RSaribontU Po?frs?na pToČana v csotevM Ceffa 1 £Sn Leto II. (IX.), štev. 290 Maribor, petek 21. decembra 1928 Jghaja razu# n»delj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Rabta prt poftnaffi ttk. za*. v Ljubljani it 11.400 Vetj« m«***"®. pr«f«nMaa * upravi ali po poM 10 Ota, doalav<)aa aa dom pa tfl Dl« 9!» Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 HHR »fUTRAi< Uredništvo in uprava: Maribor, Alakaandrova etiti it.IS OgUai pa tarifi Ogtaaa apra^a«M Uk« •giaani addalak .Mat* v LJafclja«, PaateMNM aflafc fc.4 ^^mShmmmmmmmmmmmmdmdmšMSSSSSSStKMK Prozorna laž Po klerikalnih listih se čita dan na dan vpitje, krohotanje in namigava-nje v okvirju velike laži, koliko nasilja da je nekdaj vršil Pribičevič s svojo stranko in kako nerazumljivo je od Hrvatov, da so se zvezali v KDK z nekdanjimi »batinaši«. Za Pribičo-viča si je poiskala klerikalna fantazija motiv iz dobe pred skoraj pet sto leti na Ruskem, ko je blazni car Ivan Grozni organiziral divja krdela »opričnikov« ter z njimi strahoval in pobijal vse, kar je bilo ali kar se je zdelo nasprotno njemu in njegovemu početju. Kakor je ta laž velika in cinična, tako je tudi prozorna. Pribičevič sam je že večkrat jasno razložil, da so beograjski hegemonisti prisodili pre-čanskim Srbom ulogo in službo žan-darja proti Hrvatom. Prečanski Srbi pa te službe ne marajo in tako so se znašli pod vodstvom Pribičevlča kot njegovi stari pristaši v KDK- Drugo: hegemonisti so se potvarjali, prečanski Srbi jih niso mogli takoj spoznati, spoznavali so jih in — spoznali. To je naravno in pošteno. Sedaj jih poznajo in vedo, kaj delajo in kam spadajo. SLS je črtela nekdaj Srbe kot celoto, hegemonističnih politikov ni ločila od naroda in ko je danes s temi politiki na vladi, še vedno ne pozna te ločitve. Pozneje enkrat bo zopet zmerjala vse skupaj. Da so se hegemonisti potvarjali, je jasno kot beli dan. Potvarjali so se dolga leta. Ne glede na to, ali je vidovdanska ustava dobra ali slaba, je vendar jasno, da bi tudi ta ustava one mogočala samovoljo gotovih političnih odgovornih in neodgovornih skupin in krogov, če bi se v redu in zakonitosti izvajrh. Hegemonisti so več let hlinili veliko in vneto ustavnost, sedaj pa brezobzirno teptajo vse zakone — dobre in slabe. Popolnoma so se razkrinkali. Samo klerikalci za morejo trditi, da so hegemo-nistični politiki danes boljši, da niso več to, kar so bili nekdaj, ko je SLS radi njih sejala mržnjo proti Srbiji in Srbom. Boljši so menda radi tega, Kr klijejo iz njih morilske zarote. Res. bili so nekdaj tudi krvavi spopadi iz političnih razlogov in če bi voditelji Radičeve stranke odgovarjali za vsakega Zagorca, za vsakega Hrvata, Pribičevič na za vsakega Kordup :i§a, za vsakega prečanskega Srba. ali bi sc smelo vse to očitati še od tedaj naprej, ko se je skupni nasprotnik in škodljivec razkrinkal, ko Je prišlo spoznanje in ko je vse to na mah prenehalo, ker so se različne poti do končnega političnega cilja — jugoslovanskega egalitarizma — združile v eno potom velikega pokreta KDK? In tretje: Na vseh koncih in krajih Je danes nasilje, dan za dnem se beležijo iz rožnih krajev težki teroristični akti. Od vsega je pa glavno nasilje ono, ki prihaja od zgoraj in ne ono, ki vzklije nekje snodnj med razvnetimi pristaši raznih strank. Nikdar še ni bilo toliko »batinašev«. Organizirani člani HSS' se ne tepejo z organiziranimi Člani SDS. V mogočnih sprevodih in obhodih kofakajo skupaj, vštric so hrvatske in srbske zastave, napisi »Bog 1 seljačka sloga« In »Živela Jugoslavija«- In po teh ljudeh padajo danes — Neposredno pred padcem VLADA SKUŠA V ZADNJEM TRENUTKU OMEHČATI RAZNIMI KONCESIJAMI. DEMOKRATF Z BEOGRAD, 21. decembra. Političnih krogov se polašča vedno večja nervoznost. Vse govori o neposredno bližajoči se krizi vlade. Tudi današnji beograjski listi označujejo položaj dr. Koroščeve vlade kot skrajno kritičen in napovedujejo izbruh krize že za današnji dan. Dopoldne se je po skupščinskih kuloarjih raznesla vest, da bo vlada v resnici že danes odstopila. Vest je izšla iz radikalnega poslanskega kluba, kjer so bili izbrani številni radikalni poslanci, ki so vse dopoldne konferirali o položaju in razmotrivali o možnostih sesiave novega kabineta. Današnja »Politika« zatrjuje, da je pričakovati padec vlade vsekakor še pred sestankom demokratskega poslanskega kluba, ki se bo vršil jutri. Na sinočnjem sestanku dr. Korošca, Velje Vukičeviča in dr. Spaha se je vršilo dolgo posvetovanje o splošnem položaju, prevladalo pa je naziranje, da je treba postopati napram demokratom zelo obzirno. Zato je bilo skle njeno, sporočiti demokratom, da so voditelji trojne koalicije • pripravljeni ugoditi zahtevam demokratov, v kolikor se one nanašajo na zakonodajni program. Vlada sprejema vse demokratske zakonske predloge, odklanja pa odločno zahtevo demokratov po odstavitvi vojaških velikih županov in reviziji administrativnega režima. Demokrati nasprotno zatrjujejo, da njihova akcija nima taktičnega ozadja in da nikakor ne streme za tem. da bi v sedanjem položaju hoteli izsiliti od vlade kakšne nove koncesije. Njihov edini namen je, razbiti dosedanjo četvorno