Naslovna stran 11. letnika (1933) EL DINAMISMO MISIONERO DE LA IGLESIA EN LA HORA ACTUAL CARTA DE PAULO VI AL CARDENAL RENARD CON MOTIVO DE LA CONFERENCIA MISIONERA INTERNACIONAL, CELEBRADA EN LYON (Continuaciön) A eata tarea son llamados por el bautismo y la confirma-cion todos los miembros de la Iglesia. Durante demasiado tiempo, y aun hoy, se ha declinado esta responsabilidad en los clerigos o en las almas consagradas, en los misioneros, que ciertamente tienen, y deben conservarla, una funciön de primer orden. Pero en la primitiva Iglesia, la Buena Nueva era llevada frecuentemente de pueblo en pueblo por cristianos impadentes por comunicar su alegria y ayudar a sus hermanos. £ Hace falta recordar que la iniciativa de Marie Pauline Jaricot fue la de una muchacha seglar? Cuando el espiritu misionero falta en una comunidad cristiana no es sola-mente la Iglesia universal la que acusa esta falta de apoyo y de comunion, sino que es la mišma comunidad la que se condena a una asfixia espiritual. Cualesquiera que fueren las tensiones o problemas internes, reavivar esta llama es siempre un objetivo pastoral prioritario. Esta urgencia de la misiön requiere, sin embargo, una continua profun-dizacion, que conduzca a las adaptaciones necesarias de la actitud misionera tradicional. Somos feliz testigo de estos esfuerzos y los alentamos de todo corazön. En primer lugar, los cristianos ban tornado una mayor conciencia de las “piedras de engarce” que existen en las diversas culturas o religiones. Han aprendido a aplicarlas; y comprenden mejor que el Espiritu Santo llama a la fe a traves de este contexto concreto, mäs aün, que de una cierta ma-nera estä ya actuando en aquellos que, “en la noche”, caminan con lealtad. Su predicaciön, sin ocultar nada de la revelacion divina, va acompanada en primer lugar de una benevola atencion a la vida de las personas y a sus ambientes, y de una paciencia evangelica para seguir su largo caminar res-petando el ritmo de su pašo. £No es esta la finalidad que el Concilio fijaba a la mision de la Iglesia: “No solo no dejar perder todo el bien que hay en germen en el corazön y en el pensamiento de los hombres, o en sus ritos y culturas peculiares, sino, elevarlo, consumarlo, para la gloria de Dios, la confusiön del demonio, y el bien del hombre”? (Lumen gentium, 17). Evangelizaciön y desarrollo Por lo demas, la acciön misionera de la Iglesia no podrla permanecei' insensible a las necesidades y aspiraciones de los pueblos en vias de desarrollo-Los objetivos religiosos no pueden marginar los deberes fundamentales de la justicia y de la caridad humana (cf. Mensaje con ocasiön de la Jornada Mundial de las Misiones, de 18 de octubre de 1970, AAS 1970, pag. 537; traducciön en la “Documentation Catholique”, 1. 67, Paris, 1970, pag. 810)- a'" - t BODIMO VSI ENO! Dialog, to je moderna beseda. Brez iskrenih pogovorov ni možno n°beno človeško sodelovanje. Tudi katoličani smo ga začeli na vsej črti: z nekristjani, z nekatoliškimi kristjani in celo z ateisti. Istočasno pa sami včasih med seboj ne najdemo potov drug do drugega. Namesto da bi Se prav ta trenutek strnili v močno versko skupnost, se razhajamo in ^stvarjamo med seboj pregrade. To hromi naše življenje, posebej pa nromi naše misijonsko delo. Francoski dnevnik ,,La Croix“ je stavil vprašanje, kaj se mu zdi Za misijonsko delo najvažnejše, črnskemu duhovniku iz Ruande. Je to austin Rutembesa, ki je študiral v Kanadi, prepotoval vso zapadno vroPo in je zdaj profesor teologije v Ruandi. Njegov odgovor je bil: vsi verni kristjani bi si morali biti svesti misijonske problematike. Nekaj niegovih dobesednih stavkov: „Vprašujem se, ali niso krščanske cerkve nc> zapadu Okostenele. Namesto da veliko govore o karitas, pomoči, raz-v°iu» bi raje videl, da bi govorili o veri. Stare krščanske cerkve se bodo korale rekristjanizirati. Vedno bolj se zamenjujeta dva pojma: misijon 'n razvoj. Prišel je čas, ko bi morali biti kristjani solidarni.“ On ni proti pomoči. Nujno je potrebna, karitas naj se celo še po-^noži. A to ni prvobitno. Njemu se zdi najvažnejše katoliško čutenje. «Potrebujemo katoliških duhovnikov, ki bodo odprti za svet in probleme vse Cerkve." Rutembesa ni osamljen v tem mišljenju. Domači duhovniki in misijo-narji v veliki večini skeptično gledajo na večno pravdanje o strukturah * neštetih vprašanjih, kjer se zgubljajo delavne moči. V obilici prahu, ' 9o dvigajo vsi ti dialogi, pa je vedno bolj zatemnjena misijonska misel. Otovo: vsako stvar je treba postaviti na svoje mesto. Tudi vse dialogi-ranie in včasih mučno vrenje v Cerkvi sami bo lahko v veliko korist, nekako prebujanje. A da se ognemo nepomembnemu zapravljanju časa in ^a*dvajanju moči, prav zdaj, ko so nam potrebni čas in moči za vesoljno ® °> bi bil rešilen klic tega duhovnika: bodimo vsi eno v misijonski in misijonskem delu. Ena Cerkev je, eno božje ljudstvo smo. Čutiti, trpeti, veseliti se z Vso Cerkvijo in z vsakim njenim občestvom posebej, to je katoliško. Ne ,J10re biti sodobnemu katoličanu vseeno, kako živi božje ljudstvo na aPonskem ali v Afriki. Ne more ostati brezčuten, če ga kliče na pomoč Sestr$ka cerkev v Vietnamu, Indiji ali Oceaniji. Prav ta duh je tisto, kar nam je danes tako potrebno, ne le da izpolnimo misijonsko nalogo ^v°iega časa, ampak tudi zato, da z misijonsko mislijo najdemo pot drug 0 drugega, da se povežemo v tej uri, konas svet potrebuje složne in močne to pa na temelju globoke vere. F. S. ANDREJ TUMPEJ USTANOVITELJ KATOLIŠKIH MISIJONOV UMRL V januarski številki letošnjega letnika so zapisani spomini prvega uredniKa „Katoliških misijonov“. V tej številki pa vsem, ki so ga osebno ali po „Katoliških misijonih'1 poznali, sporočamo, da je umrl. Prav tam, kjer je najdalj deloval, na Cukarici v Beogradu se je dokončalo življenje tega „apostola Balkana". Kakor vojak na straži je korakal že v deveto desetletje. Bil je namreč rojen 29. novembra 1886 pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Rad se je pošalil, da je v njem malo turške krvi. Tam okoli, da so po vpadih mnogi Turki ostali in z njimi je ostala turška kri. No, Tumpejeva „duša“ je bila vseskozi slovenska, dasi je njegovo srce utripalo vesoljno. Njegova družina je dala več poklicev. Poleg tete so bile tri njegove sestre usmiljenke. Kako je v njem plala slovenska kri, se je pokazalo že v gimnaziji v Mariboru, kjer se je udeleževal borb za slovenstvo. Zadnja leta gimnazije je dovršil v Ljubljani in leta 1905 vstopil v Misijonsko družbo sv. Vincencija Pavelskega (lazaristi). Takrat so slovenske postojanke pripadale avstrijski provinci. Zato je razumljivo, da so slovenski bogoslovci študirali v Gradcu. Da je bil Andrej dober študent in • ie bogoslovje vzel zares, priča dejstvo, da so ga namenili za profesorja filozofije, ko je bil leta 1912 posvečen v duhovnika. A božja previdnost je te načrte prekrižala. Nujno so potrebovali Profesorja na gimnaziji v Carigradu, ki jo še danes sredi muslimanskega sveta vodijo avstrijski lazaristi. Tako je prvikrat potoval skozi svoj Balkan, ki mu je z malimi presledki postal druga domovina. Takrat je bila v vsej Srbiji ena sama kapela, in sicer na avstrijskem konzulatu v Beogradu. V Carigradu je preživel balkansko vojno, a že leta 1914 tik pred Prvo svetovno vojno se je vrnil v Ljubljano. Očividno je imel Bog z njim Posebne naloge. To ni fraza, ki jo dodamo kot obliž, ampak je bila njegoVa trdna vera, da je „nebeški Očka", kot je imel navado reči, Umerjal njegove korake. V Ljubljani so spet oživeli narodnostni boji in seveda je bil pokojni ompej z dušo in telesom Slovenec. Tega duha je vlival'tudi bogoslbvcem, k' jih je vodil na Taboru. Ni dvoma, da je veliko njegove zasluge, da je nastala Jugoslovanska provinca Misijonske družbe. Odcepile so se vse Ravenske postojanke od avstrijske province. 2e med prvo vojno pa se prične tisto, kar daje poseben razlog, da Se 9a spominjamo v „Katoliških misijonih". Vse misijonske akcije so našle v Tumpeju svojega vnetega apostola. Prav nobena stvar se ni Pričela in ustvarila brez njega. Sodeloval je pri ustanovitvi Misijonske mašne družbe, nato Misijonske Zveze, bil je sredi pogajanj za Groblje, I so jih podarili v misijonske namene lazaristom. Začel je z misijonsko Propagando. In tako so nastali „Misijonski koledar", „Katoliški misijoni", Predvsem pa je navduševal mlade bogoslovce za misijonsko idejo. Vse drugo je raslo potem samo po sebi. Začeli so odhajati na Kitajsko, vsa Provinca se je angažirala za dve ideji: misijonstvo in ekumenizem. Ko ie v mladi generaciji ta ogenj vzplamtel, je Tumpej odšel na Balkan. Letn 1926 ga najdemo kot župnika v Bitoli v Makedoniji. 2e leta 29 pa pride v Beograd, kjer je na posebno prošnjo nuncija Pelegri-^ettija družba sprejela obsežno župnijo. Tudi tu je bil duša dela. Cei'kev |e bila posvečena slovanskima apostoloma, začelo se je diasporsko delo 'n že kar takoj je pokojni Tumpej začel navezovati stike s pravoslavnimi Nami in duhovščino. Neštetokrat je prepotoval vso Srbijo in Make-oniio. Poznal je na stotine razkropljenih družin, reševal kopo zapletenih Problemov, vse pa v tako prostodušnem duhu in s tako širokosrčnostjo bi si danes želeli po koncilu od vsakega duhovnika. Za mnoge je II v marsičem drzen, drzen v silnih idejah, drzen včasih tudi v pastoralnih Prijemih. Vedel jc, da rešuje Cerkev na Balkanu, ne v Rimu. Sledile so si postojanke: spet Bitola, Letnica, Uroševac, Smederevo, koPlje; končno ga je onemoglega starčka pripeljalo znova nazaj v njegov ^rrgrad. Pravzaprav ne onemoglega. Sicer je že večkrat umiral, a nje-9°va žilava narava je vedno zmagala. Nekaj let pred devetdesetimi pa Najstarejši duhovnik v prvi vrsti je Andrej Tumpej, ki nam je 1. 1969 poslal to fotografijo in zadaj napisal sledečo razlago: „Obisk generalnega ravnatelja usmiljenk Jožefa Jameta iz Pariza, v Skopju aprila 1969. Sredi g. Jamet, desno od njega vizitator dr. Žakelj Stanko, levo Tumpej, še levo moj četrti naslednik v Beogradu in zdaj župnik v Bitolju, lazarist Peter Tašev, Makedonec, sin unijatskega župnika. To vse je naša ekumenska slovenska Vincencijeva družina, ki vrši oporoko škofa Slomška in njegove Bratovščine Cirila in Metoda, ki jo je dal pred 100 leti. Poprej smo le molili, danes pa oporoko že vršimo. . je omahnil človek, poln življenja, idej, idealov, predvsem pa neumorne gorečnosti. Za njegovo osebnost je bil vsak prostor pretesen, vsako področje premajhno. Zato si ga je širil s številno korespondenco. Temu možu se prav zdaj ob svoji petdesetletnici Katoliški misijoni zahvaljujejo. V to zahvalo se nedvomno vklepajo vsi naši misijonarji, zlasti naši staroste. Nič manj se ga ne bodo spominjali delavci v zaledju. Mnoge je preživel, ta ali oni pa je še v pričakovanju. Ni pretirano, če rečemo, da so ga vsi poznali kot ognjevitega apostola, prepričanega duhovnika, zvestega misijonarja, saj je bil naravnost zaljubljen v svojo Misijonsko družbo, neumornega sobesednika, velikega karitativnega delavca, človeka s svetim nemirom. V tej neizpodbitni značilnosti izginja vse, kar je bilo tudi na njem človeškega. Dragi naš g. Tumpej. hvala za vse besede, hvala za čudovit zgled, hvala za pričevanje tolika desetletja. Zdaj pa ne pozabi obuditi svoji Misijonski družbi dobrih poklicev, in gotovo ne boš pozabil tudi na svoj Balkan, ti ,,stari Balkanec“. F, S. v SPOMIN PRVEMU UREDNIKU S. M. LAVOSLAVA TURK, šolska sestra v USA G. Andrej Tumpej CM, oče „Katoliških misijonov“, je mrtev. Doča-je še petdesetletnico lista in gotovo z veseljem obujal spomine, kako so pred petdesetimi leti pričeli, potem pa se je poslovil. Osebno g. Tumpeja nisem poznala. Nikoli se nisva srečala. Poznala Po sem ga dobro iz „Katoliških misijonov". Kako so našli „Katoliški mi-sii°ni ' pot sem v Kansas City, sem že pozabila. Spominjam pa se še, sem bila njih poverjenica. Ob nedeljah sem jih delila vernikom v cerkveni veži. Druga svetovna vojna je temu napravila konec. A po vojni ie list oživel v tujini in po zaslugi neke dobre duše jih stalno dobivam. naši hiši so „Katoliški misijoni'* vedno sprejeti kot dragi gost. Naj še dolgo žive in nas seznanjajo z našimi misijonarji! ^ Pokojnega g. Tumpeja sem bolje spoznala po drugi svetovni vojni. 