Izhaja vsako sredo. Cene» Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrt-bino Din 9.—, inozemstvo Din 64,—. — Pošlno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon interurban 113.
Cena Inser atomi cela
stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, Četrt strani Din 500.-, </« strani Din 250^ Vi« str. Din 125-, Mali ogle« si vsaka beseda Din 1.20.
Nemško - nacionalna pravičnost
napram Slovencem.
Nemci se delajo velike gorečnike in pravičnike v vprašanju narodnih manjšin. Ker v postopanju z narodnimi manjšinami, ki jih imajo na svojem državnem ozemlju, niso pravični, marveč skrajno krivični, je njihova gorečnost za rešitev tega vprašanja sumljiva, ker izvira iz sebičnega nagiba. Potom nemških narodnih manjšin v drugih, zlasti v slovanskih državah, hočejo Nemci širiti svojo gospodarsko, Kulturno, pa tudi politično moč v tu-jinstvu.
Kakšna je nemška pravičnost napram drugim narodom, dokazuje zgodovina zadnjih petdeset let nekdanje avstro-ogrske monarhije. Nemci nekdanje Avstrije so bili prešinjeni z duhom nemško-narodne nestrpnosti in s stremljenjem po ponemčevanju slovanskih narodov. Osobito mi Slovenci smo čutili vso strahoto in vso težo ponem-čevalne strasti avstrijskih Nemcev. Načrt nemške razširjevalne strasti je bil na kratko izražen v znanem geslu: Od Hamburga do Trsta. Ker smo Slovenci bili napoti uresničenju tega velikega nemškega načrta, so nas hoteli s pomočjo nekdanje države in z vsemi gmotnimi in duhovnimi sredstvi po-nemčiti.
Kako pa je sedaj? Danes preplavlja javnost v Nemčiji in Avstriji klic: »Avstrija naj se združi z Nemčijo! Meja Nemčije bodi na Karavankah!« O posledicah tega klica, ako bi postal resnica ter bi se Nemčija razširila do mej sedanje Avstrije, o gospodarskih In političnih nasledkih tega čina za Srednjo Evropo in zlasti za slovanske države nočemo danes govoriti. Izpre-govoriti pa moramo o nasledkih tega gesla za koroške Slovence. Izvajanje tega gesla pomenja pospeševanje po-riemčevalne politike napram našim slovenskim bratom na Koroškem. Ako naj meja nemštva sega do Karavank, smejo do Karavank prebivati samo Nemci, torej se morajo koroški Slovenci ponemčiti.
To je ista politika, ki jo vodi Musso-lini napram Slovencem in Hrvatom ter Nemcem na ozemlju italijanske države. Ker si je Italija prisvojila zemljo, ki je prej bila slovenska, hrvatska, od-
nosno nemška, zato je treba vse te na rode iztrebiti ter z njihovim poitalijan-čenjem doseči, da bo ta ozemska osvojitev ne samo naknadno opravičena, marveč da bo tudi ostala trajna. Isto tako hočejo Nemci zaželjeno postavitev meje za nemštvo in Nemčijo na Karavankah doseči in pospešiti s tem, da ponemčijo vse Slovence na Koroškem.
Ta cilj so imeli pred svojimi očmi že ob času plebiscita. Takrat so sicer nemški uradni in neuradni mogotci Slovencem slovesno zatrjevali, da jim bodo dali in pustili vse narodne pravice, če glasujejo za Avstrijo. Ko pa je plebiscit izpadel v prid Avstrije, niso izpolnili niti ene obljube, dane Slovencem. Niti ene narodne pravice niso dali Slovencem ne v uradu, ne v šoli, ne v cerkvi, sploh nikjer ne. Kako grdo prevaro in goljufijo so izvršili nad Slo venci, dokazujejo s tem, da sedaj tol mačijo glasovanje povodom plebiscita tako, da se morajo dati tisti, ki so povodom plebiscita glasovali za Avstrijo, ponemčiti, ker so »politični Nemci«.