koalicijo ter tako omo gočiti temeljito reševanje težke državne krize- V narodni skupščini je imel danes sejo finančni odbor. Navzoč je bil tudi ministrski predsednik dr. Korošec. Najprej je finančni minister odgovoril na vprašanje poslanca Seliča, ali znani veleindustrijalec Pero Teslič (pristaš SDS) v resnici dolguje državi 14 milijonov na davkih. Minister je odločno zavrnil vse očitke proti Te-sliču, s čemur pa se posl. Selič ni zadovoljil. Nato je posl. Tupatijanin napadel ministra za socijalno politiko, dr. Bariča, češ, da zavlačuje izvedbo zakona o javnih delih v pasivnih pokrajinah. Minister Barič je odgovoril, da je v ta namen šele sedaj dobil od finančnega ministra prvi obrok v znesku 20 milijonov. Finančni odbor je prešel za tem v razpravo o proračunu vrhovne držav ne uprave. Ministrski predsednik dr. Korošec ni podal nobenega ekspoze-ja, temveč je samo kratko omenil, da je proračun dober, ker je zmanjšan za 146 000 Din. Posl. Joca Jovanovič je protestiral proti takemu bagateli-ziranju finančnega odbora in je ironično vprašal dr. Korošca: »Ali se morda zato odpovedujete ekspozeju, ker smatrate, da bo vlada itak podala ostavko?« (Splošen smeh-) Končno je posl. Jovanovič predlagal 20% redukcijo izdatkov za narodno skupščino. Dragocena odkritja Sven Hedinove ekspedicij® PRAZGODOVINSKI ŽIVALSKI GOROSTASI POPOLNOMA ODKRITI. BERLIN, 21. decembra- Iz Urumči-ja V vzhodni Kitajski je brzojavil Sven Hedin, da je član njegove ekspedicije, kitajski geolog profesor Juan, našel južno od Santuja ostanke dinosaura iz starejše Jura-perijode. Našli so 30 doraščenih mladičev te Korostasne živalske vrste in še enega, ki je komaj izlezel iz jajca. Ta je bil dolg 60 centimetrov. Dva druga sta bila malo starejša in dolga en meter. Vsi trije so ležali poleg samice. To je prvič, da so v Aziji našli dinosaure. Ta najdba je izpolnila veliko vrzel v znanosti o geološkem razvoju vzhodno-azijskega kontinenta pred miljoni let. Centralna Azija sc je izkazala kot pradomovina takorekoč zibelka živalstva. V puščavi Gobi so našli že mnogo živalskih ostankov iz najstarejših dob. Še predno so prišle tja znanstvene ekspedicije, so že domačini našli te ostanke in kosti prastarih živali so imeli za talismane. Nosili so ju okrog vratu na vrvicah, poleg tega so jih pa tudi mleli in pili z mlekom kot čudotvorni lek. Pred Sven Hedi-nom je bila že trikrat v najtežavnejših pokrajinah centralne Azije ameriška ekspedicija profesorja Andrew-sa, ki je našla tudi dosti geološko važnega materijala- Sedaj je znanosti popolnoma jasen razvoj gorostasne živali iz pradobe. To, kar so sedaj našli, je zadnji člen v razvojni dobi od jajca do doraščene ogromne živali. Iz lege najdenih jajc se da sklepati, da so bila jajca prepuščena solnčni toploti in da se stare živali niso dosti brigale za mladiče. Sven Hedinova ekspedicija je prestala mnogo najtežjih t^Žav in zaprek in gotovo ji je bilo v najvefije zadošče nje za vse prestalo, ko se je znašla p:. 1 gnezdi življenja pred šest do osem milijoni let. fca--—.- ..»—..■»ni ■ ■■■.■■a...—aii Hi— >i nap Trgouine na predbožično nedeljo BEOGRAD, 21. decembra Minister za trgovino je sporazumno z ministrom za socijalno politiko odredil, ds smejo biti v nedeljo, 23. f. m: trgovine !n r» brtni obrati odprti d > 13. ure radorna na smrtni postelji RIM, 21. decembra. Bivši vrhovni poveljnik italijanskih armad v svetovni vojni, general Cadortia, ki ga je ie dni zadel mrtvoud, je na smrtni postelji Njegovo stanje je zelo kritično in ni noba-nega upatfja, da bi bolnik okrrval. Jetnik ugriz nil — stražnika. Da ji pes ali K-ir koga ugriznil, to smo že večkrat čit<.!>. Boli redkokedaj pa se čuje, da normalni ljudje koga grizejo Davi je itnel mladi stražnik Pavel Penko posla z nekim renitentnim jetnikom, k! ga je v svoji divjati vgrizni! v prste desne in leve roke. Moral je iskat1 zJrav niške f omoči. — ® P’emog kradejo . .. Vsled velike socialne mizerije seuu-njega časa je pač nabaven pojav, da tudi pošteni ljudje krade/'. Vsled prvovrstnega gospodarstva pvhnijo cele skladovnice premoga. Revsž to vidi in ne smatra za ^rreh, če v ok> iljti mrzle zimsko noči »sune« par kosov premoga, d« ogreje sebe in svooi>!G V L c £ R N J U tuba Dve smrtni obsodbi ŽALOSTNE POSLEDICE VAŠKIH PRETEPOV. — DANES PRED POROTO ZOPET DVA SLUČAJA UBOJEV. V M f ! L; O V II, u.,. Tridnevna senzacijonelna razprava proti 4^'letnemu tj.aiju Ivanu Presnicu in 581etnemu posestniku Antonu Kosjaku *iz Kaple, ki sta bila obtožena radi umora Kosjakovega brata Andreja pred 19. leti ter radi požiga na gospodarskem poslopju Neže Kosjakove 1. 