6c kot petnajst let sva bila v pismenih stikih. Najprej sva uredila poslovne -tvari in potem „poklepetala". Bog je dal pokojnemu dar govora. Beseda ie tekla kot žuboreč potoček. Njegova pisma so bila vedno zanimiva, P°lna apostolske gorečnosti. Rad je pripovedoval o svojem delovanju v ®rigradu in na Cukarici (v Beogradu). Takrat, ko sva bila v pismenih st'lVeriskih župnijah. Tam, kjer ni Marijinih družb, je misijonsko delo neorganizirano, prepuščeno dobri volji in pobudam nekaterih posamez-ukov. Potrebujemo Misijonskih krožkov,, ki bi zbirali ljudi, vnete za mi-^j°ne, ki bi sistematično molili in drugače pomagali misijonarjem. krožke pa bi morali voditi laiki, ker ni prav, da se povsod in zmeraj caka le na duhovnika. Morda bi kazalo, da bi „Katoliški misijoni“ v Prihodnje posvetili več pažnje takim krožkom v zamejstvu. Ml VAM ■ VI IMAM! Jubilejni Katoliški misijoni so v veselem pričakovanju. Že peto številko dajejo naročnikom za polovico bolj obsežno — 48 strani namesto J2! V klišarni, tiskarni in na pošti plačujejo še enkrat večje račune — deloma zaradi za polovico povečanega obsega lista, deloma pa zaradi neprestanih podražitev vseh tiskarskih in drugih stroškov v Argentini, saj so se v enem letu povišali za 100 odstotkov! K temu pride še usodna razlika od prejšnjih let: navadno smo ob podražitvi v Argentini prejeli za vsak dolar ali tujo valuto primerno večjo vsoto pesov in smo tako lažje utrpeli dvig stroškov. Zadnje čase, že skoraj leto dni pa ni tako: Kljub stalnemu padanju vrednosti argentinske valute, dobiš za tujo valuto isto ševilo argentinskih pesov. Tako se zgodi, da recimo danes z 250 dolarji plačamo komaj stroške ene številke KM, dočim smo še pred letom dni z isto vsoto plačali kar dve številki. Ko v jubilejnem letu tako obračamo številke in gledamo, kako bomo izhajali, se nam pogled ustavi na sadovih naše akcije v podporo Katoliškim misijonom kot dar naročnikov lista za njegov zlati jubilej. Zračimali smo in objavili v zadnji številki, da bi potrebovali najmanj 1250 dolarjev za kritje zaradi jubilejnega povečanega obsega povečanih stroškov. Če spravimo pod klobuk jubilejnega daru tudi vse, kar smo letos prejeli splošno v tiskovni sklad Katoliških misijonov, se je vsega nabralo do aprilske številke, kot smo že objavili, 259.50 dolarjev. Danes objavljamo seznam darovalcev, ki so še vedno pretežno iz Argentine, a je nekaj odzivov tudi od drugod: Darovali so v Argentini v pesih: č.g. Jože Rot, 5; Nežka Durič, Ramos Mejia, 5; Anica Mehle, Villa Constructora, 20; N. N., Lomas del Mirador, 20; Jože Cesar, 20; Marija Brolih, 20; N. N., 15; zadnji trije iz Slovenske vasi; Anton Japelj, Miramar, 50, in dr. Jože Dobovšek, Buenos Aires, 50 pesov. Skupaj 18.500 pesov ali okrog 16 dolarjev. Darovalci od drugod: V imenu Olge Urbanija in Nade Rojc, obe iz Radomelj v Sloveniji, obme naročnino, ki jo je že zanju plačal, pa jima lista pošta ne dostavlja, č.g. Karel Wolbang CM, 5 in 3 dolarje v jubilejni dar. Družina John Tushar iz (ZDA 5 dolarjev. Skupaj 13 dolarjev. Prejšnji prispevki so dali 259.50 dolarjev; prištejmo te zadnje, 29 dolarjev, pa dobimo celotno vsoto dosedanjih jubilejnih darov: 288.50 dolarjev. V tej vsoti so vključeni prispevki 33 naročnikov. Vseh prejemnikov lista je okrog 2050. Od tega pošiljamo list brezplačno okrog 150 izvodov. Se pravi, da je bilo okrog 1900 plačujočih naročnikov; od teh jih je plačalo dosmrtno naročnino okrog 350, a nanje in njih razumevanje še posebno računamo. Če bi se od teh 1900 odzvalo povprečno tako, kot se je dosedanjih 33..., bi bili na konju! ZATO PROSIMO VSE, KI HOČETE IN MORETE, DA DARUJETE JUBILEJNI DAR KATOLIŠKIM MISIJONOM! Še enkrat: Jubilejni Katoliški misijoni so v veselem pričakovanju! PRVO DESETLETJE IZ PETDESETLETNE ZGODOVINE KATOLIŠKIH MISIJONOV IZ VSEBINE Ker so bili Katoliški misijoni že od početka „splošen slovenski misijonski list“, so vsebovali vsesplošno svetovno misijonstvo, s posebnim ozirom na slovensko misijonsko delo. Tako so, čeprav ne vedno načrtno, razpravljali o misijonstvu teološko-'lačelno, vzpodbujevalno in propagandno. Veliko vsebine je bilo posvečeno opisovanju misijonskih dežel, etnološko, Zemzljepisno in zgodovinsko, posebno o razširjanju Cerkve v preteklosti, pa seveda o trenutnem stanju misijonske akcije v narodih. Pri tem opisovanju f° listu prav prišla zlasti tudi potopisna poročila nekdanjih tujih pa tudi i11 še posebno odhajajočih slovenskih misijonarjev. Zlasti v tem prvem desetletju so Katoliški misijoni bogati na drobnih Podatkih in poročilih iz vsega misijonskega sveta pod posebnimi zaglavji. Primerno število strani je vsaka številka posvetila poročilom slovenskih misijonarjev, opisovali so pa tudi slovenski delež pri širjenju Cerkve v preteklih dobah. Obširna so poročila o slovenskem misijonskem zaledju, s posebnim pou-'ini'kom na misijonskem formiranju akademikov. Ker je bil list sprejet za uradno glasilo papeških misijonskih družb med Slovenci, je tudi o teh razpravljal in stalno poročal. Obveščal je o novoizišli slovenski misijonski literaturi in jo ocenjeval ter poročal o preteklih slovenskih misijonskih publikacijah. Za takozvano literarno obdelovanje misijonskega problema list v prvem desetletju ni kazal posebnega zanimanja. Otrokom in mladini je list kmalu začel posvečati posebno pozornost, ko je Uvedel zanje zaglavje, v katerem je bilo na njim primeren način predočeno misijonstvo. Tudi ovitek je bil dobro izrabljen, zlasti z najrazličnejšo misijonsko drobnarijo. Ilustracije, večinoma fotografije, pa nekaj zemljepisnih črtežev ter sklic s° poživljale in bogatile vsebino. Med naslovnimi stranmi prvega desetletja je opaziti celo nekatere slikarske stvaritve ali vsaj izvirne risbe, kar je značilno za opremo letnikov Prvega desetletja, ko se uredniki niso zadoovljili vedno le s tehnično tiskarsko Naslovno stranjo. Skušajmo v naslednjem k vsaki gornjih omemb o vsebini lista v prvem desetletju navesti nekaj primerov, da bomo videli, kako se je list prizadeval Za vsaj skromno izpolnjevanje velike naloge, ki si jo je nadel. ViZPODBUDNO PROGRAMATIČNO Na misijonsko delo! poziva že prva številka. V prvem desetletju razni članki in člankarji utemeljujejo ali misijonstvo v celoti ali pod kakšnim posebnim vidikom. List ugotavlja Misijonski značaj Kristusa in njegove Cerkve, razlaga Pojeme „misijon“ in „misijonstvo“, univerzitetnega profesorja dr. Janeza Fabjana pridobi, da osvetli nelahko vprašanje Ali se morejo pogani zveličati brez krsta in kakšna je Usoda otrok, ki umrjejo brez krsta. Članka Poganski svet v primeri s krščanstvom in Moderno misijonstvo (Lojze Turk) opozarjata na nove poglede v misijonskem pojmovanju sveta. K delu za misijonske poklice kliče dr. Franc Jaklič s Kristusovim povabilom Prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavcev! in o teh delavcih razpravljajo sestavki: Misijonski bratje, Misijonarke in Domači duhovniki Da je pri tem delu še vedno poglavitna molitev, spominja članek Molitev in misijoni. Kako je bilo v začetku Katoliških misijonov z misijonarstvom med Slovenci, poroča v prvem letniku Andrej Tumpej v objavljenem predavanju Misijonstvo na Slovenskem, ki ga je imel na misijonskem zborovanju V. katoliškega shoda v Ljubljani malo pred ustanovitvijo našega lista. List opozarja tudi na nekatere nevarnosti za misijonsko delo, kot so Laicizem v misijonskih pokrajinah (dr. L. F.hrlich), kateremu naj bi bil Laični apostolat v misijonih (Lojze Turk) nekaka protiutež. Celo vprašanja Spreobrnjenje protestantov v misijonih se list dotakne, poleg še drugih navedenih tem v zvezi z misijonstvom. Razumljivo je, da list problematike misijonstva prav posebno v prvem desetletju ni obravnaval sistematično (kot tudi pozneje pravzaprav ne), saj ni iskal biti znanstvena misijonska revija, ker je bil pač namenjen najširšim krogom naroda. A že iz gornjega se vidi, da je list skušal osvetljevati misijonstvo od vseh strani, hoteč bralcem podati sčasoma čim popolnejši pogled na misijonsko vprašanje. OPISNO Še bolj se opazi ta skrb za vsestransko obdelavo tvarine pri prikazovanju misijonskega objekta, kot z enim izrazom označuje misijonska znanost misijonske dežele in ljudi v preteklosti in sedanjosti ter prizadevanje Cerkve za njih evangelizacijo v vseh časih. Številni tozadevni sestavki so nastali iz študija misijonske literature, knjig in revij, v raznih jezikih, v katere so se poglabljali sodelavci, precej pa iz neposrednega opazovanja in doživljanja opazovalcev na. terenu, slovenskih misijonarjev samih, ki so se pač morali poglabljati v poznanje misijonske preteklosti in problematike v sedanjosti v deželah, v katerih so ali naj bi delovali. Tako so že v prvem desetletju „Katoliški misijoni“ bolj ali manj oidsali skoraj vse dežele sveta. Posebna pozornost je bila posvečena Kitajski. Misijonar Jožef Kerec SDB je že v prvi številki začel z vrsto člankov o tej največji misijonski deželi, ki je bila že tedaj polje njegovega delovanja. Ostali članki o Kitajski so opozarjali na Prvi kitajski splošni cerkveni zbor, na Politični položaj na Kitajskem, ki je postajal vedno težji. Opisovali so tiste dele dežele, ki so že bili V območju „rdečih“ in Pod boljševiškint nasiljem (J. Kerec), pisali o trpljenju misijonarjev v kitajski državljanski vojni (s. Ks. I’irc OSU) Po- I očali so o zanimivostih: Novi kitajski škofje v Vidmu, Kako Kitajci govorijo 'n Pišejo (Alojzij Mlakar CM), Tisk na Kitajskem (Fr. Jereb CM), Borba P'oti opiju (J. Godina CM) in še o mnogočem v tej deželi. Od dežela, ki so Kitajski sosedne, so bile v prvem desetletju Katoliških rtnsijonov navzoče sledeče: Japonska oziroma misijonstvo v njej je bilo prikazano v članku Katoliška Cerkev na Japonskem. Opisovali so Korejo in posebej Junaško dobo Cerkve lla Koreji. Pišejo o Kraljevini Siam (dr. Fr. Trdan) in o Verski svobodi v kiamu. Dr. Vilko Fajdiga razpravlja o Spreobrnjenju budistov na Dalnjem Vzhodu, v Burmi in Cejlonu. Celo v Oceanijo sežejo Katoliški misijoni s člankom Junaki med divjaki. Indijo opisujejo članki: Hinduistično gibanje v Indiji. Iz indijskih misijonov, Spreobrnjenje indijskih narodov (Franc Jereb CM) Posebno pozornost posvetijo tedaj e bolj aktualnemu problemu takozvanih nedotakljivih (s. Miriam Zalaznik) in odnosu Krščanstvo in nedotakljivi (Franc Jei'eb CM) 'I južnoindijskih Tomaževih kristjanih piše Ludvik Čepon. Novodošli misijo- II arji opisujejo pred vsem Bengalijo okrog Gangesove delte. Afrika je obravnavana v opisu dr. L. Ehrlicha, razni članki pa opisujejo Posamezne probleme: Suženjstvo v Afriki in katoliška Cerkev, Misijonski Poskusi v Sahari in Sudanu, Misijoni in Uganda, Vraže v Osrednji Afriki. 