Težnja, in to glavna težnja koroških Nemcev je ta, da število teh »političnih Nemcev«, boljše in jasno rečeno: nem-škutarjev, pomnožujejo od dne do dne. To dosezajo s strahovanjem Slovencev v vsem javnem življenju, z gospodarskim zapostavljanjem narodno zavednih Slovencev, z izključitvijo Slovencev od vseh javnih služb in ustanov, z nemško šolo in s ponemčevanjem javnega bogoslužja po cerkvah. Vnebovpi-joča krivica je, da Slovenci na Koroškem nimajo niti ene slovenske šole, marveč se vsi slovenski otroci silijo v nemške ali takozvane dvojezične, v resnici pa tudi samo nemške šole. Da so te dvojezične šole najkrutejše po-nemčevalnice, ki nimajo drugega namena, kakor da odtujejo slovenske otroke materinemu jeziku, dokazuje ukaz okrajnega šolskega sveta v Celovcu krajnim šolskim svetom, naj sklepajo o tem, da bi se tucli veronauk poučeval v nemškem jeziku. Torej zadnji predmet, ki se je še po nekaterih šolah poučeval v slovenščini, naj se poučuje v nemščini.
Lepe »dvojezične« šole! Hva-la Vam p-ospodjo koroški Nemci, za ta sklep!
Je vsaj konec Vaše hinavščine, ki sif jo doslej uganjali s temi »dvojezičr mi« šolami. Sedaj ne morete več reí da so te šole »tudi slovenske«. Ako boste še v bodoče upali v javnosti ki takega trditi, Vam bo ta laž priletel nazaj v obraz.
Iz pripadnosti k 'nemški državi izvajajo koroški nemški nacionalisti, ki so zastopani v vseh koroških nemškfli strankah, nujno potrebo, da mora nemščina gospodovati ne samo v šoli, marveč tudi v cerkvi. V pretežno slovenske župnije pošiljajo nemške duhovnik«. Na primer župnije v celovški okolici« Vetrinj, Št. Jakob, Žrelec, Grabštaj«, Timenica, Št. Lipš in druge so pretežno slovenske, ker je občevalni jezik prebivalcev po večini slovenski. In vendar so v poslednjih desetih letih nemški duhovniki iz cerkva popolnoma iztrebili slovenščino in Jo nadomestili z nemščino. Nemáko-nacionalni časnl&l zahtevajo, da se mora to zgoditi tuífl po vseh drugih župnijah. Tako piše na primer »Kartner Ileimat« (»Koroška domovina«), glasilo narodnih odpadnikov, v svoji številki dna 2. avgusta tega leta: »Občina Hodiše je pri ljudskem glasovanju 10. oktobra 1920 glasovala z 52.6% za Avstrijo in se je s tem z večino odločila za nedelj eno Koroško. Glasom izida ljudskega štetja iz leta 1923 se jih je 58.1% priznalo kot Nemce, medtem ko se jih je samo 41.9% dal& vpisati kot Slovence.« Na podlagi tega list zahteva, da se vpelje v cerkvi nemška pridiga.
Kaj pa pravijo k temu Nemci v ši državi, osobito oni v Sloveniji? Ali se naj z njimi postopa na isti podlagi, ki jo postavljajo in zahtevajo nemški nacionalisti proti koroškim Slovencem? Kako bi potem bilo mogoče, da ostanejo nemške pridige v Mariboru, Celju, Ptuju in drugod? In ako bi se isto merilo, a katerim merijo nemški nacionalisti koroškim Slovencem pravice na šolskem polju, uporabilo napram Nemcem v Sloveniji, ali bi mogel potem ostati v naši državi le samo en nemški šolski razred?!
Rogaška Slatina najbolj renomlrane zdravilišče proti boleznim želodca, čre-ves, mehurja, žolčnih kamnov, srca« ledvic in jeter. Najuspešnejše ln ceni zdravljenje v maju, juniju in septem-brul Zahtevajte prospekte!	344
Ditakom in nfiliovim storšem!
Ob začetka šolskega leta se vam priporoča za nakup šolskih knjig in vseh' šolskih potrebščin
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU Aleksandrova cesta I In Koroška c. 5.
Vsem nakupovalcem pri takojšnjem plačilu lepe nagradel
V NA6I DRŽAVL
Pred vrhovnim zakonodajnim svetom so zakoni: za povzdigo kmetijstva, prosvetni in zdravstveni zakon.
Varčevanje v državni upravi. Finančno ministrstvo je razposlalo vsem drugim ministrstvom razpis, v katerem v glavnem pravi, da se finančno stanje sicer postopoma zboljšuje, da pa vseeno pametna državna politika nalaga vsem ministrstvom in podrejenim organom, da vrSe državno upravo v smislu največjega varčevanja, kar se naj upošteva še pri izvajanju tekočega proračuna in sicer: 1. naj se najmanj 10% Se odobrenih kreditov ne uporabi, torej naj se po možnosti tekoči proračun «manjša za 10%, 2. prošnje za prekoračenje rednih kreditov sploh ne bodo v nobenem slučaju ugodno rešene in 3. nobeno prazno mesto, čeprav se po pro-«ftunu predvideva, naj se spopolni, število uradništva naj se postopoma cmanjšuje.