1913, je bila ob izrednem zanimanju občinstva končan sinoči ob 10 3 \ Ljudje so vztrajati do zadnjega v dvorani in z velikansko napetostjo pričakovali razsodbo ljudskih sodnikov. Porotnikom so bila stavljena tri vprašanja: radi požiga, krivega pričevanja in umora. Prvi dve vprašanji so porotniki potrdili soglasno. tretje pa z 8 proti 4 glasom. Ob 10.30 ponoči je nato senatni predsednik dr. Vidovič ob grobni tišini navzočega občinstva proglasi! razsodbo, s katero sta bila oba obsojenca obsojena na smrt. P^esnic in Kosjak sta prebledela in vzela obsodbe molče na znanje Nedolžna smrt Andreja Kosjaka pred 19 leti je našla stroge sodnike. * Danes razpravlja mariborska porota zopet o dveh slučajih uboja. Eden je bil izvršen v Prekmurju, drugi v Žibercih. Tu in tam je prišlo do zločina — kakor je to že grda navada — iz običajnih fantovskih pretepov, katerim napravi konec nož, ki ima žal tokrat za posledico smrt mladega človeka. U Doljni Bistrici okraj Dolnja Lendava, je 241etni sin posestnika Marko Kreslin dne 24. oktobra t. 1. zabodel Ivana Cigana v leva pljuča in je slednji na izkrvav-Ijenju umrl. Obtožnica navaja naslednje podrobnosti: Med Kreslinom in Ciganom je vladalo že dolgo časa napeto razmerje in je obtoženec Ciganu ponovno grozil- Do katastrofe pa je prišlo v nedeljo 14. oktobra. Kreslin in Cigan sta bila ta dan poleg mnogih drugih Dol-njebistričanov pri maši v Črenšovcih. Po maši je šel Kreslin v družbi dvojice tovarišev za Ciganom, ki je tudi imel zraven sebe dva fanta. V Dolnji Bistrici se je Cigan ustavil pred hišo svojega očeta. Ko je prišla mimo Kreslinova družba, je vprašal nekdo iz Ciganove skupine Kreslina: »Zakaj ti bo nož, ki ga držiš v žepu?« Atmosfera za spopad je že bila tu. Neki spremljevalec obtoženca je zaklical Kreslinu: »Marko, skoči!« Kaj takega seveda ni treba reči dvakrat. Kreslin se je zagnal z odprtim nožem najprej proti nekemu spremljevaicu Cigana, ki pa se mu je spretno ognil. Koj nato si je vzel na piko Cigana samega, skočil nanj in ga zabodel v levo stran prsi. Ranjeni je napravil za bežečim Kreslinom še nekaj korakov, potem pa omagal. Obtoženec se je v preiskavi zagovarjal s silobranom; Cigan ga je baje s kamnom napadel in ga dvakrat zadel v glavo. Občina pa trdi, da je ravno Kreslin povzročitelj vednih preoirov in pretepov. Porotniki so zanikali vprašanje glede uboja s 5 : 7 glasom, soglasno pa potrdili vprašanje glede prekoračenega silobrana, nakar je bil Kreslin obsojen na eno leto strogega zapora. U Žibercih je bil izvršen uboj, o katerem sodijo danes, že pred dobrimi tremi leti. En-gelbert A u s t, 26!etni zidar iz Cmu-reka, rojen in pristojen v Gradcu, je dne 30. avgusta 1925. zabodel z nožem Ivana Senekoviča v vrat, tako da je ta takoj izkrvavel. Imenovanega dne je prišlo v gostilni Stradnerjeve v Žibercih med fanti do prepira, ker je prejelo dekle Austa od nekega fanta klofuto- Že v sobi je posegel vmes delavec Ivan Senekovič ter pritisnil prepirajočo se družbo na hladno. Ker pa so fantje tudi zunaj razbijali opravo gostilničarke, je sto-nil Senekovič ven, da napravi red. Pri tem pa je dobil tri vbodljaje z nožem: eden mu je prerezal glavno žilo na vratu, druga dva sta mu prebodla hrbet. Orožniki so kmalu dognali, da so bili glavni razgrajači Franc Trolp, Josip Rolla in Engelbert Aust. Prva dva sta bila aretovana, Aust pa je pobegnil v Avstrijo. Ugotovilo se je kmalu da sta Trolp in Rolla nedolžna, radi česar sta bila izmtščena. Proti Austu pa je vodilo preiskavo graško deželno sodišče, a jo baje radi pomanjkanja dokazov ustavilo. Letos pa se je nekoč Aust slučajno mudil v Gornji Radgoni in bil ob tej priliki aretovan. Obtožnica navaja, da se da no izpovedi več prič dokazati krivda Austa na uboju Senekoviča. Aust sam pa je trdil v preiskavi, da je nedolžen, da ni imel noža in da ni razbijal. Razprava se je pričela ob 3. popoldne in priobčimo rezultat jutri. Mariborski in mariborsko gledališče REPERTOAR: Pete,k 21. decembra ob 20. uri- Adams Sttnden fall. (Gostovanje »Tegerp-seer«.) Sobota, 22. decembra ob 20. uri: '"»Sleč in planinka«. ,Gostovanje »Tegernseer«.) Nedelja. 23. decemb’.\ ob 15 uri: »Janko in Metka«, otrok a igra Premiiera. Pondeljek, 24. decembra: Zaprto. Torek, 25. decembri ob 15 uri: »Janko in Metka*. •— Ob 20. uri: »Adieu Mimi«. Kuponi. Sreda, 26. decembra ob 15. uri: »Adieu Mimi« Kuponi. Ob 20 uri: »Jesen ski manever«. Znižane cene Zadnji krat. Kuponi. Celjsko gledališče. V torek, 25. t m ob 8. uri: »Oblaki«. Gostovauie maiib gledališča. Ptujsko gledališče. V nedeljo, 23 trn ob 8. mi: »Jesenski manever«. — V sredo, 26. .t m. ob 3. popoldne’ »Oblaki« .Obakrat gostovame marib gledališča. Božič v maribo-sireni gledališču. N < .Sveti dan popoldne otroška igra »Janko in Metka«, zvečer Je genski manever«, »adntikrat v sezoni in pri znižanih cenah. Otroške Igre v mariborskem gledali šču. Da pride tudi mali svet na svoj račun, mu je maribo-sko gledališče za božič pripravilo prilr-Ujeno bajko »Jank; in Metka« Ljubko dejanje petje ples godba, lučni efekti itd. vse to bo za naše malčke prelepo bo '■( no presenečenje Kolike imamo živine v Jugoslaviji? Poljedelsko ministrstvo je izdalo nedavno statistiko o šfevilu živine v Jugoslaviji in sicer z 3;. dec. 1927. Iz te statistike posnemamo, ca smo tega dne imeli: konjev Il20.3i0 (največ v Vojvodini in na HrvuA-Kem, v Sloveniji 63.383); goved 3,729.343 (največ v Srbiji in Hrvatski. v Sloveniji 432.108); svinj 2,769.484 (največ v Srbiji in Vojvodin v Sloveniji 295.