1’osebej se opiše problematična Južna Afrika in Kod Bantu. Duhovno opisni sestavek je Pogled v Afričanovo dušo (J. Kolarič CM). Tudi na islam ne pozabijo Katoliški misijoni že v prvem desetletju, •lanez Hladnik opozori na Preganjanje albanskih katoličanov pod Turki, nek erug člankar piše o tem, Kako je v Turčiji, še drug pa opozori na odnos mlama do Kristusove Matere: Devica Marija in islam. Kratek življenjepis Earla de Fukola nam predoči svojski način misijonarjenja med islamskimi Parodi. Z enim sestavkom se obravnavajo Judje. Iz Južne Amerike, ki je bila pred 50 leti še mnogokje misijonsko po-dročje, je zgodovinski prikaz prof. Vinka Šarabona: Kako je bilo v državi laka, in precej je pisanega o rodu Kivarcev (Misijonar Bogumil Trampuž SDB). Razdelitev verstev v svetu je poročilo o različnih verah pred 50 leti in v članku Napredek misijonov za Pija XI. vstaja upanje na cvetoči razvoj Pasijonske akcije Cerkve po vsem svetu. A ne le daljši članki in razprave, posebno bogat pogled na raznolikost 'nisijonskega sveta nam nudita zaglavji Razno iz misijonskih dežel, ki ga je pisal prof. dr. Franc Trdan, in Razgled po misijonskem svetu (prof. Jemej avlin). Potopisi v misijone potujočih rojakov (s. Ksaverija Pirc OSU v ■Mam in na Kitajsko, o. Stanko Poderžaj DJ v Indijo, Alojzij Mlakar CM na Kitajsko in Jožef Obreza CM na Madagaskar) so značilnost letnikov pr-V('Sa desetletja. Potopis Jožeta Godine: Iz Ljubljane v Solun s fotografskim aParatom in pa nekaj sestankov iz diaspore na jugoslovanskem jugu razširijo okvir na katoliški živelj, raztresen med pravoslavnimi in mohamedanci. O misijonskem delovanju posameznih družb po svetu pišejo člankarji vsak o svoji družbi: Frančiškanski misijoni (o. Mlejnik OFM), Družba Jezusova v misijonih (o. Mesarič DJ) Kapucinski misijoni (o. Oton Kocjan O. Cap.) Misijonska družba Sinov presvutejfa Srca (o. Stanko Dobovšek FSC). MISIJONSKO ZALEDJE Če so „Katoliški misijoni“ v prvem desetletju posvetili veliko strani misijonskemu polju, so kajpada morali pisati tudi o misijonskem zaledju, saj je tudi le-to sestavni del misijonske akcije Cerkve, kajti delo na misijonskem polju ima svoj izvor v zaledju. „Katoliški misijoni“ so zasledovali pojave misijonskega zanimanja in sodelovanja v cerkvenem vodstvu, med posameznimi katoliškimi narodi in kajpada predvsem doma. Lepo pozornost so „Katoliški misijoni“ v prvem desetletju posvečali papeškim misijonskim družbam, zlasti Družbi za širjenje vere, katere glasilo so kmalu postali kar uradno. Najdemo lepo vrsto propagandnih člankov o DŠV, Družbi apostola Petra za vzgojo domače duhovščine in Družbi Svetega Detinstva Jezusovega; o tej slednji prav za prav še najmanj, ker je sama že od preje izdajala svoje letno poročilo. Poleg člankov (zlasti dr. L. Ehrlich) so vsako leto objavljeni tudi vsi članski prispevki po posameznih župnijah in blagajniško poročilo. Posebna pozornost je posvečena tudi Duhovniški misijonski zvezi „Unio Cleri“. /Za papeške misijonske družbe in Unio Cleri je v Ljubljani delovala pod vodstvom dr. L. Ehrlicha posebna Misijonska pisarna, katere dejstvo in delovanje je tudi beleženo v „Katoliških misijonih“. Ta Misijonska pisarna oziroma njen vodja dr. Ehrlich, ki je bil obenem tudi vidni vodja slovenske katoliške akademske mladine, je razvijala odlično akcijo za prodor misijonske ideje na eni strani med najširše ljudske kroge, na drugi strani pa zlasti v vrste bodoče elite, s pomočjo Akademskega misijonskega društva „Baraga“, to zlasti potom prirejanja akademskih misijonskih tečajev v počitnicah. Tako poročajo „Katoliški misijoni“ v prvem desetletju o sledečih akademskih narodnih in mednarodnih zborovanjih in tečajih: VI. mednarodni akademski misijonski kongres v Poznanju na Poljskem, z udeležbo več Slovencev, leta 1927 - Akademski misijonski tečaji ob Bohinjskem jerezu in na Višarjih 1. 1928 - Vlil. mednarodni akademski misijonski kogres v Ljubljani 1. 1930 - III. akademski misijonski tečaj v Krapini tudi leta 1930 in IV. akademski misijonski tečaj v Grobljah 1. 1932 Če so bili celo med izobraženci tečaji in kongresi, je bilo pač še lažje izvajati podobne prireditve za splošnost. Tako Katoliški misijoni beležijo v svojem prvem desetletju sledeče misijonske podvige zaledja: V. katoliški shod avgusta 1923 in njega misijonski oddelek - Misijonska razstava - Misijonski tečaj - Misijonsko zborovanje v Mariboru - Misijonski dan v Celju 1. julija 1926 - Proslava misijonskega dne na svečnico 1926 - Proslava Barage in Knobleharja ob 60. oziroma 70-letnici smrti - Odkritje spominske plošče Knobleharju v škocijanu - četrti mednarodni misijonski kongres - Misijonska slovesnost v Ljubljani ob odhodu treh jezuitov v misijone - Splošni misijonski dan - Kadijo pozdravlja misijonarje - itd. „Katoliški misijoni“ so kajpada poročali tudi o misijonskem zaledju v drugih deželah. Zlasti prva leta se kar načrtno pojavljajo članki: Španija in misijoni - Francija in misijoni - Belgija in misijoni - Holandska in misijoni -Ogrska in misijoni - Misijonstvo na Poljskem - Misijoni med Hrvati. Poročali so o Svetovni misijonski razstavi v Rimu 1. 1925 ob priliki Svetega leta, o 7 misijonskem kongresu v Louvainu v Belgiji, ki se ga je udeležilo 36 redov-n*h družb iz 80 narodov, o ustanovi MIVA za oskrbovanje misijonarjev z vozili in letali, o misijonski poročevalski ogenciji „Fides“. Teoretično o misijonskem delu v zaledju v prvem desetletju KM ne naj-'lemo kaj dosti razpravljanja. Ni pa bilo mogoče iti mimo misijonske okrožnice Herum Fcclesiae, ki jo je leta 1926 izdal Pij XI. Tudi je list razpravljal o odnosu Katoliške akcije do misijonov in krajše še o tem in onem vprašanju misijonskega delovanja v zaledju. SLOVENSKI MISIJONARJI V PRETEKLOSTI Ker je zgodovina slovenskega misijonskega dela bolj skromna oziroma fe je nekako spregledala spričo naše politične pripadnosti širšim narodnim io državnim sklopom, zato so Katoliški misijoni skušali objavljati vse, kar Se je iz slovenske misijonske zgodovine odkrilo. Poleg vsega drugega so fiekaj časa imeli celo posebno zaglavje: Iz slovenske misijonske preteklosti Paberki iz slovenske misijonske zgodovine. Tako pišejo „Katoliški misijoni“ o Jožefu Perbeggu> ki je bil rojen 1. 1964 v Ostrovici in šel kot jezuit •m Japonsko, umrl pa v Celovcu. Pišejo o bolj znanem Janezu Krstniku Me-Sarju, o katerem trdijo, da je bil 1. 1715 na Kitajskem, o Marku Antonu Kapusu, k' je deloval v 17. in 18 stoletju v Mehiki. Že v letu 1927 pišejo o škofu Baragu in njegovi zadevi; člankarji so Jernej Pavlin, o. Hugo Bren OEM in prof. dr. Hrane Trdan. Pišejo o Baragovih sodelavcih in naslednikih, zlasti o Frančišku Hircu (o. Hugo Bren OFM), o Lovrenciju Lavtižarju, o Janezu Čebulju, i^nacij Knoblehar je drugi pomembni veljak slovenske misijonske zgodovine, ifi niu list posveča pozornost; med drugim „Katoliški misijoni“ poročajo o 1‘ajdbi enega Knobleharjevih zvonov s slovenskimi napisi in o njega prevozu Karthuma v Ljubljano. Poročajo o Knobleharjevem sodelavcu duhovniku Kocjančiču Ivanu. List „odkrije“ misijonarja o. Emanuela Drevenščka, ki je H'l rojen 1. 1869 in je deloval v Nemški Vzhodni Afriki, pa misijonarja Seigerschmieda S.V.D , delujočega v Mozambiku, ki je umrl leta 1918. SLOVENSKA MISIJONSKA LITERATURA Da je sodelavec lazarist Alfred Drašček, ki je vodil Misijonsko knjižnico ' Ljubljani, le-to temeljito izrabljal, dokler mu ni dela prekinila prezgodnja SlTll‘t, in med drugim sestavil in v „Katoliških misijonih“ objavljal pregled Vseh do tedaj tiskanih in poznanih slovenskih misijonskih knjig in listov ter le-te tudi vsebinsko označil, smo že omenili v prejšnjih sestavkih iz Zgodovine Katoliških misijonov. List je pa sledil tudi vsem pojavom nanovo kislega misijonskega tiska med Slovenci. Tako je v prvem desetletju mogel Poročati o sledečih publikacijah: Anton Merkun: Božje kraljestvo na zemlji. Poganski misijon. Samozaložba. "Misijonska knjižnica, 1. zvezek: Govori Misijonskega tečaja. Misijonišče. 1 Misijonski govori in predavanja. Uredil dr. Mihael Opeka. Izdala Unio Cleri 1926. ^Mjsijonska knjižnica II: Jezusova Oporoka. Fischer SVD. Misijonišče. Misijonska knjižnica III: Misijonska prireditev. Misijonišče. Misijonska knjižnica IV.: Okrožnica Herum Kcclesiae. Prevedel in opombe napisal Jernej Pavlin. Misijonišče. Misijonska knjižnica, V.: Misijonar, Koman. Misijonišče. Janez Čebulj. Unio Cleri. V knjižni izdaji je izšla tudi slikanica Stric Jaka, vzor popotnega junaka. Misijonišče. Naše poti in naši dnevi. Misijonski tečaj ob Bohinjskem jezeru (Draganovič, Povšič, Vodušek) - Unio Cleri. Pod Himalajo. O. Stanko Poderžaj D.I. Založil Glasnik Srca Jezusovega. Misijonska knjižnica, VIII.: Justin de Jakobis. Dr. Jakob Žagar CM. Misijonišče. Puščavnik v osrčju Sahare. Dr. Franc Jaklič, Unio Cleri. Slovenski misijonarji, Baragovi nasledniki v Ameriki. Dr. Franc Jaklič. Unio Cleri. 