Dopisi. Iz Vojnika. (Prošnja do slavne c. kr. aodnije v Celji.) Slišali amo že večkrat, da je visoko c. kr. ministerstvo za pravoaodje ukazalo, naj blagovolijo razne sodnije avoje dopise. vabila in odloke pošiljati slovenskim prebivalcem po Štajerskem v slovenskem jeziku. Toda,kakor bi prebivali v Vojniški župniji aami trdi Nemci. dobivamo še vselej vee dopise od Celjake sodnije, kakor poprejšnja leta, tako tndi v najnovepem času, zmerom le v nemščini. Za nas je to jako sitno. Vedno moramo vabilne listke noaiti okrog in proaiti može, ki razumejo nemški jezik, da nam razložijo, kaj pomeni v tujem, nam popolnoma neznanem jezikn, piaano vabilo. Tudi od sosednjih okolic slišimo, da vsi slovenski prebivalci dobivajo od Celjskega dež. sodnika gosp. Luleka podpisane nemške dopise'. Proaimo tedaj, naj se v prihodnje slovenskim ljudem pošiljajo v slovenščini piaani dopisi. Iz Ptnja. (Prodaja aliv in jabolk.) Slive so ae pri naa letos po jako nizki ceni prodavale. Naši žganjarje, katerib imamo celo kopo, — sedem jih je — plačevali so sprva za štartinjak 9 fl., potem 8, 7 in celo 6 fl. in naši kmetje 80 jim pridno slive vozili. Se ve, potrebujejo groša. Toda pomialiti bi vendar morali, da si ne bodo s prodajo po tako nizki ceni nič opomogli, ampak so pomagali le žganjarjem žep polniti. Kajti vsakteri izmed njih bode samo ob senakej in otavnej kositvi več žganjarju za žganično spako, ki ni ne voda, ne špirit, ne žganje. zanesel. kakor je stržil za vse svoje slive. Vrh tega se je spravil ob dobro rejo za svinje, kakor so drože. Za jabolka je cena še slabša. Kupovalcev prišlo je letos malo z Ogerskega, domacib pa tako ni. Plaiujejo pa štartinjak jabolk 4 fi.., ako so lepe, izbrane 4 fl. 50 kr. do 5 fl. Po taki ceni jabolka prodavati je škoda; kajti plačana ni niti vožnja, niti delo. Ako se naredi iz njib jabolčnica, ima kmet za vse leto za se in za delavce dobro in zdravo pijaco. Ta ae najraji naredi iz njih in naj se ne nosi denar v žganjarije in žganjarjem. Tudi sub sad in kia služi dobro gospodinji, kojih pa manjka, ako se sad zavrže.  Z Oljske gore. (f ,,Kmetski prija-  t e 1.") Ze dolgo časa ni bilo več slutiti o našem lisjaku, jeli še liira in z repom malia  krog aebe, ali je morda že popolnoma  Zdaj pa se nam naznanja, da je vzel od svojib. ,,prijatlov" slovo za vaelej in sicer same žalosti, ker ni rnogel ob času zadnjib volitev nobenega  lisjaka spraviti iiiti v deželni zbor v Gradcu, niti v dižavni zbor na Dunaji. — Slišimo, da ,,prijatlovi" nemčurčki točijo prav britke solzice za svojim že zagrebenim ,,prijatlom." Naj mu bo zemljica labka! klire mu tndi ,,Slovenski Gospodar", kteremu je liotel ,,prijatel" akopati jamo, toda va njo je ,,prijavtel" zdaj sam zdrknil zgodaj, pae prezgodaj! Skoda, neprecenljiva škoda! Iz Ivanjec pri Negovi. (Strašna hudobija, tatvina.) ,,Spoštnj o.eta in mater" zapoveda cetrta božja zapoved; ko bi jo otroci vsaj ubogali, ali žalostni nasledki kažejo, kako mali vpliv ima ta zapoved na nje. To se je pokazalo pri otrocih Jakoba P., kmeta v Ivajnskem vrbu. Odkar so toliko odrastli, da so očeta strabovali, bil je v tej hiši pogosto prepir in pretep, njegova neumna žena pa je še otroke v tem podpirala. Tako ata zopet v soboto 26. p. m. mati in atareji sin ubozega moža držala med tem, ko ga je mlajši z bikovico pretepal tako, da je bil drugi dan moder ko sliva. to ga je pa tako žalilo, da se je v pondeljek popoldan mišnice najedel in zjutraj ob treh svoje življenje žalostno končal. To je nasledek nepokorščine otrok in nearečnega žganja, kateremu je bil rajni zelo udan. — Preteceno nedeljo so gosp. župnik blagoslovili lirno kapelico in prelepo podobo ,,Lurške tnatere božje," katero je izvrstno izdelal na.