“ 53); ovac 7.735.915 (največ v Srbiji in Bosni, v Sloveni i 48.951); koz 1,738 lf0 (največ v Srbiji in Bosni, v Sloveniji 13.670); oslov 97.509 (največ v Srbiji, v Sloveniji 134); mul 14.865 (največ v Dalmaciji in Srbi*! ter Črmgori, v Sloveniji 90); bivolov 30.980, od teh 29.350 v Srbiji- peru tirne 16,279.432 (največ v Srbiji in Vojvodini v Sloveniji 1,175.001); čebelnih panjev 752.064 (v Sloveniji 67418). — Nezgoda. Flektiomehanik J?ranc Germ je imei pri novogradnji tkuhnce Doctor & drug posla. Pri težavnem delu montiranja žice e padel z lestvice in si nalomil kost v členku desne noge. Ponesrečenca je rešilni oddelek takoi odpeljal v bolnico. — Odlikovanja. Z redom sv. Save III. vjste je odlikovan: msgr. dr. Anton Jerovšek, predsednik finančnega odbora mariborske mestne občine, z redom sv. Save IV. vrste pa Rajko Mulaček, šef upravnega in samoupravnega oddelka pri velikemu županu v Mariboru ter Vekoslav Kerševan, višji policijski svetnik in vodja policijskega komisarijata v Mariboru. Trgovine v nedeljo odprte. Trgovski gremij opozarja ponovno trgovce v Mariboru, da smejo imeti trgovine v nedeljo pred Božičem odprte do 13. ure. Izplačevanje dobitkov državne razredne loterije. Cenjenim interesentom, ki so kupili srečke državne razredne loterije v upra vi »Večernika«. sporočamo tem potom da se dobitki že /.plačujejo. — Pazniški izpit v jetnišnici okrožnega sodišča v Mariboru. Dne 18. in 20. decembra se je vršil v jetnišnici tuk. okrež. sodišča pred izpraševalno komisijo, kateri je predsedoval g. višji sodni svetnik Josip Stergar, pazniški izpit. Izpit so položili Sledeči pazniki: Videčnik Anton in Varl Valentin z odličnim uspehom; Kušar Maks, Leskovar Josip in Brišnik Franc s prav dobrim ter Ploj Ignacij z dobrim uspehom-Pretirane cene božičnih drevesc. Na novem Glavnem trgu, kjer stoji gozdiček božičnih smrečk, se je začelo čudno »borzijansko« življenje. Dve smre čici, popolnoma enaki, se razlikujeta v ceni kakor drevo in — vejica. So to pre-kupci, ki delajo to »štimongo«, medtem ko sami posestniki nastavljajo popolnoma zmerne cene. Na trgu se vršijo prav zanimive scene med kupci in prodajalci in marsikdo si poželi tržnega organa ali pa policaja, da ga povpraša, če je cena od 30—40 Din za skromno drevesce primerna. In koj se oglasi konkurenca ter ti ponudi pod nos mnogo lepše drevesce za 10 Din, seveda na jezo božičnega verižnika, ki bo dan pred Božičem rad oddal drevesce za 5 Din, ali ga pa seseka! za zimsko peč. — Žigosanje vžigalnikov. Sreska uprava finančne kontrole v Mariboru sporoča, da se bo med 21. decembrom do zaključno 31. decembra razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure in od 14. do 17- ure vršilo žigosanje vžigalnikov in kresilnikov ter banderoliranje kremenov (kresilnih kamenčkov) v škat-Ijah in sicer pri sreski upravi finančne kontrole v Mariboru, Krekova ulica št. 8, pritličje, levo. Preložitev živinskega sejma. Ker je v torek, dne 25. t. m. božič ni praznik, se bo vršil živinski sejem v pondeljek, dne 24. t. m. Tatvina. K nekemu čevljarju je prišel neki S ter prinesel čevlje v popravile Popravilo je zahteval nujno. Kmalo ej bil zopet v čevljarski delavnici in ko mojster ni bil navzoč, je vpričo vajenca začel stikati po predalih ter mašM v žep—gumijaste podpetrnke. Ko .ih je več pobasal, je od šel, vajenec je pa rotem izjavil: »Bai sem se, da me nabije in zato sem molčai ko je kradel. — Neka) 3 znamkah. Pri nas imamo znamke v različnih postavkah: po 1, 2, 3 in več dinarjev Centra na poštna uprava pa menda ne ve, da ob praznikih mnogo ljudi pošilja dopisnice v inozemstvo, zlasti v Italijo in Avstrijo. Taksa j a dopisnice v ino zemstvo je 1.50 Din, a teh znamk ni in prostor na dopisnicah je za več kot eno znamko pretesen, želo umestno bi bilo da se tiskajo znamke po 1.50 Din. S tem bi bilo mnogim ust rženo. — Srečke državne razredne loterije so dospele! Gotovo bodo vsakomur, ki jih bo sprejel kot božično ali novoletno darilo, nad vse ljube. Koliko novih nad todo vzbudile mnogim, pa tudi uresničile. Zato: Mnogo srečk pod božično drevo! Dobijo se v upravi »Večernika« n »Jutra«, Maribor, Aleksandrova ce-sta 11 Elektrifikacija zapača čržaue Inž. Viškovič je objavil pred kratkii'j v zagrebških listih zanimive načrte za elektrifikacijo zapaduega dela države Predvsem konstatiia da so že v vseh državah, celo v sovjetski Rusiji, izdelani generalni in detaljni načrti, po katerih se naj izvede elektrifikacija dotičnih držav. Mnoge države te načrte že tudi postopno izvršuje in je n. pr. Nem’ija do danes izgradila nad 20.000 km vodov visoke napetosti, ki spajajo posamezna mesta in pokrajine. Finančna država sama ni mnogo udeležena, razen v krajih ki iz klimatičnih ali kakršnihkoli drugih razlogov ne nudijo dovoljnih pogojev za razvoj industrije. Ponekod ie izreden že tudi končni cilj elektrifikacije dežel: elektrifikacija železi::c. Pri nas je seveda vse še v povojih in na to poslednje danes še splch misliti ne moremo Inž. Viškovič predlaga koncentracijo električnih energij iz raznih že obstoječih centra! (Fala, Završnica, Zagreb, Karlovec itd.) ier novih, ki se nameravalo še zgraditi (v Hrv. Zagorju itd). Center elektrifikacije bi naj bi! po njegovem načrtu Zagreb, ki je enakomerno oddaljen od proizvodnih in od konsutnnih področij, in čegar položaj je v tem pogledu direktno idealen, ker bi se z