'lam daleč za morjem. Igra v 2. slikah. Družba sv. Petra Klaverja. Dr. Vinko Brumat: Misijonske zornice. Goriški nadškofijski svet, 1932. Tri modrosti starega Wanga. Henri Gheon - Niko Kuret. Igra. V listu so sproti poročali tudi o vsakoletnem Misijonskem koledarju, ki ga je izdajalo Misijonišče, o Klaverjevem misijonskem koledarju, o Misijonskem koledarčku za mladinoo, o mesečnikih Zamorček in Odmev iz Afrike, kar vse je izdajala Družba sv. Petra Klaverja za, afriške misijone. Poroča se tudi o prilogi „Katoliških misijonov“ „Tuji svet“. Misijonska pisarna je izdajala zbirko zanimivosti iz misijonskega sveta: TA BIJ, katere izdaje so prav tako našle odmev v „Katoliških misijonih“. PRILOŽNOSTNI SESTAVKI Ob petletnici je pozdravil „Katoliške misijone“ s posebnim pismom papeški nuncij Hermenegild Pellegrinetti, ob desetletnici pa sta jim poslala vzpodbujajoči pismi oba slovenska škofa, ljubljanski dr. Gregorij Rožman in mariborski, dr. Ivan Tomažič. List je pozdravil novega skopijanskega škofa dr. Janeza Gnidovca, ki je izšel iz Misijonišča, in ga zvesto spremljal v njegovih podvigih v diaspori ter objavljal njegove pozive slovenski javnosti za pomoč v vsestranskih dušno-pastirskih in socialnih problemih delokroga. Pisal je list tudi o pripravah za zlato mašo nadškofa dr. Bonaventure Jegliča. K tristoletnici Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega (lazaristov), izdajateljice „Katoliških misijonov“, je list objavil prevod pisma papeža Pija XI. Ob sedemdeseti obletnici Slomškove smrti so „Katoliški misijoni“ objavili članek Apostolski mož, ki analizira misijonsko zavzetost svetniškega nadpa-stirja. Večkrat se list spomni za misijone tako zavzete sv. Terezije Deteta Jezusa, ki jo je Pij XI. postavil za zavetnico vesoljnih misijonov. „Katoliški misijoni“ se poklonijo tudi novoizvoljenemu generalu družbe Misijonarjev presv. Srca, Slovencu o. Jožetu Musarju F.S.C. Ob smrti novomašnika Alfreda Draščeka piše list o njegovem sodelovanju pri „Katoliških misijonih“ od njih početka in o njegovem čebelično pridnem delu za Misijonsko knjižnico. Ko se ustanovi Misijonska tiskarna v Misijonišču Groblje pri Domžalah, se „Katoliški misijoni“ poslove od Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani in se ji zahvalijo za skrbno tiskanje lista od začetka. „Katoliški misijoni“ vidno povdarijo takozvano misijonsko oporoko slovenskega katoliškega ideologa dr. Mahniča. MISIJONARJI PIŠEJO To so bile pač najbolj brane strani „Katoliških misijonov“ od prvega Pocetka. Lahko bi rekli, da so bila pisma misijonarjev kar senzacionalno 'i'anje. Potopisi, razprave in razpravice, črtice, drobni zapisi zanimivosti, slike 2 vsakdanjega življenja misijonarjev — vsak misijonar, misijonarka je, ®yoji izobrazbi primemo, nekaj tega stalno doprinašal k vsebini lista. O misijonarjih kot avtorjih tega sodelovanja smo poročali že v prejšnji številki, 0 smo navedli vse misijonarje, ki so se v prvem desetletju „Katoliškim misijonom“ oglasili s svojimi pismi in jih je list objavil. OTROŠKO „Tudi otrokom in mladini sploh so „Katoliški misijoni“ kmalu začeli Posvečati posebno pozornost. Najprej so objavljali v vsaki številki „zgodbe -oni j a in Manija“ dveh dečkov iz Islandije, ki sicer niso bile misijonskega 2uučaja, a so vzbujale v mladih srcih duha plemenitosti in podjetnosti, ki se tako potrebubje v misijonskem poklicu. Dol j misijonsko pobarvana je bila slikanica Stric Jaka, vzor popotnega Junaka, saj je priljubljeni stric poučeval in krščeval zamorce... Slikanico Je Misijonišče kasneje izdalo v knjižni obliki. Prelepo vrsto črtic je za slovenske otroke prirejala Lija Oswaldova pod naslovom Božje Detece pride z nebes* tipično misijonske vsebine. Najbolj direktno misijonsko vzgojno in obenem otroško zanimivo pa ’;^aloliški misijoni“ pisali na različne načine pod posebnimi zaglavji Otroški otiček in Mali misijonar, ki se v drugi polovici desetletja uveljavi kot kar 1 "končna oblika vplivanja „Katoliških misijonov“ na mlade bralce. ILUSTRACIJE Kot že omenjeno ob drugi priliki, so bile v prvem desetletju ilustracije Pied vsem fotografski posnetki, ki jih je uredništvo prejemalo večinoma od ‘ ovenskih misijonarjev, zlasti kasneje pa tudi od cerkvenega misijonskega ‘opisnega urada „FIDES” iz Rima; včasih je list povzel kake slike tudi iz uJih revij. V osmem in devetem letniku si je urednik privoščil poskus, da. Je stavil skoraj vse slike skupaj na boljši papir v sredini lista. Dosebno poglavje so ilustracije naslovnih strani „Katoliških misijonov“, 1 so bile v prvem desetletju skoraj vsako leto drugačne vrste. V letošnjem J onejnem letniku objavljamo nekatere kot naslovne strani posameznih številk. 1sarje nekaterih smo zasledili. Prva številka KM se je predstavila z risbo Profesorja škofovih zavodov Gašperja Porenta (naslovna stran letošnje prve " evdke). Letošnja druga številka prinaša kopijo naslovne strani 4. letnika; ''Pslikal jo je priznani Hinko Smrekar. Risba letošnje marčne številke je °P1Ja naslovne strani 6. letnika, delo neznanega risarja, ki se je podpisal z U. F. Za naslovno stran in vsa zaglavja. 10. letnika je urednik Jože Godina naprosil drugega profesorja Škofovih zavodov slikarja Staneta Kregarja, ki je veljal za drzno modernega. Spominjamo se, da je ne le naslovna stran, ampak da so tudi risana zaglavja vzbudila veliko prahu in pri širokih krogih odklanjanje... Pričujoča številka prinaša že opremo XI letnika in ne spada več pod obravnavanje tega sestavka o prvih desetih letih lista. VSEBINA OVITKA Ostale tri strani ovitka so bile v prvih letnikih, ko so še silno štedili s stranmi lista, prav za prav nadaljevanje vsebine iz notranjosti; le malo prostora je bilo tedaj določenega drobnarijam. A kasneje se je očividno življenje okrog lista in njegove misijonske akcije tako dvignilo, da je bilo treba drobnim stvarem posvetiti kar ves ovitek. Razgovori urednika z bralci in misijonarji, ki so postali kar neke vrste misijonska posvetovalnica, objave Misijonske mašne družbe, upravne zadeve, sporočila o misijonskem slovstvu, prošnje za izpopolnitev Misijonske knjižnice z iskanimi knjigami, sporočila o izdajah Misijonske tiskarne, misijonskih in drugih, vedno številnejši darovi za misijone, objave pošiljk rabljenih znamk in stanijola za misijone, trgovski oglasi, ki so pomagali kriti stroške izdajanja, pa uganke, ki so počačsi postale za dolga leta skoraj neizzogibna poživitev ovitka in sta jih v prvem desetletju objavljala pred vsem znani Peter Butkovič-Domen in nato neki Pipicus ter še drugi sestavljale!. * * * Če tako listamo po prvih desetih letnikih „Katoliških misijonov“ in mo-trimo njih pestro vsebino iz tedanjim rojakom razmeroma novega misijonskega sveta si lahko mislimo, da je list vzbudil pozornost, s tem pa tudi misijonski svet, ki so ga strani lista razkrivale v besedi in sliki. Tako so „Katoliški misijoni“ že kmalu v začetku imeli naklade okrog 16.000 izvodov vsake številke, ki so v prvem desetletju skoraj dosledno ohranjevale format 14.5 x 22.5 cm in vsebovale od 16 do 24 strani poleg ovitka. V samem listu se tudi kaže, kako je njegovo oznanjevanje rojevalo vedno lepše sadove: misijonski poklici so se množili, prav tako tudi sodelovanje z misijonarji; zaledje se je vedno bolj razgibavalo z raznimi misijonsko propagandnimi prireditvami in akcijami. Misijonsko poznanje in iz njega izvirajoče zanimanje, še več, ljubezen, je prodiralo v širše kroge našega naroda, tudi med izobraženstvo. Skratka, misijonstvo je po svojem najvidnejšem predstavniku „Katoliških misijonih“ stopilo v sredo narodnega življenja in dej-stvovanja in je tako slovensko božje ljudstvo, počasi sicer, pa vedno prožneje stopalo na delo v Kristusov vinograd. List se je v prvem desetletju vkore-ninil in že rojeval sadove. L. L. C. M. PROSIMO, POKLONITE „KATOLIŠKIM MISIJONOM“ SVOJ JUBILEJNI DAR! Pred vrati Sahare. . ŠTUDENTJE IN MISIJONI SESTAVIL FRANC SODJA CM, BARAGOVO MISIJONIŠČE Ob petdesetletnici Katoliških misijonov se bo marsikaj osvežilo. In je prav, da v letošnjem letniku zgodovinsko pregledamo ne le pisanje lista, ampak tudi delo, ki se je ob njem opravljalo. Saj so prav Katoliški misijoni dajali pobude za marsikakšne misijonske akcije, jih vodili in o njih poročali. Morda bo za bodoče misijonsko delo prav koristno, če spregovorimo o Misijonski dijaški zvezi, ki je imela sicer kratkotrajno življenje, pa še danes lahko sledimo sadove njenega dela. In ker po koncilu Cerkev vedno bolj kliče na; pomoč izobražene laike in nujno prosi, naj se prav in v celoti predstavlja misijonska misel doraščajoči mladini, bo prav, če povemo, kako je nastala Misijonska dijaška zveza. Saj bo vsaka nova oblika skupnega dela rastla iz istih temeljev, čeprav bo v novih časih dobivala nove oblike. Po Misijonskem odloku je jasno, da morajo tudi izobraženci imeti „delež pri odrešilnem poslanstvu Cerkve“ tako v zaledju, kjer „negujejo poznavanje in ljubezen do misijonov“, budijo ,misijonske poklice v lastni družini, v katoliških društvih in v šolah“; prav tako pa tudi v misijonih, na gospodarskem napredku narodov v razvoju“, ko „delajo na univerzah in znanstvenih inštitutih“ ter „tako pomagajo glasnikom evangelija ter pripravljajo razgovor z nekristjani“. Seveda je za vse to obširno delo potrebno najprej poznanje misijonskega problema, potem pa še vse potrebne „tehnične in duhovne priprave“. Najbolj pa je važno, da je „njihovo življenje med nekristjani pričevanje za Kristusa“. Ker se med Slovenci misijonsko delo šele zadnjih deset let spet bolj intenzivno obnavlja, smemo misliti šele na bodoče decenije, ki nam bodo prinesli to ali ono obliko misijonskega sodelovanja izobražencev. Do zdaj imamo le osamljene primere, ki so ali v zaledju v posameznih krožkih netilci misijonske misli in sodelavci pri misijonskih akcijah ali pa maloštevilni misijonarji na terenu, ki vso svojo izobrazbo posvečajo misijonskemu delu, pa naj bodo zdravniki, profesorji ali socialni delavci. Zakaj bi se morali spet opirati na organizacije tujih narodov, ko bi morda mogli sami med seboj razviti krasno misijonsko delo. Naj ta pregled ne bo le spomin na pretekle poizkuse, ampak predvsem pobuda za bodoče delo. Koliko sijajnih moči v tujini bi bilo danes v službi misijonov, namesto da v životarjenju tonejo, če bi z vso spretnostjo znali usmerjati, pokazati konkretne cilje, pomagati do uresničenja idealov. Ne gre, da bi tožili, skušajmo zbrati optimizem in iskati možnosti za oživitev ne Misijonske dijaške zveze, ampak oživitev duha in pripravljenosti, da se delo, ki ga je zveza načela, spet nadaljuje in ustvari možnost, da čez lela ne bo izgubljen noben slovenski idealist, ki bi se rad posvetil misijonskemu delu: ali začasno ali za vse življenje. ZAKAJ MISIJONSKA DIJAŠKA ZVEZA? Iz dveh razlogov: dijakom je treba dati celotno vzgojo in misijonsko delo nujno potrebuje sodelovanje izobražencev. Konkretne naloge, ki jih nakazuje „Misijonski odlok“ 2. vatikanskega koncila, so se nakazovale že pred drugo svetovno vojno in so bile v jedru zajete tudi že v programu Misijonske dijaške zveze, ki se je ob svojem nastanku ogledovala po organizacijah, ki so med obema vojnama v krščanskih deželah že obstojale. Prvo je oblikovanje celega kristjana. 