hilitiski pregled. * Vprašanje o predsedniku v novi poslanskl zbornici. Mladočeški list nDenu poziva slovanske poslance vseh strank, naj se pri volitvi predsednika državnega zbora združijo vsaj v vprašanju predsedništva v slovanski blok, ki bi naj imel namen, z izvolitvijo slovanskega predsednika dejanski dokazati Tsemu sretu, da je večina arstrijskega državnega zbora slovan- ska. Kandidat predsedništva naj bi se izbral bodisi iz Polskega kola ali Oeškega kluba, vsekakor iz onega, ki bo po številu članov močnejši ,Den" utemeljuje to zahtevo tako-le: nKakor je parlampnt ustavne države izraz nje narodnostne in stanovske sestavljenosti, tako naj bo njen izraz tudi predsedništvo. In če je ustanovljeno in postavno določeuo, da je Avstrija v svojem parlamentu po večini slovanska, če je zlomljpna in odstranjena fikcija nemške Avstrije, potpm je pa6 dolžnost ustavne države, da bi predsednik parlameuta predstavljal večino, ter je sveta dolinost slovanskih poslaneev, da bi si prizadevali z vsemi sredstvi priboriti veljavo temu ustavnemu načela." * Socialni deniokrati imajo sedaj 87 mandatov. To bo v novem parlamentu najmoenpjša stranka, in y tej enotnosti bo njihova moč. V starem parlamentu so imeli soeialni demokrati le 11 poslancev. * Češkl socialni demokratje in anarhisti za narodne prarice. Iz Prage poročajo- Oeška šolska družba nMatice školska" jp imela dne 30. m. m. svojo letno skupščino. Na skupščino je poslalo 20 čeških socialno-demokraških poslancev oprostilna pisma, v katerih zatrjujo, da se bodo z vso odločnostjo borili v parlamentu za upravieene narodne zahteve iu da se bodo zavzpmali zlasti za češke narodnostne manjšine. Tudi eeški anarhisti so poslali skupščini pismo, v katerem jo zagotavljajo, da se bodo tudi oni borili za uarodna prava. * Vera in politika. Soeialni demokrati v Ašu naraeravajo izstopiti iz katoliške cerkve, ker so pri ožjih volitvab krščanski socialci rajši glasovali za Vsenemca Dego za socialnega demokrata. * OrganizaciJH železnidarjeT je ena najmočnejšib podpor soeialne demokracije. Od leta 1905. na 1906. se je število članov pomnožilo za 14.222 in je koncem lanskega leta znašalo 46.943. Od teh je bilo 30.978 Neracev, 10.614 Cehov, 3712 Poljakov, 1506 Slovencev in 118 Italijanov. Prihodki centrale in krajnih skupin so znašali leta 1906: 305.178 K nasproti 209.647 K 61 h leta 1905. Za strokovne liste se je izdalo 166.-33 K, v agitacijske svrbe pa 21.867 K. Skupnib stroškov 1. 1906. je bilo 234.046 K, to je 58.265 K več nego 1. 1905. * Portugalsko. Na Portugalskem je nastal med kraljem in obema zbornicama konfiikt. Kralju očitajo, da stoji v zvezi z velikimi industrialnimi podjetji in bankami. Splošno mislijo, da bo prisiljen odstopiti. * Žeiifski poslanci v finskem državnpm zboru — ki jih je med 200 poslanci 18 — si niso ustanovili posebnega kluba, ampak so se porazdelili po strankah. Pač pa se potezajo vse te žene v državnem zboru za zvišanje varstva mladoletnih deklet in za priznanje enakega prava za zakonske in nezakonske otroke. * Jezikovno Tprašanje t aTstrijski zbornici. Glasilo čeških narodnih socialistov, sklicevaje se na vest, da je predsednik ogrske zborDiee odredil, da stenografirajo hrvaške govore v cgrski zbornici hrvaški stenografi iz Zagreba pravi, da se bo moralo v novi avstrijski zbornici stenografirati tudi češke govore. List dostavlja, da ue bi raogel duaajski parlament obstojati niti pol dneva brez stenografiranih čeških govorov. * .Taurfes o Tolitvah t Avstriji. Vodja francoskib socialnih demokratov