ene strani vam zbirala energija iz liidrocentral v Karlovcu, zelenem viru Zagorju ter iz central v Sloveniji, z druge strani pa bi po kritju svojega kouzu-ma mogla energija po vodih visoke napetosti odtekati vse doli do Srema h Slavonije. Kalorična centrala mesta Zagreba bi v bodoči elektrifikaciji imela na logo, da regulira proizvodnjo toka, odnosno da izpolnuje praznine in daje tok takrat, ko bi hidroeentrale ob suši ne mogle dajati toka v zadovoljivi meri S tem paralelnim delom hidro- in kaloričnih central bi se ustvarili predpogoji za ceno proizvodnjo električne energije in odpadla bi potreba vzdrževanja dragega pogona v malih centralah po pro vinci. Vse te bi se ob razmeroma mahH izdatkin mogle priklopiti na skupne daljnovode visoke napetosti, s čimer bi narasla njihova rentabditeta, ker bi dobivale tok mnogo Ci.ieje nego ga danes proizvaiajo. Inž. Viškovič računa, da bi se na ta način prepredlo z elektriko vse ozemlje Slovenije, hrvatsl o Zagorje, Primorje do Sušaka, Slavonca do Požege, Osijeka in Broda ter Bosna do Banjaluke ia Jajca in do Tuzle in Sarajeva. Vsekakor načrt, ki je vreden diskusije. V visoki sezon! tatvin, kakor je ravno sedaj za plašče, klobuke dežnike itd. — gredo nehote tatovom tudi sami oškodovanci na roko, ko se premalo brigajo za svoje stvari. Površnike in klobuke obešajo malomarno in ko se zgodi tatvina, ne morejo dati varnostnim organom niti pravih pojasnil. Proti tatvinam je v prvi vrsti potrebna osebna pozornost in opreznost. ____ Ljutomer. Nase Glasbeno društvo, ki je tudi 1. decembra pri proslavi v Mariboru krepko sodelovalo s svojo godbo na pihala, vzdržuje 7 letošnjim šolskim letom tudi^glasbeno šolo. Ustanovilo si je tudi že godbo na lok. Ker še društvu manjka nekaj godal, priredi na Stefanovo, 26. t. m,, ob 16. popoldne v gostilni g. Strasserja tombolo, na katero vabi odbor vse glasbo ljubeče meščane in okoličane. Tombol-ska karta po 2 Din. Po tomboli ples. Svira novoustanovljena godba na lok! Predpust, a čas presneti, je pred durmi, a uso« eni so mu letos kratki dnevi, že po coledarju, še bolj pa od hudih taks in davkov, ki bodo po Novem letu požgali veselice in veselje kakor slana žlahtne rožce. Zato pa je treba porabiti za predpustno zabavo še starega leta dan, veliko Silvestrovo v »Unionu«, ki bo še v znamenju zm‘er-ne vstopnine in nizkih cen za jedačo n pijačo. Bo to največja in najzabav-nejša prireditev letošnje zimske se-zo..v. Vsakdo je dobrodošel, kdor je dobre volie. t) r 11 . i c M^rtborsk 7 v r C p Jack Londonov dom MONDTAL - SAN FRANČIŠKO ČASTI SPOMIN SVOJEGA VELIKEGA PISATELJA. Glavni ameriški pisatelj Jack London, ki je v Evropi najbrž še bolj cenjen koi v Ameriki, bo sedaj tudi v Ameriki dostojno proslavljen. Predlog in načrt lepe proslave izhaja iz San Frančiška, iz mesta, ki je od pokojnega pisatelja proslavljeno po vsem svetu. Restavriralo se bo namreč Jack Londonovo posestvo v Mondtalu tfer spremenilo v Jack Londonov vigvam ali dom. Ta dom bo deloma Jack Londonov muzej, deloma bo pa izročen publiki ra kulturne prireditve in za razvedrilo v prosti naravi po vzorih velikega poeta. Urejeni bodo razni klubski in športni prostori ter obsežen park okrog poslopja. — Mondtal leži severno od San Frančiška ter se doseže z železnico v par urah To je gorski kraj izredne krasote. Privlačnost te gorsLe idifie mora biti zelo velika, kajti veliki pesnik, ki je toliko živel v svobodni prirodi in ki je širom Amerike poznal toliko idiHčnih krajev: je bil že pri prvem obisku Mondtala o-čaran in takoj je sklenil, da se bo tam naselil. V Mondtalu so bili nekdaj lepi vinogradi in ko je prišel London tja, je stalo še nekaj starih viničarij in zidanic. Eno od njih si je pisatelj izbral ter se v njej naselil. Kupil je obsežno zemljišče ter začel polagoma z obdelovanjem. Poljedelstvu se pa ni posvetil radi koristi, marveč radi dela samega in radi veselja nad rodovitnostjo in lepo okolico. Posebno se mu je priljubila živinoreja. Njegovi krasni konji so bili večkrat ocenjeni na razstavah. Kot pisatelj je imel zadnja leta velike dohodke, a ie vse vložil v svoje posestvo. Koristi ni nobenih iskal in umrl je kot siromak brez premoženja. Svojimi načelom je ostal zvest. Nalaganje zasluženega kapitala se mu je zdelo napačno. Od obresti ni hotel živeti. Živel je od dela svojih rok in svojega uma. Tudi v dobi svoje največje slave je dnevno in sicer takoj zjutraj pisal svojih deset strani ter se šele potem, ko je bil dnevni penzum dovršen, posvetil kakemu drugemu opravku in razvedrilu. Več let se je bavil z načrtom zgradbe velikega pisateljskega doma, kjer bi bile poleg prostorov za knjige in za delo tudi sobe za pisatelje in tujce ter prostori za telesno nego in šport. Gradbene načrte je napravil sam in ves svoj veliki zaslužek je vložil v to delo. Stavba je počasi napredovala, dosegla je pa samo prvo nadstropje. Zgodila se je nesreča, da so se italijanski delavci sprli s pisateljem ter iz maščevalnosti — zgradbo zažgali. ,Jack Londona je to globoko zadelo. Škode ni mogel popraviti. Se bolj kot materijalna izguba gaje pa bolelo bridko razočaranje, ko je ravno on kot tako čisto socialno čuteč človek moral doživeti tak konflikt z de lavci. Ves potrt je zapustil Mondtal ter se podal na Havajske otoke, kjer je ostai dve leti. Ob svojem povratku 1. 