1 ZOBKA ŽEN ST VU JE POTREBNA KATOLIŠKA RAZGLEDANOST Ker je beseda „misijonstvo“ zaradi romantičnega prizvoka vsaj pri izobražencih nekam na slabem glasu, je bolje govoriti o katoliškem delu in katoliški razgledanosti. Pomeni pa v bistvu isto. Saj je v pravem pomenu besede katoliško poslanstvo Cerkve vprav misijonsko poslanstvo in bo to tudi ostale, dokler ne bo Cerkev v vseh narodih in deželah utrjena. Kot izobraženci in kot katoličani moramo živeti v tem svetu in tem času, v katerega nas je Bog postavil. Ne bomo pa sodobni, če ne bo v nas i'esnično katoliške razgledanosti, miselnosti in dejavnosti. Zaradi samih sebe torej ne moremo in ne smemo preko misijonskega vprašanja. Že zahteva po splošni izobrazbi, po širokem obzorju, ki je potrebno vsakemu sodobnemu izobražencu, vključuje tudi misijonsko izobrazbo. Dandanes svetovna zgodovina ni več omejena na Evropo, ampak je resnično svetovna. Dogodki se med seboj tako prepletajo, da brez poznanja tako imenovanih Misijonskih narodov niti Evrope ne moremo razumeti. Od izobraženca kakrš-ricga koli svetovnega naziranja bo terjal čas vsaj nekaj poznanja največjih svetovnih kultur, njihove zgodovine, pomembnosti, vrednosti, sodobne problematike in medsebojnih odnošajev. In če so največji duhovi, ki so v svetovni Razgledanosti prehiteli svoj čas, npr. Leibniz, Lessing, Herder in drugi, hodili po to znanost k misijonarjem, tudi za povprečnega izobraženca ne bo st'amota, če si bo obzorje širil prav ob preučevanju misijonstva in pomožnih znanosti. Še potrebneje je to katoliškemu izobražencu, ker ni samo izobraženec, ampak tudi katoličan. Na svet mora gledati v katoliški luči. Biti katoliški ne pomeni samo verovati v Kristusa. Potrebna je tudi vera v Cerkev. Katoliško življenje še ni katoliško, če izpovedujemo vero sami zase, nimamo pa v sebi želje, posredovati jo vsem; drugače povedano: če bi se zadovoljili le z lastno prisotnostjo v Cerkvi, vseeno pa bi nam bilo, če se ji pridružijo ali ne vsi narodi, da bi tako bila preoblikovalka sveta. Cerkev je katoliška. To je njena bistvena poteza. Prav zato opravlja svoje misijonsko poslanstvo. Zato misijonstvo ni šport katoliške Cerkve, ampak njena bistvena, prva naloga. Kako naj v poganskih deželah opravlja svoje poslanstvo, če je Pa tam ni? Prav zato, da bi se utrdila v tistih krajih, misijonsko deluje. In katoličan ne more reči, da je katoličan, če mu ni mar, ali je njegova vera tudi zemljepisno in narodoslovno katoliška, če nima razumevanja za misijonstvo, nima razumevanja za svojo bistveno versko dolžnost. Zato je misijonska vzgoja bistveni del celotne katoliške vzgoje. In v tem. smo katoličani mnogo pogrešili. Dijaštvo in izobraženstvo je zaradi pomanjkanja te vzgoje imelo o misijonstvu pojme še iz otroških let. Zato jih je kot otročje zavrglo, ko bi jih bilo moralo med šolanjem poglobiti in dopolniti. Če hočemo imeti misijonsko vzgojeno razumništvo, moramo dijaštvu dajati misijonsko vzgojo od prvih srednješolskih do zadnjih visokošolskih let: pravilno, njim primerno vzgojo in izobrazbo. Katoliški zdravniki, odvetniki, slovstveniki, profesorji, učitelji, konzuli morajo biti misijonsko zavedni in čuteči. To pa bo možno le po misijonski vzgoji v letih šolanja. Iz tega temeljnega dejstva, da se k celotni katoliški vzgoji nujno šteje tudi misijonska vzgoja, samo po sebi sledi, da je katoliškemu dijaku potrebna misijonska vzgoja in izobražencu misijonska zavest. S tem pa bo dijak deležen mnogih dobrin, ki so prav današnjemu izobražencu najpotrebnejše. Navzel se bo prave katoliške ljubezni, ki priznava vsakemu svoje, priznava kulturne, plemenske in narodne razločke, a vendar vsa plemena in narode druži v eno samo človeško in božjo družino. Ta ljubezen odklanja povišavanja „čistokrvnih plemen“, zavrača prenapeti nacionalizem, zavrača pa tudi kvarno svetovljanstvo; v luči vere se drži zlatr srede, ki je blagoslov vsemu človeštvu. In temu katoliškemu naziraniu utira pot prav misijonska misel. Misijonska ljubezen je tista katoliška ljubezen, ki hoče v Cerkvi združiti in med seboj povezati vsa plemena in narode, ne da bi posameznim vzela njihove posebnosti. Kako velik pomen ima vse to prav za naše dni! Misijonsko delovanje vzgaja v dijaku nesebičnost, požrtvovalnost in apostolsko gorečnost. Odpira mu pogled čez njegovo okolico, širi mu srce, da je dovzetno za gorje, skrbi in vprašanja vsega sveta, vnema mu ogenj apostolskega navdušenja in vžiga mu željo, da bi tudi sam kaj storil za širjenje božjega kraljestva v svetu. Že samo po sebi sledi iz tega, da misijonsko delovanje dviga dijaka v dejavnost. Prav v letih, ko bi ga utegnila njegova notranja stiska, njegovo dozorevanje z vsemi spremljajočimi pojavi potreti, mu more misijonsko delo uspešno pomagati preko težav. Zaposluje mu duha, budi v njem visoke vzore, neprestano ga priganja k delu... Izkušnja tudi uči, da misijonsko delo navadno sproži vso katoliško dejavnost, tako da ves trud za misijone prinaša sadove tudi domovini. Pa silijo nas k temu še bolj časovni razlogi. Nagel razvoj v sodobnem svetu nam kaže, kako živimo zgodovinsko važno kulturno spremembo. Vzhod - Zapad, to je jedro vprašanja. Kako bi mogel izobi-aženec, ki se zaveda svojega stanu in ni zadovoljen samo z zrelostnim spričevalom in akademsko diplomo, iti mimo tega vprašanja? Vzhodne kulture vstajajo v svoji moči, zapadna propada. Vzhodne čutijo v sebi poslanstvo, da bogatijo druge, zapadna v svoji praznosti išče obogatenja na Vzhodu in celo v Afriki (npr. glasba). Iz vsega klije zdru- žitev v novem kulturnem svetu; v njem ni uničenja enega ali drugega, ampak medsebojno bogatenje. Ko so evropski izobraženci po jezuitskih misijonarjih, ki so preučevali vzhodne kulture, prišli v stik z modroslovjem, umetnostjo in verskimi sestavi azijskih narodov, zlasti Indije in Kitajske, so strmeli. Goethe je izpovedal: „Gesteht’s, die Dichter des Orients / sind grösser als wir, des Okzidents.“ (Vzhodnjaški pesniki so večji kot zapadnjaški.) Leibniz je ob tem spoznanju začutil nujno potrebo po oplajanju zapadne omike z vzhodnimi. Danes imamo v evropske jezike prevedene umetnine kitajske in indijske kulture, velika znanstvena dela, na evropskih univerzah stolice za orientalistiko itd. Ni naključje, da je naš Plečnik ob fotografijah indijskega stavbarstva Vzkliknil: „Tega mi nismo zmožni!“ Zapadna umetnost si vsako desetletje išče nove „izme“, a prave lastne smeri ne najde. Mar ni to znamenje kulturne utrujenosti Evrope, o kateri je govoril že v 18. stoletju Herder? Bolj ko je nacionalno-politična Evropa poudarjala svojo vzvišenost nad •Azijo, bolj se je začela iz globin evropske duše oglašati želja, rešiti se lastnega pi-opada z bližanjem Vzhodu. Razvoj gre svojo pot. Današnji svetovni nemir ga samo pospešuje. S tem je dan katoliškim izobražencem — njim bolj kot drugim — nov Nagib, da naj so bolj katoliško razgledani. Zapadno kulturo moramo rešiti. Rešilo jo bo dvoje: stik z Vzhodom in katoliška misel. Za nas gre, za zapad, 2a Evropo! Da jo rešimo za prihodnost, moramo biti na straži, da se bo ta kulturna preosnova izvršila nam v prid. Utegnilo bi se namreč zgoditi, da bi ob iskanju stika z Vzhodom zagrešili to, kar je zagrešil Leibniz. Ta se je namreč zaradi premajhne krščanske zavesti in nepoznan ja globine krščanstva tako navdušil za Vzhod, da si je želel, naj bi Evropa sprejela iz Kitajske misijonarje, ki bi oznanjali Konfu-eejev nauk. Pojavi teosofizma in budizma na evropskih in ameriških tleh Nas pred to nevarnostjo svare. Zato je katoliško izobraženstvo nujno poklicano, da v ta razvoj poseže in to bogatenje in prepajanje dveh ali treh kulturnih krogov postavi v Evropi na krščansko izročilo. S tem bomo izvršili Poslanstvo, nasprotno kakor v misijonskih deželah: tam bo treba v njihov prečiščeni kulturni krog postaviti Cerkev, tu pa bo treba na temelju katoliških Izročil bogatiti kulture po stiku z Vzhodom. (Sledi.) Sl DOSMRTNI NAROČNIK? Z vplačilom dosmrtne naročnine si pomagal zgraditi Misijonski zavod, sebi pa zagotovil prejemanje dragega ti lista za vse življenje. Ničesar več nisi dolžan, pa tudi če kdaj naž list povečamo za 50 %, kakor v jubilejnem letu. Vendar ti zaupamo, da hrepenimo tudi po tvojem „jubilejnem daru“ „Katoliškim misijonom"! Oprostil KAKO LEP JE MISIJONSKI POKLIC! Napisala uršulin. ka s. Frančiška Novak, misijonarka v Bangkoku. Tu je s svojo 79-letno mamo ob slovesu 12. maja 1972, v domovini. Družini mojega očeta in moje matere, trdno zakoreninjeni v slovenski kmečki zemlji, sta bili gotovo še bolj utrjeni v veri pradedov, čvrsti, dejavni krščanski veri ni ljubezni. Očetova številna gruntarska družina iz Hrastnika pot šentgotardom nad Trojanami je dala Cerkvi enega svojih prvih sinov za duhovnika; pa je umrl še mlad, še pred mojim rojstvom. Mamina bolj utesnjena kmečka družina iz Dragočajne pri Smledniku pa je dala Cerkvi sestro Milosrdnico, ki je dolga leta služila Bogu na Hrvatskem in umrla tam v visoki starosti 1. 1958. Moja mama in oče sta se, ne več tako mlada, pa v veliki ljubezni poročila 1. 1913. Oba sta se našla pri delu v tobačni tovarni v Ljubljani. Naslednje leto se jima je rodil sinček Marjan. Težko je reči, kdo je bil bolj vesel: starša ali tri samske očetove sestre. Očetova velika skrb je bila takrat gradnja novega doma: skromna odmaknjena hišica, zadosti blizu hiše mojih tet, je postala premajhna. Novi dom je bil pripravljen, selitev naj bi bila 27. julija, vmes pa je prišel tisti nesrečni 2(5. julij 1914, ko je izbruhnila prva svetovna vojna. Namesto da bi se selil v novo hišo, je moral oče brez odlašanja na fronto. Mati je trpela in bolehala; oče jo je tisto leto še večkrat obiskal; tako se je 27. julija 1915 ljubeznivemu sinku pridružila še „baba“. Tak naziv je hudomušno uvedla starejša teta. Nasprotje je bilo očitno: krasen plavolas fantiček, zdaj že v drugem letu, kraljič src svojih tet, pa zanikrna, dolgolasa »baba“. A tudi meni ni ljubezni manjkalo v tistih prvih tednih in mescih življenja. Oče in mati sta imela strašansko rada oba svoja ljubljenca, tete so pa hitro spoznale, da sta dva otroka pri hiši veliko bolje kot pa en sam. „Malija magi, kaka pema je, diža bo šu, diža...“ so ob prihodu poletne Nevihte poslušale tete malega Marjana prav v svojem šentgotardskem na-rečju. Pa se je zares zdivjala nevihta in za njo pravi dež solza, boleč razkroj Paše sreče: oče je bil težko ranjen v nogo. Mami je bilo nepopisno hudo. „Bo ob nogo?...“ je tarnala, a nazadnje sklenila: „Tudi če pride le z eno nogo domov, samo da ga imam...“ Oče je res prišel, a le po slovo. Kmalu po tistem so ga poslali na soško fronto. Bilo je v usodnem avgustu 1918: avstrijska vojska je bila v agoniji. Še so prihajale dopisnice s fronte, tudi pisma, ki jih je mama od začetka vojne redno prejemala od očeta. A vse redkejša so bila, okorno pisana. Prišel je 'ian pete obletnice poroke, potem nič več. Prav gotovo je oče padel 17. ali 18. avgusta. To je bilo edino, kar je mogla mati zvedeti s fronte o očetu. Takrat sem živela pri tetah, punčka; očetove smrti na fronti se ne spominjam, pač pa mi je ostalo v spominu veliko gorje, ki je očetovi smrti sledilo: mama je zbolela na smrt, gnjavila nas je revščina, pomanjkanje tistih dni se je pri nas še posebej čutilo. A mama le ni klonila. Jeseni 1920. je šel Marjan v šolo na Prule v Ljubljani, jaz pa naslednje leto k uršulinkam v zunanjo šolo. čeprav muhasta in trmasta že po naravi, sem v življenju vendarle pokazala nekaj stanovitnosti: od tistega ranega Papeški pronuncij za Tajsko, Laos in Malazijo, msgr. Giovanni Mosetti je s'n slovenske malere iz Rajhenburga. Tu je v družbi uršulinskih misijonark v Bangkoku s. Ksaverije Pirc (levo) in s. Frančiške Novak (desno) septembrskega jutra 1921 do danes uršulink nisem več zapustila (in jih, Bog daj, tudi ne bom, ker imam za seboj že slovesne obljube Jezusu in redu, ki me je tako materinsko sprejel). Pol ure hoda v šolo vsako jutro, opoldne domov v Trnovo k skromnemu kosilu, pa spet v popoldansko šolo; ob štirih ali petih pa spet domov — skozi dolgih devet let. Moj telesni ustroj je bil za tak napor verjetno prešibek, posledice tistih mladostnih pešačenj od doma v šolo, iz šole domov še zdaj čutim. A po drugi strani sem se utrdila in se kar dobro učila. Prvo spoved in obhajilo sem opravila že v prvem razredu v prelepi ljubljanski uršulinski cerkvi, v drugem letu sem bila pid birmi skupaj z bratom v ljubljanski stolnici. Brat je bil v tistem času na Prulah še boljši učenec kot jaz. Zato ga je mama vpisala na klasično gimnazijo. Na skrivaj je hrepenela, da bi šel v duhovski stan, kot je bil pokojni očetov brat. (Še tale dogodek mi hodi v spomin iz mojih otroških predšolskih dni; Poleti je bilo. Stanovali smo še v tetini hiši. Hruške so zorele okoli hiše, muhe pa delale nadlego. Da bi se jih znebile, so tete kupile tisti zviti lepljivi trak in ga obesile v kuhinji. „Kaj pa je to?