š rojak gosp. L. Perko pri sv. Trojici v al. goricab. Ali tudi tukaj budobna roka ni mirovala. Pretečeni tjeden je nepoznan zločinec iztrgal železno mrežo, katera je zapirala vhod v kapelico, odnesel je dva svetilnika 8 avečami in cvetlice, katere so kinčale altarček, po tleh raztroail. To kaže. kam ljudi brezvera pripelje; zakaj ako že reči, Mariji darovane, niso pred tati varne, kako bi oloveško imetje imelo mir pred takimi izmečki človeitva ? Iz Celjske okolice. (Otrok zgorel) je na sosednjem Peeevniku. Kolikokrat amo že opomiajali, naj stariši pazijo na to. da otroci ne dobijo v svoje roke žveplenk, ker ae ž njimi lahko zaneti ogenj ter nastane velika nesreoa. Vse zastonj! V sredo, 7. oktobra, ostaneta v bajti drvarja Srebota okoli kurišča sama doma dva dečka, eden petletni, drugi 14 mescev stari; temu mlajšemu je bilo ime Jernej Igrala ata z ognjem, dokler ni začela bajta goreti. Starejši dečko odide iz bajte ob pravem aau: Jernejček zgori. Našli ao za njim le še nekodko koščic. Stariši, pazite na svoje otroke ! Iz Konjiškega okraja. (Cerkveni shodi.) Kakor ima goapoda svoje veselje pri koncertih, balih, da bodi v kopališča in potuje po avetn, tako so za kmečko ljndatvo posebno veseli dnevi: cerkveni ahodi, ,,lepe nedelje," božji poti in razne slove8nosti. Bog rad dopusti, da se njegovi otroei na zemlji razveseljujejo, samo, da ga le zraven ne žalijo; pa kaj, ravno narobe je. Nikjer ae akoraj toliko greba ne stori, kakor pri raznih veselicah in shodih. Tukaj bi samo rad omenil nekaj glede cerkvenih shodov. Vaako leto čujemo žalostne veati, da so se tu pa tam na cerkvenem shodu tepli, klali in maraikaterega ubili. Nekteri veljavni možje 80 že izrekli svoje mnenje, da bi bilo boljše, ko bi ae vsi cerkveni shodi prepovedali, kakor da bi se take hudobije pečenjale. Vendar jaz mislim, da bi bilo zelo žalostno, ako bi zavoljo nekaterih nievrednih Ijudi bilo drugitn pametnim to veselje odvzeto. Po mojih priprostih mislih bi bilo boljše, da bi se ob takih dnevih vse krčme zaprle, potem bi se gotovo ne ljubilo tistim tolovajskim fantalinom z dolgimi noži hoditi se klat in mesarit ali na\,,kuraš", kakor pravijo, radi bi doma oatali; za\ druge pametne ljudi pa eden dan trezno preziveti, brez ,,požirka", bi tudi ne bila prevelika pokora. Se ve, da to bi bila strašna ncumnost pred svetom, vendar pa na ta način bi se zabranilo že brezštevila pregreh in hudobij. Pa žalibog, tudi v drugem ozirn so cerkveni sbodi mnogokrat dnevi najveijega žaljenja božjega. Kdor iz verskega stališča natančao opazuje in premišljuje sedajni svet, bo gotovo temu pritrdil. Ali ni ob takih dnevib največ napuha, nečimurnosti, razuzdanosti itd. V Vse je ,,židano in našpičeno" ter po najnovejši gizdavi ,,modi" oblcčeno, po krčmab se vse ,,suče." Res, človeško srce, ki ima krščansko ljubezen do človeštva, mora silno boleti, ako premišljuje, da je ljudstvo v toliki duševni slepoti, da kakor besna žival drvi v večno pognbo. In slednjič še kratko omeniin, kar zadeva posvetno godbo. Znano je, da katoliška cerkva posvetno godbo pri božji alužbi prepoveduje. Tudi slavni vladika Slomšek so rekli. da nikakor ne sodi za cerkev. (Glej fcjlom. ,,Razliono Blago" str. 392.) Ali zamoro ljudstvo pobožno moliti, ako mu na uho udarjajo glaaovi ,,mar^ev", ,,polk" in drugib posvetnih iger'r' Pobožuost mora bežati iz oeikve. Ziasti pa je nezuoano poalušati isti staroverski boben, kakor da bi bili v kakcm paganskem tempeljuu. Toraj je srčno želeti, da se popolnoma odpravi godba iz božjega svetišča ter ostane le tam, kjer je na svojem mcstu. —k.