1916 je imel načrt za novo zgradbo, prehitela ga je pa nagla smrt. Svoje vigvamske načrte je pisatelj o-pisal v romanu »Mala žena v veliki hiši*. V svoji silni domišljiji je ustvaril impozantno in idilično sliko kulturnega doma sredi Kalifornije. Po tej sliki se hoče ravnati San Frančiško, dasi bo Jack Lon donov dom skromnejši, kot ga je ustvaril pesniški duh. Kulturni dom na mestu kjer je veliki pisatelj živel in umrl, je | vsekakor lep in vreden spomenik. Črnci o5uajajo Rmeriko .Ne^ypjrk ni Amerika, čeprav je pogled Harij popolnoma amerikanski. Kljub številnim nebotičnikom in drugim tehničnim čudesom, ogromni Ne\vyork vendar ni Amerika. Prava Amerika je provinca, okolica velikih rek in jezer, kjer je narod razumel od tehnike prisvojiti sa mo dobro in koristno. Izognil se je nebotičnikom in gradi pritlične enodružinske hiše. Revni doseljenec pa, ki je pred 10 leti prišel obubožan, ima svoj avto telefon, radioaparat in avtomatski klavir. Izseljenci zadrže tudi svoje običaje: ob nedeljah posečajo cerkev, rode mnogo otrok in delajo po 16 ur dnevno. To je Amerika, daleč od t zv. ameriške kulture. To so vrednote velikih Zedinjenih držav. V Ameriki leže ogTomna bogastva, toda nihče nima dovolj denarja, da bi jih dvignil. Radi tega se dogaja, da mnogi trpe pomanjkanje in bedo. Mesto v Ameriki si prizadeva, da bi si konstruiralo posebno duševno življenje, ki v res nici ne obstoja. Amciika je na vasi med priseljenci, ki ji dajejo tempo, ki ji dajejo naraščaj. Glasovi o žolti nevarnosti so utihnili, vedno češči pa postaja klic o črni nevarnosti. Črnci so pleme, ki se izredno hitro množi in osvaja v mestih četrt za četrtjo. Potujejo v Pulmanovih vozovih kakor belokožci in niti ne opazijo prezirljivih pogledov. Toda ne bo dolgo, ko bodo Amerikanci občutili njih maščevanje, ne krvno, toda maščevanje v ulo-gah gospodov in gospodarjev. Časi, ko je bil zamorec samo sluga in suženj so minili, vendar je prezir Amerikancev naravnost spvražen. Predavanja zamor- [skega apostola Garveya, ki se nahaja v Parizu in propagira ustanovitev zamorskega kraljestva, so nepotrebna. Ugleden ameriški publicist pravi: Črnci že imajo državo, imajo svojo domovino — Ameriko, kateri bodo polagoma zavladali. Zdravljenje morfinistoi/ Dr. Kahle, ki je bil izučen mizarski pomočnik, a se je kasneje posvetil medicini, je v zdravljenju morfinistov popolnoma uspel. Dr. Kahle, ki je bil tudi morfi-nist, pripoveduje sledeče: Bolnika je tre ba s posebnim uspavalnim sredstvom zazibati v sen, ki traja 120 ur. Morfij se v tem času razkroji v telesu in v 110. urah ni o morfiju niti sledu. Torej mor-finist tudi nima več strasti po ponovnem uživanju morfija, pač pa se mu vzbudi izreden tek in bolnik je ozdravljen. Morfinizem je prebolen in vsi duševni interesi se ponovno vzbude v človeku. Ali je uspeh dr. Kahlejevega zdrav ljenja trajen, se trenutno ne more trditi, sigurno pa je, da je uspeh dosežen in da je medicina obogate'a za koristno izkušnjo. 70. »Kako hitro mine čas! Deset let sem že oženjen. Z ženo sva stara skupaj 70 let. Kako je razdeljena ta vsoja leti? Ugani, c »Ona je sedem, Ti — ničla.« Ravnodušni Morlc. »Moric, kmalo boš dobil brata; povej, kaj bi rajši brata ali sestrico?« »Papa, vseeno mi je. Delajte, kar hočete.« Lepo božično darilo je knjiga! Najlepše darilo za božič pa so knjige, ki so izšle te dni v Tiskovni zadrugi: za odrasle Svefk 18,, 46 Din oz. 50 Din; za deco Dolgouhi Jernejfek In Princesa ir pomaranči po 12 Din oz. 16 Din. Oglejte si čimprej nove književne zanimivosti v knjigarn! Tiskovne zadruga na Aleksandrovi cesti Stav. 13 Noue žrtue belih gora Jean Dubois, urednik v Lyonu, je nedavno odšel z gospodično Renoux na izlet v francoske alpe. V okolici Grenol la sta zlezla na visok vršac, kjer ju je presenetilo neurje. Ker se nista mogla pravočasno vrniti, so skrbni stariši in tovariši organizirali rešilno ekspedicijo, ki jima je odšla na pomoč. Člani ekspedicije so naslednjega dne našli sledove pogrešanih, kmalu nato pa so opazili na grebenu Duboisa, ki jim je mahal z robcem. Ekspedicija je prodirala naprej, radi nepristopnosti pa se ni mogla približati ponesrečencema, vendar je bila že tako blizu, da se je lahko pogovarjala z novinarjem, ki je sporočil, da mu je v noči od silnega mraza zmrznila spremljevalka, njemu pa roke in noge. Med tem se je zopet zmračilo in reševalci so se morali vrniti, dočim je Dubois ostal v ledu in snegu brez pomoči. Sigurno je, da tudi on ni mogel kljubovati mrazu in je postal žrtev belih gora. •'W Uolitev krasotic V februarju bodo v Parizu volili »kraljico lepote«. Na inicijativo »Journala« in »Intransigenta« bodo prispele v Pariz krasotice — najlepše žene dvajsetih dežel. Med njimi bo poseben jury izbral najlepšo, ki bo odpotovala v Galvestone v Ameriko, da se tam pomeri z lepoticami ameriških držav, dočim se bodo ostale evropske konkurtntinje vrnile domov Prejšnja leta so odhajale v Galvestone vse evropske »kraljice lepote«, letos pa se je uvedel nov način