“ sem radovedno vpraševala. „To je smrt za muhe,“ mi je razložila teta. Sumljivo sem si ogledovala tisto spolzko obešeno kačo. Ko se je teta umaknila, sem zlezla na stol in začela vleči dol tisto „mušjo smrt“. „Za božjo voljo, kaj pa počenjaš?“ me je ustavila teta. „Smrt bom vrgla v ogenj,“ sem ji v zadregi razložila. Zame je bila smrt vir materinih solza, vse žalosti in trpljenja okrog mene, zato: v ogenj s smrtjo!) Potem se je izkazalo, da brat na klasični gimnaziji ne bo uspel. Prepričana sem, da je bil brat umsko sposobnejši od mene. A leta samote, brez trdne očetove opore so ga precej zdelala. Ni se mu dalo več študirati. Neuspeh je sledil neuspehu; šola mu je postala neznosna. Slednjič je izstopil in se šel h Kregarju učit za pasarja. Kmalu je postal dober obrtnik in vseskozi ostal pošten fant. Tudi sama sem bridko občutila posledice trdega življenja v družini brez očeta. A bila sem v dobri šoli pri uršulinkah. Že od leta 1925 tudi članica Marijine družbe. Poleti 1930 sem z odliko skončala meščansko šolo. Že takrat me je vleklo v samostan. Kaj in kam ? V bolnišnico, sirotišnico, v šolo za učiteljico? Pa bilo je za izbiro še dosti časa: najprej se je bilo treba pripraviti. Najbolj me je mikalo učiteljišče. Malo je bilo upanja, da bi me v tistih časih sprejeli na državno učiteljišče, takrat silno oblegano. Pa slutila sem tudi, da me Bog hoče drugam. Morda na učiteljišče k uršulinkam, je namignila mati razredničarka. A tam bi morala biti notranja gojenka, kar je bilo takrat precej drago. A ker brat ni več študiral, je bila mama pripravljena na nove žrtve. Leta 1930 ni bilo pri ljubljanskih uršulinkah prvega letnika; pač pa so ga imele v samostanu v Škofji Loki. V Škofjo Loko tedaj! In sem šla: znižali so mi mesečnino največ, kolikor so mogli za skromno vdovo, zdaj neznatno vrtnarico... Znašla sem se v zavodu na znamenitem gradu v Škofji Loki med kakimi 80 gojenkami treh letnikov tamkajšnjega učiteljišča; tisto leto tudi prvič peti letnik. Kako vse drugače in prijetneje je bilo tu kot na zunanji uršulinski šoli v Ljubljani. Vesela in srečna sem bila med temi radostnimi, močnimi dekleti, sama pa majhna, šibka, neznatna: mnogo opore sem našla v njih; Marija Frančiška Novak OSU (na levi) na izletu s siamskimi študenti fa ne samo med sošolkami, tudi med učiteljicami. Takoj se mi je priljubila 'laša glavna profesorica m. Katarina Pirc, še mlada, globoko duhovna in inteligentna redovnica, ki mi je postala pravi ideal, posebej še, ker je bila fijena rodna sestra slovita misijonarka m. Ksaverija Pirc, ki sem jo dobro foznala po Katoliških misijonih. Naš špiritual dr. Josip Šimenc — gospod oče *01° ga nazivale — je tudi veliko vplival name kot duhovni vodja in profesor. ',se prehitro so potekla tista zlata loška leta. Naše učiteljišče se je medtem Praznilo, polnilo pa ne: sošolke mojega letnika so se lahko preselile na državno '•čiteljišče, če so želele. Tudi meni so doma namignili, naj se vrnem v Ljub-Uano. A za vse na svetu bi tega več ne mogla: nepošteno se mi je zdelo ZaPUstiti loško učiteljišče, ki mi je postalo pravi dom, in čutila sem, da je ^oje življenje zvezano s tem okoljem. Nič mi ni bilo dražje kot Loka. A bilo je še nekaj dražjega: ob koncu zadnjega letnika se je neizprosno oglasil Božji bnubec! čudno je bilo, da si je bil med temi prikupnimi, razumnimi dekleti izbral le dve, dve takšni, ki bi jih bil marsikdo drug prezrl. Prva se mu je teko odzvala moja prijateljica Francka. Postala je kandidatka že v 5. 'etniku. Mene to ni mikalo, tudi potrebno se mi ni zdelo, zato sem rajši Golčala. Za mojo skrivnost sta vedela le duhovni vodja in m. Katarina. Ma-tUrirale smo junija 1935, med mnogimi tudi jaz z odliko. Toliko bolj, saj bo samo (Zanj! Kam zdaj? Kot Heraklej na razpotju sem stala. Prof. Jesenovec, ki nas J® učil slovenščino, mi je zapisal v spominsko knjigo: „Krenite na tisto stezo, na kateri bo vse polno malčkov (tudi večji in večje še potrebujejo pomoči), katerim boste vzgojiteljica in mati.“ Veliko je bilo poti v samostan in v misijone. A ob vodstvu prof. Šimenca in ob idealni m. Katarini sem izbrala najbolj preprosto in ravno: kar naprej pri uršulinkah! Sprejeli so me v severno francosko provinco, ki sta ji tedaj pripadala siamski in kitajski misijon. Redovno formacijo naj bi prejela na Francoskem, a da se naučim jezika, naj bi šla čimprej v Francijo. Tudi meni se je mudilo. Slutila sem, da kaj takega ni mogoče izpeljati počasi, razumsko. Svoje načrte sem zaupala mami, bratu, tetam, najbližjim okrog mene. Nekateri so strmeli in se čudili, drugi branili in svarili, naj počakam, da bom vsaj polnoletna. Najbolj naravnost mi je govoril brat Marjan: „Če hočeš k nunam, naj bo zares!“ Ta zares sem si dobro zapomnila in sem bratu zanj zares hvaležna. Tudi sam je vzel svojo življenjsko pot zares in Gospod ga je držal za ^esedo: v Njem počiva v grobovih junakov mučencev! Takole razmišljam: „Zares, če bi človek dal vse imetje za Ljubezen, bi bilo manj kot nič.“1 (Iz Visoke pesmi) „Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da se noben človek, ki vanj veruje, ne pogubi, marveč ima večno življenje.“ (Jan 3, 16). „Nihče nima večje ljubezni kot ta, ki da svoje življenje za te, ki jih ljubi“ (Jan 15, 13). „Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.“ (Lk 1, 38) Da, s teboj, Mati božja, grem na misijonsko pot: po krstu z imenom Ana Marija: Ana, kar pomeni — Božja Milost; Marija, kar pomeni — Božja Dekla. V redovni družini sem dobila ime Frančiška (Ksaverija), da so se izpolnile nepozabne sanje neke noči iz rane mladosti, ko mi je pomignil sv. Frančišek Ksaverij, kot sem ga poznala s kipa v trnovski cerkvi skupaj s sv. Ignacijem Lojolskim, naj prisluhnem in pridem. Zato: Ecce, adsum! — Tu sem, glej! — Deo gratias! — Bodi Bog zahvaljen! Sledil je čas postulata in noviciata v globoko duhovnem francoskem vzdušju ob Loiri blizu Orleansa, v mestecu s tako prikupnim imenom: Beaugency. Mati voditeljica je bila že priletna svetniška uršulinka, ki smo jo vse spoštovale in cenile. Spet so dnevi prehitro tekli: brž je prišel čas zaobljub: 8. september 1938, praznik Marijinega rojstva, mamin god, dan, ki mi je ostal drag za vse življenje. Po noviciatu so naju s sosestro iz Bangkoka takoj poslali v juvenat na Angleško. Tam je bilo ozračje že jeseni 1938 polno vojne ihte. Angleško sem se za silo hitro naučila, po letu dni že opravila prvi izpit. A tudi v tistih časih je bilo potreba malo več izobrazbe za vzgojno delo v misijonih; zato naj bi v Angliji ostali še kakšno leto. Tedaj pa je izbruhnila druga svetovna vojna in London, kjer sem preživela skoraj vsa vojna leta, se je spremenil v kraj totalne vojne, ognja, bomb, min in drugih strahot čez mero. V samostanu nam še ni hilo preveč hudo in božja previdnost je očividno bdela nad nami. Z veliko ljubeznijo in občudovanjem se spominjam že priletne prednice irskega ■»Tele ljubeznive budistične sestrice sem pa sama pritisnila, 28. XII. 1972. Tudi one hrepene po Resnici, Lepoti in Dobroti. . .“ je pripisala na sliko misijonarka s. Frančiška Novak OSU ]'orlu, ki je ostala mirna, zaupajoča, vedra, tudi ko se je vse treslo in gorelo okrog nas. Mlajše redovnice so šle z učenkami zvečine na deželo in tam na-daljevale s šolo. Sama sem ujela nekaj časa za študij, predvsem po dopisni •s°li, in opravila po vrsti vse izpite: matrikulacijo, višjo matrikulacijo, nato Pa univerzitetni izpit iz angleščine, francoščine in junija 1945 iz latinščine. T^ila so težka, siva leta, a vendar polna božje milosti, za katero bom Bogu zmeraj hvaležna. Konec vojne je prišel tudi na Daljni vzhod: 15. avgusta 1945, prav tisti dan, ko sem prejela univerzitetno diplomo. Čas odhoda v misijone se je bližal. Še „probacija“ - tretji noviciat me je za leto dni zadržala v Rimu, potem pa naprej na Dalnji vzhod. Ni bilo ravno lahko izposlovati potrebnih papirjev, pa sva vendar s pestro sonovinko iz Bangkoka v Liverpoolu 27. novembra 1947 stopili na ladjo ln po precej mučnem potovanju prijadrali 27. decembra, na praznik apostola Janeza evangelista, v Bangkok, prestolnico Tajske (Siama). V našem zavodu Mater Dei, kamor sva prišli, je bila dolga leta prednica naša slovenska misijonarka m. Rafaela Vurnik. Avgusta tisto leto je odšla na generalni kapi-tRlj V Rim in se ni več vrnila: izvoliil so jo za generalno asistentko in v tej službi je ostala v Rimu celih 18 let... A njen vpliv se je v naši siamski redovni družini močno čutil: duh molitve in trdega vzgojnega dela v veseli sumoodpovedi in predanosti. Hrvaška prednica m. Avguština Jakčin, ki je nadomestila m. Rafaelo, se mi je takoj priljubila, na naši veliki šoli Mater Dei pa je bila ravnateljica m. Ksaverija Pirc. Zahtevno vzgojno delo na zavodu je tudi mene takoj zajelo z vso silo; kadar je šlo za angleški pouk, ni bilo težav; a za študij tajskega jezika in njihove bogate kulture sem imela kaj malo časa. Vendar sem slednjič sredi 1950. kar odlično opravila osnovni izpit iz tajščine. Nato sem pet let učila na šoli Regina Coeli v severnem siamskem mestu čiengmaj. Leta 1955 so ustanovili našo tajsko uršulinsko provinco. Mati provincialka, Siamka po rodu, je odprla tu v Regina Mundi nov zavod in že naslednje leto me je spet pozvala nazaj na jug, da ji pomagam pri obilnem poslu. Čez poldrugo leto je mati provincialka odšla za prednico v našo osrednjo hišo Mater Dei; z njo sem šla za dolgih sedem let tudi jaz: leta trdega dela in skrbi v šoli, ki šteje 1300 gojenk; stiki s starši, sodelovanje z učiteljicami, pouk verouka, moralke, priprava na prejem zakramentov, Katoliška akcija za otroke, Marijina legija, pouk angleščine, včasih tudi francoščine, pa še vrsta drugih del. Minevali so dnevi, mesci, leta... Spomladi 1. 