Jaures piše v Humanite": nUspeh soeialnih demokratov v Avstriji ima pomen za vso Evropo. Avstrijske volitve ne bodo rešile le Avstrije, temveč svetovni mir. Splošna volilna pravica je dokazala, da je dovolj narodnostnega prepira, jezikovnega in plemenskega sovraštva. Mladočehi in pangermani so uničeni, in javnemu življenju so se v Avstriji odprla vrata na stežaj. Od danes naprej ni v Avstriji več slovanstva in nemštva, ki bo si prizadevalo za priklopljenje k tretji velesili, Evropa je rešena skrbi, da bi se Avstrija raztrgala, kar bi provzročilo najgrozovitejše konflikte." * SloTanska vsenfcilišda. češki list nčas" piše: »Beckova vlada je po volitvah samoljubno trdila, da bodo v novem parlamentu narodnostna vprašanja postavljena z dnevnega reda. Namesto tega se oglaša eno za drugim, še preden so duri novega parlamenta odprte; pred vsemi je pa vprašanje slovanskih vseučilišč. Žalostno je, da se to v svojem bistvu čisto kulturno vprašanje presoja v Avstriji s politiško-narodnostDega stališča, no s tem dejstTom pač treba računati. V državnem aboru bodo Cehi, Busini in Slovenci razvili vseučiliško Tprašanje in to po vsi pravici. BSlov. Narod" baš objavlja poziv na vse občiuske zastope in korporacije, naj na dan otvoritve državnega zbora pošljejo naučnemu ministrstvu telegrame, v katerih naj zahtevajo, da se nemudoma osnuje v Ljubljani slovensko vseučilišče. BSlov. Narod" upa, da bodo to akcijo podpirali češki in rusinski poslanci. Upa s popolno pravico, zakaj v tem vprašanju situvacija naravnost žene Slovence, Oehe in Busine k vzajemnosti v državnem zboru. Vseučiliško vprašanje bo provzročilo v državnem zboru nenavadno zanimivo zbliž.anje strank. Socialna demokracija bo morala, ako ostane zvesta svojemu programu, podpirati opravičene zahteve slovanskih narodov, dočim se jim bo z druge strani velika večina Poljakov zaradi rusinskpga vseučilišča uprla. V vsakem položaju bo slučaj jako zanimiv". — Kakor javljajo iz Prage, so imeli češki dijaki v Pragi shod, na katerem so sprejeli resolucijo, v kateri pozivljajo češke poslance, naj takoj prično v poslauski zbornici akcijo za ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu in slovenskega v Ljubljani. * Štiridesetletnico kronanja cesarja Franca Jožefa I. so dne 8. t. m. slovesno obhajali v Budimpešti ob cesarjevi navzočnosti. * Schonerer proti socialistoni. Dunajski ,,Alldeutsches Tagblatt" je priobčil odprto pismo bivšega državnega poslanca Sckonererja na bivšega državnega poslanca Steina, v katerem predlaga, da se osnuje antisocialistična liga po zgledu slične lige na Nemškem. * Stranke t držaTnem zboru. BWiener Abendpost" poroča, da pride v državni zbor: 96 krščanskih socialcev (po združitvi z nemškimi konservativci), 25 nemške ljudske stranke, 20 nemških naprednjakov, 19 neraških agrarcev, 12 nemških radikalcev (svobodnih Vsenemcev), 5 Vsenemcev, 30 čeških agrarcev, 20 Mladočehov, 16 češkib katolikov, 9 čeških nacionalcev, 6 Staročehov, 5 čeških radikalcev, 2 češka realista, 69 Poljakov (13 konservativcev, 13 demokratov, 13 poljskega centra, 12 nacionalnih demokratov, 2 Vsepoljaka, 16 poljske ljudske strake), 21 Mladorutencev, 5 Starorutencev, 3 radikalni Buteni, 18 slovenskih klerikalcev, 7 slovenskih liberalcev, 9 konservativnih, 4 napredni in 2 krščanskosocialna Italijana, 11 Hrvatov, 2 Srba, 4 Borauni, 3 cionisti, 87 socialnih demokratov (50 Nemeev, 23 Čehov, 6 Poljakov, 5 Italijanov, 2 Eutenca in 1 Bomun), 6 divjakov. * Grosposka zbornica ima prvo sejo dne 17. t. m. ob eni popoldne.