tekmovanja. Evropejcem je prepuščeno, da si zbero najlepšo ženo, ki jo bo Amerika primerjala kot lepoto čiste krvi z lepoto mešanih ameriških ras. Bitka u ječi Težka in nevarna je služba paznikov, ki imajo v kaznilnicah in jetnišneah o-praviti z najrazličnejšimi zločinskimi tipi. Seveda so med jetniki zelo pogosto prava jagnjeta, ki so prišla bolj po nesreči za mrežo. Toda to se človeku na zunaj ne vidi, ker se zna marsikdo hliniti in pretvarjati. Ttko se je obnašal prav lepo in mirno kaznenec Bernecker, ki je sedel v kaznilnici v Insterburgu (Vzhodna Prusija) radi zločina ropa. Dovoljevali so mu tudi obiske. V pondeljek ga je pose-tih neki sorodnik Lauk. V trenutku, ko je stopil Lauk v celico, je že imel Bernecker v rokah samokres in ustrelil na paznika, ki je bil takoj mrtev. Pritekel je drugi paznik, ki je bil prav tako napaden in je dobil strel v glavo ter se je zgrudil težko ranjen. Bernecker in Lauk sta skočila iz celic proti koncu nekega hodnika in se tam za nekimi vrati zabarikadirala. Prihitela je večja skupina stražnikov in previdno ustrelila proti vratom, da nc bi koga usmrtila, Prvi se je predal Lauk, ki je dobil strel v nogo. Odpravili so ga v zapor. Bernecker pa je ležal nezavesten na tleh. Imel je strel v glavi, v prsih in v roki. Lauk ie dejal, da se je v glavo ustrelil Bernecker sam, ko je spoznal, da ne bo mogel uiti. Dosedanji kaznenec Bernecker bo gotovo podlegel težkim poškodbam, njegovo mesto v celici pa bo zasedel sorodnik Lauk... BOŽIČNA DARILA ure, zlatnina In srelrnina Biblija-najbolj razširjena knjiga Zgodbe sv. pisma so doslej najbolj razširjena knjiga, kajti prevedena .ie v 205 raznih jezikov in dijalektov. Pripravljajo pa se še prevodi za afriška in tibetanska plemena. V Tibetu bo razšir-Jan(e biblije in njenih naukov najtežavnejše, ker je tamkaj misijonarsko delovanje skoraj nemogoče, Med poslanci. _ Vladni poslanec opozicijonalneniu, ki si ravno umiva roke: Ali ste zopet umazani? Kaj bom umazan, saj se Vas šc dotaknil nisem. Nekdaj In sedaj. »Stara, sedaj pa Ti nosi otroka! Pretežek mi je in noge me bolijo.« »O, pred petimi leti, ko sva sc vzele si imel pa lahke noge.« »Da, ali slabo glavo.« ja H 1 M fll m O •0 O. 0 1 3 M ar a i» 3 (I M. JLGEROEV SIN MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 15. Tudi na obroke brez povišanja cen! Steari Smuški tečaji na Pohorfn. Zimskošportni odsek SPD priredi od 23. dec. do 2. jan. smuški tečaj za zavetnike pri Mariborski koči- Začetniški tečaj vodi g. dr. St. Kmet Nadalj. tečr za že nekoliko izvežbane smučarje pa se bo vršil od 25. dec. do 2. jan. pod vodstvom g. Tavčarja pri koči na Klopnem vrhu. Pristojbina za tečaje znaša za člane odseka Din 25, za nečlane Din 5G. Dijaki, člani dijaškega odseka SPD, ter kmečki fantje in dekleta, ne plačajo ni-kake pristojbine. Istotako ne plača nobene pristojbine, kdor se udeleži tečaj* samo za en dan. Celokupna oskrba (hrana in prenočišče) je preračunana na ca 50 Din dnevno. Prijave za udeležbo tečajev sprejema ustmeno ali pismeno, ter daje vsa podrobna pojasnila g. Franjo Majer, trgovec, Maribor, Glavni trg 9 Istotam se sprejemajo tudi prijave za pristop k zimskošportnemu odseku SPD. Sprtne zanimivosti. Dunaiski »Rapid« je v sezoni 1928 odigral 53 tekem: 20 prvenstvenih, 8 za mitropa kup, ostale pa prijateljske. Zmagal je 41 krat, izgubil 11, 1 tekmo pa je igral neodločno. .ccore znaša 192.101 za »Rapid«. Glasgov' Rangers prvak Škotske, je v jesenski sezoni gdigral 16 prvenstvenih tekem in ni v nobeni podlegel; le eno je igral neodločno. Češkoslovaški športniki prirejajo v Tatri zimski teden. Lotiška je prijavila 12 drsalcev, ki se bodo tekmovanj na ledu udeležili. Pojavljena je tudi Eds'i Bandem iz Osla, za Sonjo Hennie, nai-boljša norveška umetnica v drsanju. Rene Lacoste, ki je že v drugič prvak Wimbiedona, se je vrnil iz Amerike. Izjavil je, da namerava tenis opustiti z% krajšo, mogoče pa tudi za daljšo dobo. Tudi ni sigurno, ali bo nastopal za Francijo v Dawis-cupu. Tekma Gradjanski-Concordia, ki je bila minulo nedeljo radi izgredov med igralci prekinjena, se v nedeljo ponovi. Za tekmo vlada veliko ranimanje, ker oba nasprotnika nastopita z novimi močmi ISSK Maribor — nogometna sekcija Igralci vseh moštev se pozivajo, da oddajo vso opremo do Božiča prostor-niku, kar je nujno* potrebno za sestava sekcijskega inventarja. Ptičica. v Teta sedi pri glasovirju in poje: K» ptičica sem pevala...« Mali nečak: »Saj si res ptičica, tetka.« »Kako to?« »Papa je včeraj rekel, da se je teta pri nas ugnezdila.« Diagnoza. »Gospod doktor, povejti mi, kaj m! manjka, pa brez grških in latinskih besed.« »Ne manjka Vam nič, samo preveč pijete in jeste.« »Prosim, sedaj pa še kako grško ali talinsko besedo, da lahko to povem ženi.