1963 mi je provincialka nepričakovano ponudila priložnost za trimesečen študij na Francoskem. Plodonosen dopust, dasi za študij vse prekratek. Dobra dva meseca sem bila v Paiizu, nato pa tri tedne na misijonski razstavi v Montpelliera ob sredozemski obali. Domov takrat nisem mogla, pač pa je mama prišla na obisk v Gorico za tri dni: nepozabno srečanje po skoraj 28 letih za binkošti 1963, prav takrat, ko je umiral papež Janez Dobri. Junija pa sem bila že spet pri delu v Mater Dei. Nova ameriška provincialka je nadomestila tajsko. Maja 1965 sem prišla spet v Regina Mundi. IZa novo šolsko leto je prihodnjega maja prišla tudi naša umetnica in organistka s. Ksaverija Pirc. Kako lepo: Slovenki spet enkrat skupaj! Tudi tu imamo zdaj v šoli nad 1000 gojenk, zraven pa še dvoje domov za najubožneje. Dela je za 10 redovnic več kot preveč, četudi nam laiške učiteljice vneto pomagajo. Med nami je tudi šest mladih siamskih sester, vse na odgovornih mestih. Je tedaj upanje za bodočnost. A vendar se večkrat vprašujemo, kako dolgo bo naše vzgojno delo še lahko živelo v sedanji obliki. Vsekakor družimo bolj in bolj socialno vzgojno delo z veroučnim in šolskim. V deželi kot Tajska, ki se razvija, kjer prebivalstvo neprestano in zelo hitro narašča, kjer se prepad med peščico bogatih in silnimi množicami revnih in lačnih vedno bolj poglablja, je to še dvakrat potrebno. V Cerkvi, ki mi je mati, hočem biti „ljubezen“. Tako je dejala sv. Terezija Deteta Jezusa, naša velika misijonska patrona. Po nepozabnem obisku v domovini 1971, po krasnih duhovnih vajah v Ljubljani, po obisku naše idealne generalne prednice iz Klima, ki se je včeraj poslovila od nasl je tudi meni dokaj jasno: kjerkoli sem in bom, iz vse duše želim, hrepenim, da bi bil tudi moj poklic Ljubezen, v trdni veri in neomajnem upanju Vanj, ki je LJUBEZEN; v nesebični služnosti vsem Njegovim otrokom, da vsi pridejo v Njegovo kraljestvo. Zvestobo do smrti prosim za nas vse, „tudi če bi bila morda podobna oni na križu“, da se umiri vihar našega stoletja in postanemo vredni blagoslova božjega miru. Regina Mundi, Bangkok, 20. julija 1972. ti a.st misijonarji • • • ^ ptsqjo AFRIKA Poleg o. FRANCA BRATINE FSC delujeta v Južni Afriki še dva sobrata iste družbe o. ALBIN KLADNIK FSC in brat VALENTIN POZNIČ. Oče ALBIN KLADNIK nam v začetku 1972 poroča iz White Riverja: »Jaz seveda zopet gradim cerkev, P° sili razmer. Stoji na griču sredi črnske vasi. Upam, da bo cerkev do konca oktobra dograjena. Misijon se tudi sicer kar lepo razvija. Črnci imajo tudi svoj pevski zbor, ki vsako nedeljo prepeva mašo v zulu jeziku.“ Sklepa z zahvalo za dar iz sklada in Pozdravlja misijonske prijatelje. Prat VALENTIN POZNIČ FSC po-ro ki je študiral v Rimu in bil tam Posvečen v duhovnika. Je zelo dober *n ga imamo radi; sestre mu pomagajo pri apostolatu med delavci, pa tudi drugod, kot na primer v domu za onemogle. Dvakrat na teden hodijo u6't krščanski nauk po okoliških vaseh.“ JUŽNA AMERIKA Med Čulupi Indijanci že skoraj 40 let delujejo slovenske mariborske šolske sestre. Ko so prišle tja na ozemlje ob paragvajsko argentinski meji, so rod Čulupi našle še v polni primi-tivnosti. Nemški oblatje in naše sestre so bistveno pomogli k njihovemu civiliziran ju in seveda h krščanstvu; ta proces še ni končan, zato obe naši misijonarki med tem rodom (ena deluje že skoraj 40 let) še vedno delata v misijonskem okolju, kar je vidno tudi iz poročil mlajše s. FRANČIŠKE FLAJŠMAN, ki nam je pisala že dvakrat z misijona San Leonardo. Njeno prvo pismo je z dne 28. maja lani. Po zahvali za poslano ji pomoč sporoča: „Življenje v našem misijonu vam je že precej poznano, ko so vam ga že večkrat opisale druge naše misijonarke. Moji vtisi so pa tile: V našem misijonu San Leonardo delujejo že 40 let nemški misijonarji in slovenske misijonarke. Bog je precej blagoslovil njihovo delo. Več kot polovica Indijancev je sprejela katoliško vero. Tudi k zakramentom, k spovedi in k obhajilu jih veliko prihaja. A trdo se še držijo svojih poganskih običajev. Zvečer večkrat zaplešejo svoje poganske plese. Verujejo v zle duhove, katerim pripisujejo vse nesreče in bolezni. Med njimi je 11 čarovnikov, če Indijanec zboli, brž pokličejo „al brujo“ (čarovnika), ki potem z ustnicami sesa meso, kjer bolnika boli, med sesanjem pa prepeva neke poganske molitve. Te ceremonije so trikrat čez dan in trikrat ponoči. Če bolnik umre, hite vsi skupaj ter jokajo in vpijejo, da je jok čuti daleč okrog. Po smrti še skozi tri tedne vsako jutro na glas jočejo: to je nekakšna molitev za pokojnim. Hišo, kjer je bolnik umrl, poderejo, ker mislijo, da v hiši ostane zli duh. Postavijo seveda novo, ki je kaj hitro grajena: v pravokotniku zabijejo kole, jih opletejo z vejami in s posušeno travo, pa je. Takšne barake jim prav dobro služijo, kadar je vreme lepo; če pa dežuje, so vsi premočeni. Pohištva ne poznajo. Spijo, sedijo in jedo kar na tleh. Otroci kar Z misijona med Culupi Indijanci. Sestra lobija Fideršek je k sliki pripjšala: „Prva sem jaz, druga je naša prednica, tretja pa sestra Micaella, ki je zdaj na Paternalu (v Buenos Airesu). To je naša hiša, s slamo krita, pa se srečno živi v njej!" ^ misijona gdč. Tončke Suhadolnik v Rondoniji (Brazilija). Indijanske matere z otroci čakajo pred dispanzerjem. Pridno obiskujejo našo šolo: letos jih Je 132. A šola je ze otroke težak oreh, lcer jih ne učimo v njihovem jeziku, Marveč v španščini: zato so otroci po več let v prvem razredu. Bolj nadarjene misijonar pošlje v srednjo šolo. Tako zdaj pri nas uči že tudi učiteljica Indijanka. Jaz sem tukaj bolničarka. (Zdravim Vse mogoče bolezni, največ je tuberkuloze, pač zaradi pomanjkljive hrane. Pj-i zdravljenju imam včasih teža-ve, ker se v moj posel vmešavajo čarovniki. Dve tretjini bolnih prideta k nam na misijon po zdravniško pomoč, ostali pa verujejo čarovniku. Če je bolnik zelo bolan, ga sprejmemo na nusijon. A če grem ponoči pogledat, kako mu je, ga ne najdem v bolniški s°bi. Kje je ? Pri čarovniku... Se pravi - podnevi zdravim jaz, ponoči čarovnik. Je treba pač potrpeti. Počasi bodo le ozdravljeni vraž. A imajo tudi veliko lepih potez, predvsem veliko medsebojno ljubezen v vseh težavah. Zlasti s hrano si radi pomagajo drug drugemu. Občudujem jih tudi, kako so navkljub zares veliki revščini zadovoljni in veseli. Letos je bilo delo naših misijonarjev posebej blagoslovljeno. Na krst se pripravlja kar 60 družin, vsega 219 katehumenov. Krstni dan bo velik praznik zanje in za nas. Upamo, da bo prihodnji rod že ves krščanski.“ V naslednjem pismu 17. februarja se misijonarka spet zahvaljuje za poslano ji pomoč in pravi, v kolikšno tolažbo ji je, ko z našo pomočjo lahko kdaj pa kdaj pomaga Indijancem v njihovi revščini. Potem pa sporoča ; „1. novembra 1972 smo na misijonu imeli prvo obhajilo. 28 prvoobhajan-cev. Srca malih Indijančkov so bila polna radosti in čiste sreče. Posebno ganljivo je bilo med obhajanjem, ko je naš pater Lino vsakega obhajanca poklical po imenu. Postavim: Antonija, Jezus te kliče! In otrok se je približal oltarju, medtem ko ga je misijonar obhajal. Po končani cerkveni svečanosti smo jih pogostili. 6. novembra smo slavili god našega patrona sv. Lenarta (Leonarda po špansko). Indijanci se tega praznika vse leto vesele, ker jim pripravimo za proščenje veliko razvedrila. Maša je bila na dvorišču, ker je za takšne priložnosti naša cerkvica pretesna. Čez dan je bil srečolov in konjske dirke. Kdor je imel srečo, je pri srečelovu lahko zadel lepe reči. Misijonarji so Indijancem omogočili tudi filmsko predstavo; tudi to je zanje nekaj povsem novega. Predstava je seveda brezplačna. Božič smo obhajali zelo lepo. Na sveti večer smo priredili igro: Jezusovo rojstvo. Indijanci so igro kar dobro izvedli. Nato je bila polnočnica, spet na prostem. Ob spremljavi kitar in bobnov so peli med mašo šolarji. Vse je prejelo obhajilo. Po polnočnici pa smo jih obdarovali. Novembra sta pritisnili huda vročina in suša. Vročina je segla do 45 stopinj Celzija. Trava in vse rastlinstvo je bilo požgano. Tudi živali po gozdovih so poginile od žeje. Ker je reka skoraj povsem usahnila, je bilo na bregu na stotine mrtvih rib, kar je povzročalo neznosen smrad. Bolnikov je zmeraj dovolj. Indijancev pride k zdravljenju dnevno od 30 do 40. Tudi bolniki prihajajo bolj od daleč, s paragvajske in z argentinske strani. Nekateri potujejo po ves dan, drugi po dva, da pridejo na misijon. Večkrat pripeljejo tudi zelo težke bol- nike. V takšnih primerih pogosto ni primernih zdravil; a dobri Bog čudo- j vito pomaga, da potem tudi ob nebogljenih zdravilih ozdravijo. Mnogi pa najdejo na misijonu tudi dušno zdi’av-je. Če ozdravi bolnik, ki je bil težko bolan, ne ve, kako bi se zahvalil. Navadno mu priporočim: Najboljša zahvala je zvesto življenje po veri.“ Tudi s. TOBTJA F1DERŠEK, ki je bila med prvimi 4 misijonarkami, ki so že pred 38 leti prišle na misijon v povsem pionirsko delo, a je od tedanjih danes še edina na misijonu, se je oglasila z zahvalo za darove. Pravi, da ne ve, kako dolgo bo še lahko na misijonu, a da ji bo zelo žal za Indijančki (tako je zapisala), če jih bo morala zapustiti. Pravi, da je misijonar opolnoči govoril v čuiupščini in po špansko. Sedanja skupina patrov bo šla spet v Nemčijo, a misijonarki je žal, da se novodošli vedno teže sprijaznijo s čulupščino. Priporoča se v molitev misijonskim prijateljem! Morda je od južnoameriških dežel Brazilija edina, ki ima največ primitivnih indijanskih rodov, saj mnoge šele zdaj odkrivajo in študirajo. V Rondoniji v Guaraja med Indijanci deluje slovenska laiška misijonarka višja bolničarka TONČKA SUHADOLNIK, ki je prišla v Brazilijo iz Slovenije po avstrijski laiški organizaciji. O tej naši misijonarki smo doslej malo poročali. Tu objavljamo njeno pismo z oktobra lani in ga opremljamo z zgovornimi fotografijami: „Iskrena hvala za vaše pismo. Zastavili ste mi spet nekaj vprašanj, na katera vam skušam v naslednjem odgovoriti. V Brazilijo sem prišla s pomočjo avstrijske laiške organizacije ÖED (Österreichische Entwicklungshelferdienst). Bo, mislim, že približno deset let, odkar je bila osnovana: trenutno ima 130 do 150 elanov, raztresenih po vsem svetu, največ na Novi Gvineji, v Južni Ameriki in v Afriki. Pogodbo napravimo za tri leta; po treh letih se moramo vrniti, ostati vsaj nekaj časa v Evropi, nakar lahko pogodbo obnovimo spet za dve leti. Organizacija poskrbi predpripravo: 4 mesece študija na Dunaju, potem 2 meseca za učenje jezikov; plača stroške potovanja, zavarovanje in drugo. Večinoma delamo skupaj s sestrami oziroma v okviru misijona; samostojnih postojank je zelo malo. V Braziliji delujemo predvsem v Mato Grosso, v Rondo-mji sem edina. V določenem smislu je ta oblika dela zelo dobra. Koliko mladih ljudi išče smisel življenja, koliko jih gre na nepravo pot, ki jim končno postane labirint, iz katerega mnogi ne najdejo več izhoda. Če pa ima mlad človek možnost priti v stik z bedo in s trpljenjem množic, živeti blizu teh ljudi, kjer enostavno nimaš časa, da bi se utapljal v egoizmu, ga globoko prevzame veliki smisel mladega življenja. Srečen si, ko lahko pomagaš, ko ne misliš na denar, na avtomobil, na Laiška misijonarka Tončka Suhadolnik s slovenskim duhovnikom Zakrajškom, ki tudi deluje v Braziliji. zabavo; mislim, da Slovenci tudi doma premalo poznamo to pot življenja in se jih zato malo nanjo poda. A je vedno več mladih, ki o tem premišljujejo in se povezujejo med seboj; treba bi bilo le nekoliko oi-ganizirati. Mogoče bi bil pa kdo izmed mladih v zamejstvu in zdomstvu pripravljen posvetiti nekaj svojih let drugim, Tu v Guayara bomo že prihodnje leto potrebovali več pomočnikov in pomočnic. Želim vsem rojakom veliko božjega blagoslova in jih lepo pozdravljam.