— Od sv. Ane v Slov. goricab. (Pot) me zanese po mojem zastopniškem poslovanji proti sv. Iljn. Nebote sem dospel tain k zloglasni šulvereinski šoli na Sladkem vrhu, cela tolpa u.-encev se igra prcd šolskim poslopjem, kteri vsi me pozdravijo z besedami —,,Kuten Tak." Ha ! ai mislim, to so dobri nemčeki. Povprašam jih, ako celo nic tukaj na aloveuskih tleli sloveneko ne znajo? Takoj stopi jeden deček k meni in mi na pol glasno, gledaje, ako ga učitelj opazuje, odgovori: seveda, veoina nas je slovenskih šolarjev, pa mi imamo prepovedano po alovenako med seboj govoriti. Potem sem ga poproail, ako mi blagovoli pokazati cesto proti sv. Ilju, prijazno mi je vatregel želji moji. A jaz, kaj sem si mialil? Lahka uganka, mialil aem si: oh ubogi slovenaki učenci. trpini, ktere vas že tako nježne sklepajo v nemškutarake spone. Dalje grede arečam kmeta, kterega tudi poprašam o zadovi te šulvereinske šole, reče mi: nas Slovence bi pač radi neuiikutarji tnkaj popolnoma pohrustali! Kaj sem pogodil prave strune ? Sedaj smo pač lahko prepričani, kako trezno kmet sodi na slovensko - nemški meji! Celo pot od sv. Ane do av. Ilja niaem slišal nemške besede 8rečanih Jjudi, nego teh .šulvereinskib otrok. A gostoljubje je tam povsodi doraa, zlasti sv. Til čani ae smejo a tcm pobahati. Domu grede sem pri Mariji Snežni zavaroval jedno poslopje, a pri tem poslovanju pride mesar Karl K. tjekaj, kteri je tndi zastopnik zavarovalnice ,,Nord. Britiali Mercautile." On osorno svojemu sosedu pravi, 8eveda v blaženi nemšoini: zakaj se ne zavaruje pri domači zavarovalnici, ne pri tuji; jaz sem mu potem razložil, ktera je tuja ,,Slavija" ali njegova ,,Nord. British." — Piaec teh vrstic je lansko leto plačeval vojaško takso pri av. Lenartu in tirjal slovensko pobotnico, a o groza! slišal je precej gorkib besed. seveda on tndi ni molčal. In poglejmo letoa pobotnice, so že slovenako-nemške, vendar nedolžna slovenšcina je še za vratmi, pobotnice so izgotovljene na nemaki strani; a mene veseli, da le nekaj slovenskega vidim, pride čias, da bode za slovenščino bolje! Upajmo, nemškutarjem pa zakličemo : proo z vaini v Pangermanijo k Bismarku ! — Sovražnik nemškutarjev. Mala ncdelja. Dne 11. oktobra. Letošnja letiua sme se sploh med arednje-dobre prištevati. Kmet je pridelal poljskih pridelkov v precej dobri meri. Ozimina ae je precej dobro obnesla, le žali Bog da zrnje nima nobene cene. Koruza, krompir in drugi spomladni sadeži trpeli ao več ali manj vsled auše; posebno je trpela ajdina, a tudi ta, dasi ravno mala, je rodna in je bo za potrebo. Sadno drevje, jablane bile 80 po nekterih krajih rodne; gruške in slive pa skoraj v obče povsod. Vinogradi so tudi srednje z grozdjem obloženi, in ker je po oknsn sladko kakor med, je pričakovati izvrstne vinske kapljice, katere amo že itak več let v na.šem kraju pogrešali. — Za lepim in vedno prijetnim jesenskim časom dobili smo zdaj nektere oblačne in deževne dneve, kteri pa našim mlinarjem jako ugajajo. — C. kr. okraj. glavarstvo je tukaj že ukazalo občinam pripraviti ,,imenike" za bodočo volitev novih obč. zaatopov. Želeti je, da bi naša nova narod. tiskarna v Mariboru k temu vse potrebne tiskovine pripravila; a občinam je priporoeati, da kupujejo samo pri našem narodnem podvzetju. Svoji k svojimj Ob novem letu bode se nekdajšnje ,,bralno društvo" pri Mali nedelji obnovilo, ter pretvorilo Bv lepoznansko bral. društvo;" namen mu bo razun drugih podpirati in širiti lepoalovne liste med Slovenci, zlasti med slovensko odraslo mladino. Želimo mu dober uspeh in mnogo poštenih deležnikov. Radoslavski.