« naše srečodonašajoče sražtee državne razredne loterije Znjirni lahko ravno na sveti večer privabite srečo in blagostanje v hišo. Dobite lih v upravi fvVe£em5&a' Maribor, Aleksandrova cesta 13 Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Liubljana, Sv. Petra c. 19 Društvo NESTLE, ki želi povodom božičnih praznikov nuditi številnim zbirateljem sličic iz Nestle-čokolade največjo možnost lepih nagrad, bo izdalo te dni v promet znatno število sličic \,Kraljica“, tako, da bo mnogim zbirateljem dana prilika, da še pred Božičem izpolnijo svoje razpisne albume ter da za Božič že sprejmejo lepe nagrade. Skupna vrednost teh darov predstavlja veliko vsoto okroglo Din 100.000, ki jih društvo NESTLE daruje svojim zvestim prijateljem. Verjetnost uspeha je tem večja, ker je razen teh novih ,,Kraljic,, po dosedanjem kontroliranem stanju v prometu še od poprej nad 400 „Kraljic“, ki čakajo vse na srečno roko dobitnika, V F C F T7 \T 7 Tč 7o7ff Teple Thurston: Sovražnikova žena DRUGI DEL. Zaprla je oči. Odkritosrčno se je hotela skušati, ali mesto pravega odgovora je našla samo vprašanja. Tema, ki jo je obdala, ko je zaprla oči, ji je bila ugodna. Naenkrat jo je pa zdramil trd udarec ob pleča. Nekaj jo je uda-darilo tako, da jo je zabolelo, potem je pa zdrknila na tla. To je celo slišala. Sedela je na skali in takoj je pogledala okrog po tleh, potem pa po okolici. Gotovo jo je zadel kamen, ali odkod in kdo ga je vrgel? Za njo je bila kamenita meja neke njive. Tekla je po pobočju navzdol in v par trenutkih je dosegla mesto, kjer je imela večji razgled. Ko je pogledala preko zidu, je videla vrtinec kril in bosih nog, ki so izginile v sosedni j njivi. Vse je bilo mirno. Nobenega glasu ni bilo več slišati. Mogoče je izhajal kamen iz navadne otročarije, kakoršna se vedno kaže pri otroških igrah. O tem si je ni zdelo V M a r T b o r vredno razmišljati, občutila je pa bridko, da jo na Irskem sprejemajo s kamenjem. Ko se je vračala proti, hiši, se je otresla teh neprijetnih misli. Vse je smatrala za preizkušnjo svojega poguma. Možje, kakor Madden, ki so preganjani od ene-ga skrivališča do drugega, morajo Vse kaj drugega prestati. Kako naj Maddenu koristi, ko nima niti odporne sile proti slabim utisom. Ko je prišla do hiše, je dvignila glavo in zapela si je irsko bojno pesem. V sobi je bil nekdo, neki mož. Vstal je, ko jo je zagledal. Črno je bil oblečen in ni ga mogla prav razločiti, ko je stopila iz solnčne svetlobe v mračno sobo. Par korakov ji je šel nasproti in ponudi! ji je roko. »Ne verjamem, da se še name spominjate«, je dejal v svojem raskavem irskem narečju. »Očeta Hanrahana ste gotovo že davno pozabili.« Sama je občutila, kako hladna je bila roka, ki mu jo je podala. III. t »Iz Killeagha sem prišel«, je pravil oče Hanrahan. »Najbrž ne veste, kje je to?« Zmajala je z glavo. Bil je prvi človek, ki jo je na Irskem pozdravil kot znanko. Skušala je moža, ki je stal pred njo, spraviti v sklad z molčečim duhovnikom, ki se je v njenem londonskem salonu tako neprijetno počutil in tako nerodno obnašal. Bile so iste oči, isti hladni izobčevalni pogled pod košatimi obrvmi. Iste neizprosne poteze so bile okrog nje- gove obrite brade 7akoi je spoznala ta obraz asketa, trdega po svoji volji. Bi) je isti obraz, ali drugi izraz. Sedaj je bil samozaveden in miren, bilo mu je vseeno, ali je dobro došel ali ne. Takoj je vedela, da ga tu ničesar ne more spraviti iz ravnotežja. Nobena še tako sijajna ali pa ostra beseda ne bi tega zmogla. (Da lle prihodnjič.) Mateti j« v »•*<•- d o »»Ib« la namen« ob8in.hr«: «*k« b«oeda 30 p, aajmanjit tnaask Din 5-—. Mlati oatasi: e J * Žwtm, dopteaiaafe te agtea ' trfauafcagc a* rnteanamga ■aataja: v*aka fcaeadi SO pj MjmanJM rnaMk Dia tO‘—I Najlepše Božično darilo je: obleka, perilo itd., katero dobite najceneje pri tvrdki J. Trpin, Maribor. Glavni trg 17. XX Najlepše božično darilo so športne sanke. Dobijo se pri kolarju Potisk. Maribor, Koroška cesta 31. 2420 Orehe proda J. Hoclimiiller, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom št. 7. (Južna stran Drave). 2366 Klavir, lep črn, krasen glas, na prodaj. Maribor, Koroščeva ul. 4, vrata 7. 2429 Električne inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. XX. Popravilo snežnih čevljev in galoš z najnovejšimi »Rudol« prepara^mi po nizki ceni sprejema Rudolf Monjac, Jurčičeva 9. 2367 Ob božičnici naj se spomni kak dobrotnik na vaše oči in naj vam prinese nova k o modna Peie;nova očala s Zels-Punktal steklom. Veliko ugodnejše in svobodnejše bodo vaše oči zrle v Novo leto. Pet el n prltaerodl Zeifs-Punktal strokovnjaško In za Us natanko. V tem je tajnost dobrega vida. Pojasnila in nasvete daje ob vsakem času neobvezno optik 9. PETELN Maribor, Gosposka 5 illllillllillllllllllllHl, r Božični dar Neitle-ia! R. Javornik, Vojašniška ul- 2 (pri d r/ mostu) razprodaja svojo zalogo ra .11 pletenh' lastnega izdelka Primerra) za božična darila. Sprejema tudi naročila za izdelavo vsakovrstnih vzorih stih in ______________________________________ bordirariih plelemn po meri. 243S ladaja*KQnxprpij> Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Broiovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik Stanko Deteiav Mariboru. Smučarski loden dobite v lepi izbiri pri Majer, Maribor, Glavni trg 9 V Ameriko ni treba več! • a Eden od kavarniških stolov bo ocenjen z enim dolarjem katerega dobi kdor se prvi posluži srečnega stola. Dobitki veljajo za — četrtek, soboto in nedeljo. Dobitek se dobi pri blagajni. 2424 Poskusite srečo s številnim obiskom.