“ V tejle hiši živi naša laiška misijonarka gdč. Tončka Suhadolnik. NASLOVNIK SLOVENSKIH MISIJONARJEV Rev. PAVEL BERNIK S.D.B. Don Bosco School M a n i p u r Imphal P. D. I N D I A Rev. FRANC BRATINA ESC St. Michael’s Mission Pte. Bag 1620 Middelburg Transvaal SOUTH AFRICA Sr. ROZALIJA BRILEJ Society of the Helpers P e i p u , Hsinchu-hsien TAIWAN - FORMOSA Rep. of CHINE Rev. FRANC BUH CM Mission Catholique Vangaindrano MADAGASCAR Sud Rev. SILVO ČESNIK Mission Catholique Ranomena MADAGASCAR Sud par Vangaindrano Rev. STANKO C1KANEK Mission Catholique Ranomena MADAGASCAR Sud par Vangaindrano Rev. EMIL CHIUCH Catholic Parish Kifumbe P.O. Box 82 Makambako, Njombe TANZANIA (Africa) Rev. JOŽE CUKALE SJ St. Anthony Church Krishnanagar P.O. R.C. Thacurani via Alipore 27 Calcutta I N D I A P. HUGO DELČNJAK OFM Mission Catholique K a n d e TOGO (Africa) P. LOJZE DEMŠAR SJ 30, Park Street 700016 Calcutta West Bengal I N D I A Rev. JANEZ EHRLICH SJ 30 Park Street 10 Calcutta I N D I A Sr. TOB1JA FIDERŠEK Casilla correo 455 Asuncion PARAGUAY Sr. FRANČIŠKA FLAJŠMAN Mision San Leonardo Comisiön de Limites Pcia. de Formosa ARGENTINA Rev. ROK GAJŠEK CM Mission Catholique Vangaindrano MADAGASCAR Sud Fr. IVAN GERMEK SJ St. Joseph’s Industrial School Finger Post P.O. Ootacamu'nd The Nilgeris I N D I A Sr. DEODATA HOČEVAR OSU Djl. Ir. H. Djuanda 29 P.O. Box 153 Djakarta V|12 INDONESIA Dr. JANEZ JANEŽ St. Mary’s Hospital Lotung Taiwan - formosa Rep. of CHINE Sr. KATARINA JANČAR Tarumi-ku Maiko Dai, 1 chome 1-16 Kobe - S hi JAPAN Sr. MAGDALENA KAJNC Loreto Convent. P. O. A s a n s o 1 Dt. Burdwan, W. Bengal I N D I A Sr. BENJAMINA KARDINAR Tarumi-ku Maiko Dai, 1 chome 1-16 Kobe - S h i Japan Sr. BOGDANA KAVCIC B.P. 18 Busiga N g o z i BURUNDI (Africa) Rev. IVAN KEŠPRET SDB Citadel, Siga, Taylor Road 10 Madras I N D I A Rev. MARCEL KERŠEVAN CM Mission Catholique I r e b u (par Mbandaka) Rep. du ZAIRE (Africa) P. EVGEN KETIŠ OFM Mission Catholique K a n d e TOGO (Africa) Rev. J. KEEFE Diocese of Fort Portal P.O. Box 214 Fort Portal UGANDA (East Africa) P. ALBIN KLADNIK FSC Catholic Church P.O. Box 9 White River SOUTH AFRICA P. JOŽE KOKALJ SJ Matero Catholic Church P.O. Box 3243 Lusaka Z A M B I A (Africa) P. VLADIMIR KOS SJ Sophia University 7 Kioicho, Chiyoda-ku Tokio JAPAN Sr. ERNESTA KOSOVEL Canossa Hospital Peak Road 1 HONG-KONG (Far East) Rev. ZDRAVKO KRAVOS B.P. 50 Bafia 0 m b e s s a C A M E R U N (Africa) Sr. MARIA K. LANGERHOLZ St. Joseph’s Nazaret Novitiate 12 Kaofung Li Chingtsaohu Hsinchu TAIWAN - FORMOSA REP. of CHINE Sr. KSAVERIJA LESJAK OSU P.O. Box 213 Randfontain Transvaal SOUTH AFRICA Rec. ANDREJ MAJCEN SDB Don Bosco Thu-Duc D. T. Thu-Duc 65 VIETNAM Sud Sr. TEREZIJA MEDVEŠČEK Sacred Heart Convent Mawlay 793008 S h i 1 1 o n g Meghalaya 1 N D I A Prof. KRISTINA MLAKAR Matero Catholic Church P.O. Box 3243 Lusaka Z A M B I A (Africa) Sr. MARJETA MRHAR Tangainony (par Farafangana) MADAGASCAR - Sud Sr. ANICA MIKLAVČIČ Catholic Church Shin Minli C h u n g Li Taoyuan Shien TAIWAN - FORMOSA Rep. of CHINE Sr. FRANČIŠKA NOVAK OSU Regina Mundi Institute 1110 Soi Wat Phai Jannawa, Trok Chan Bangkok 12 THAILAND Sr. M. VINCENT NOVAK Obl. R. C. Mission P.O. Box 9 K e i m o e s (Cape Province ) SOUTH AFRICA Rev. IVAN OBALLA C. P. Irole P.O. Box 250 I r i n g a TANZANIA (Africa) P. LOVRENC OŠNJAK Parroquia do Alto da Manga C. P. 66 Manga MOXAMBIQUE (Africa) Sr. TEREZIJA PAVLIČ Fille de la Charite Mission Catholique Tangainony (par Farafangana) MADAGASCAR Sud Rev. STANKO PAVLIN SDB Shek Yam Salesian Primary School Shek Yam Estate Kwai Ch u n g (N. T.) hong - kong Sr. MARIJA PAVLIŠIČ Mission Catholique Vangaindrano MADAGASCAR Sud Sr. MARIE Ks. PIRC OSU Regina Mundi Institute 1110 Soi Wat Phai Bangkok 12 Thailand p. STANKO PODERZAJ SJ Catholic Church Kalyanpur P.O. Kundarali 24 Parganas (via Baruipur) West Bengal I N D I A Sr. JEANNE E. POGORELC R. C. M. Riemvasmaak P.O. Box 55 K a k a m a s Cape Provine SOUTH AFRICA Sr. IVANKA POKOVEC FMM Cathecetical Centre >>28, Jalan Bukit Nanas Kuala Lumpur Malaysia Sr. AMANDA POTOČNIK Fille de Ja Charite Vangaindrano Fr. VALENTIN POZNIČ FSC P. 0. Glen-Cowie Middelburg, Transvaal SOUTH AFRICA P. FRANCE PREGELJ SJ Chishawasha Mission P.O. Box 567 Salisbury R II O D E S I A (Africa) Rev. JANEZ PUHAN CM Mission Catholique Vangaindrano MADAGASCAR Sud Rev. FRANCI REBOL MM Catholic Mission Y u a n 1 i (Miaoli) TAIWAN - FORMOSE Rep. of CHINE Sr. KONRADINA RESNIK St. Elisabeth’s Nursing Home Harkness Road Malabar Hill Bombay 6 I N D I A Rev. FRANCIS RINK Catholic Mission Kasanga P.O. Box 84 Lakekatwe UGANDA (East Africa) Sr. CECILIJA RODE Ecole Bon Ali Cuia Pahlavi 804 Tabriz IRAN Gdč. BARBARA ROUS Matero Catholic Mission P.O. Box 3243 Lusaka Z A M B I A (Africa) g. LOVRENC ŠTANTA Leproserie Sainte Croix I s o a n a 1 a (par Fort Dauphine) MADAGASCAR Sud P. JOŽE ROVTAR S J Matero Catholic Church P.O. Box 3243 Lusaka Z A M B I A (Africa) Rev. MAMPERA ŠTANTA CM Leproserie Saint Croixe I s o a n a 1 a (par Fort Dauphine) MADAGASCAR Sud P. RADKO RUDEŽ SJ P.O. Box CH, 92 C h e 1 s t o n Lusaka ZAMBIA (Africa) Sr. TH. ALOJZIJA ŠTEH St. Vincent’s Convent P.O. Box 28 Koelenhof Cape Province SOUTH AFRICA SELAK IVAN Mission Catholique Ranomena MADAGASCAR Sud par Vangaindrano Sr. TEREZA BENIGNA ŠTEH Roman Catholic Mission P.O. Box 60 V redendal Cape Province SOUTH AFRICA Rev. JANKO SLABE Mission Catholique Ranomena MADAGASCAR Sud par Vangaindrano P. LOVRO TOMAŽIN SJ Katondwe Mission P. B. E. 16 Lusaka ZAMBIA (Africa) Sr. ZORA ŠKERLJ OSU Dominican Convent P.O. Box 8048 Woodlands Lusaka ZAMBIA (Africa) Gdč. ANTONIJA SUHADOLNIK 78980 Guajarä Mirim Centro Medico Social C. P. 21 R o n d o n i a BRASIL Sr. MARIJA SREŠ Xaverii’s Ladies Hotel 9 Ahmedabad Naurangpura I N D I A Fr. JANEZ UDOVC SJ St. Joseph’s College North Point Darjeeling I N D I A Sr. DANIELA ŠEME B. P. 73 Farafangana MADAGASCAR Fr. LEOPOLD VIDMAR SJ Morning Star College P. O. Sewli (via Barrackpore) 24 P a r g a n a s (West Bengal) I N D I A Rev. LUDVIK ZABRET SDB Don Bosco Farme S u 1 c o r n a Rivona P. O. Goa I N D I A Rev. FRANCIS ZAGORC CSC P.O. Box 1204 Butiti Catholic Parish B u t i t i (via Fort Portal) Uganda (Africa) Sr. dr. MIRIAM ZALAZNIK St. Mary’s Convent 53, Tagore Road R a n p u r U. P. I N D I A Sr. ANA ZIDARIČ P. B. 690 Fort Lamy T C H A D (Africa) Sr. JOŽEFA ZUPANČIČ 546 Osaka shi Higashi Sumiyoshiku Jamazaka cho 5, N. 26 Seibo Seishien JAPAN Sr. dr. AGNES ŽUŽEK SCMM P. O. Box 2891 Rittat Hospital Addis Abeba ETIOPIA Sr. SILVA ŽUŽEK Holy Family Hospital PP. 0. Box 233 Fort Portal UGANDA East Africa Sr. dr. TEREZIJA ŽUŽEK MMS Holy Family Hospital Benh-Tienh, Thauh Gia P. 0. Box 38 Q u i - N h o n VIETNAM Sud Objavljamo s tem najnovejše naslove vseh slovenskih misijonarjev, da morete misijonski prijatelji temu ali onemu pisati in mu tudi kako pomoč poslati. Naj pripomnimo le to, da je najbolje v priporočenem pismu poslati dolarski ček na kako banko v New Yorku, pa na misijonarjevo ime in priimek. Po maši v afriškem misijonu. MISIJONSKI DAROVI ZA MISIJONSKI ZAVOD BARAGOVEGA MISIJONIŠČA Angelca Potočnik v spmin na Pavlo Škerl, Toronto, 20 dolarjev; skavti „roverji“ v župniji Brezmadežne v Torontu, 50 dolarjev. ZA VSE SLOV. MISIJONARJE Argentina (v pesih): N. N., Cara- pachay, 20; Antonija Krajnik, La Reja, 20; Lojze Grabnar, Casanova, 10; Lojze Mehle (ob tomboli), 500; družina Šmajd, San Justo, 20; Marija Žun, Adrogue, 20; dr. Jakličeva zapuščina naložena v delnicah Editorial Baraga SRL., je dala dobiček 584; ga. Cukjati, Tablada, 20; Marija Japelj in otroci, Miramar, od zaslužka, 150. Katoliški MISIJONI" so sploten misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih drulh, ■lovenskih misijonarjev, "Slovenske misijonske zveze". Izdaja ga "Baragovo misijoniiče". Urejale Franc Sodja C.M., upravlja Lenček Ladislav C.M. — Naslov uredništva in uprove> toubet 4029, Remedios de Escalada, Provincia Buenos Aires. Tiska "Editorial Baraga", Pedernera 3253. S cerkvenim dovoljenjem. NAROČNINA ZA'LETO 1973: V Argentini in sosednjih deželah: navadna 30,00 pesov, podporna 60,00, dosmrtna 300,00. V ZD in Kanadi: 3 (6, 50) dolarjev; v Italiji: 1600 (3200, 25.000) lir; v Avstriji 60 (120, 1000) šilingov; v Franciji 12 (24, 180) NF, * Angliji 1% (2 in pol, 18) funtov; v Avstraliji 3 (6, 45) dolarjev. PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH: Argentina: Baragovo misijonišče, Loubet 4029, Remedios de Escalada, prov. Buenos Aires — Dušnopastirska pisarna, Ram6n L. Falcon 4158, Buenos Aires. TDA.: Rev. Charles A. Wolbang CM, Sl. Jcseph’s College, P.O. Box 351, Princeton, Nev» Jersey, 08540. — Mr. Rudi Knez, 679 E. 157 Mi St., Cleveland, Ohio 44110. — Mrs. John Tushar, Box 731, Gilbert, Minn. 55741. — Mrs. Ana Gaber 2215 So. Wood Street, CHICAGO, III. 60608 U.S.A. Kanada: Župnija Marije Pomagaj: 611 Manning Ave, Toronto 4, Ont. Za Ontario (razen Port Arthurja) in za Quebec: Rev. Jože Časi CM, istotam. Za Montreal in okolico: Rev. Ivan Jan CM, 405 Maric Anne East, Montreal, P. O. Za Pori Arthur (Ontario) in za vso ostalo srednjo in zapadno Kanado: Rev. Jože Mejač CM, 95 Mor-donold Ave, Winnipeg 2, Man. Malija: Dr. Kazimir Humar, Corte San Mario 7, Gorizia. Trst- Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3. Francija: Louis Klančar CM, Rue de Sdvres 95, Paris VI. Avstrija: B. Seelsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klagenfurl. Anglija: Rehberger Gabrijela, 132, George Street, Bedford. Avstralija: Slovenske sestre, 4 Camaron Court, KEW, Vic. 3101, Goriška: Po dr. Humarju poslani darovi tamkajšnjih rojakov v letu 1972 so bili objavljeni posebej v pi’ejš-nji številki KM. Koroška: Akcija sv. Treh Kraljev je za vse slovenske misijonarje letos bodila še enkrat več kot lani, in sicer v dolarjih 4.992. ZA MISIJONE Družina Pirc, Carapachay, Argentina, 9 pesov; ga. Klemenc, Argentina, 10 pesov. ZA POSAMEZNE MISIJONARJE Za Huba Franca CM na Madagas-l-.arju: Branko Jan, Slovenska vas iz počitniškega zaslužka 400 pesov; Stanovnik Franci, Slovenska vas, 100 pe-■',ov; Anton Japelj, Miramar, 50 pesov; Stanko Skvarča, Lujän, 11,78 pesov. Za o. Jožeta Cukaleta DJ, Bengalija: Goriški rojaki, 11.340 lir; objavljeno posebej v prejšnji številki KM; Anton Japelj, Miramar, 50 pesov. ZA BARAGOVO BEATIFIKACIJO Franc Močnik, Tablada, 10 pesov. VSEM ZA VSE ISKRENI BOG PLAČAJ! Takole nekako so hodili slovenski koroški fantiči za Svete Tri Kralje po hišah in samo za slovenske misijonarje nabrali - skoraj 5000 dolarjev! Ragislro d« Prop. Int. No. 1096912 Director reiponsabla, Lenčak Lodlilov Oomicilio lagal, Cochabamba 1467 Buanoi Airas FRANQUEO PAOADO Conceiiön N’ 3143 TARIFA REDUCIDA Concailön N9 5612