Za povzdigo živinoreje T mariborski •blasti Je dovolilo kmetijsko ministrovo mariborski oblastni samoupravi 120 tisoč Din za nakup plemenskih bikov.
y DRUGIH DRŽAVAH.
Spopad med Heimwehrovct in Schutz-
iiradom v St. Lorenzu na Zgornjem tajerskem je spravil Avstrijo napram «unanjemu svetu v velike neprilike. Vlada se je povspela do sklepa, da bo odslej strogo prepovedano, da bi lahko priredili dve stranki Istočasno na istem kraju zborovanja Gotovo je pa tudi, d* bodo velesile gledale na to, da Avstrija ne bo smela imeti poleg vojaštva in žandarmerije še prikritih organizacij, ki so oborožene bolj nego redna vojska.
Posvetovanja v Haagu. Posvetovanja v Haagu so lie vedno na mrtvi točki in najbrž ne bodo rodila zaželjenega sadu. Vsa Je iznenadil korak angleškega vojnega ministrstva, ki Je naročilo poveljniku angleških čet v Porenju, naj
«ripravi vse potrebno za izpraznitev, dpoklic angleških čet bo v prvih dneh ieptembra. Belgijska vlada je že raz-
rjavljala o položaju, ki Je nastal v Iprašanju izpraznitve Porenja po ukre-mi angleškega vojnega ministrstva, jpajbri M PO tUdI Belgija odločila, da pokliče istočasno t Anglijo svoje čeli Porenja. V neprijetnem položaju •o Francozi, ki se bodo morali odločiti |a to, da bodo sledili Angležem ter Bel-iijcem t» bo vprašanje zasedbe Porenja vendar enkrat končano.
V Palestini so Izbruhnili krvavi ob-pičuni med Židi In Arabci Kad Jeru-ffelemom in okolico je proglašeno ob-Mdno »tanje.
Sovražnosti na Daljnem vzhodu. Sovražnosti mea Rusi in ¡Kitajci so ie prijele z boji med obema armadama. Sovjetske čete so prekoračile mejo in otvo-rile boj. Že kOJ po prvih spopadih Je kilo na obeh straneh veliko mrtvih in ranjenih.
Teodolinda DlDo§e.
Pri ljudeh, ki so se v svojem življenju povspeli do visoke stopnje popolnosti, vidimo, da so navadno imeli prav pobožne starše in zelo skrbno vzgojo, ki je že takoj od začetka njihovo življenjsko pot usmerila k Bogu. Čisto drugače pa je bilo pri Teodolindi, ali Mariji Tereziji, kakor se Je imenovala s svojim samostanskim imenom. Njeni starši, drugače bogati in ugledni, so bili za vero in versko življenje čisto mrzli in brez brižni in v vsej hiši Je imel samo nek pomočnik njenega očeta še toliko krščanske zavesti in poguma, da Je izpolnjevali vsaj najvažnejše verske dolžnosti. Ce Je mala Teodolinda v tem vzdu-hu iivo čutila, kako jo vleče nekaj k Bogu, posebno k zakramentu presv. R. Telesa in če Je čutila velik stud pred vsem slabim, Je bilo to delo izredne milosti božje.
Teodolinda Je molila, obiskovala službo božjo, čeravno Je morala vse to skrivati pred svojimi starši. Po molitvah in raznih spokornih delih se Je Teodolindi posrečilo, da ie izpre-obrnila tudi svojega očeta, svojo sestro in svojega bratranca.
Ko Je dovršila v domači hiši (o veliko apostolsko delo, si Je postavila nato drugo življenjsko nalogo. Vedno Je živo in bridko občutila vso mrzloto in ne-hvaležnost, ki io mora prenašati Kristus r Najsvetejšem zakramentu. Sklenila Je, da hoče skrbeti, da bo dobival božji Odrešenik v zakramentu ljubezni za vse te žalitve zadoščenje. Zato je sklenila, da bo vstopila v red karmeli-čank in da bo tam dosegla, da bi ta red na poseben način Kristusu zadostoval. A začele so se kazati velike ovire in nazadnje Je njen spovednik izjavil, da mora ustanoviti nov red. Teodolinda se je te naloge zelo prestrašila, a v zaupanju na božjo previdnost In pomoč je šla na delo in je sredi viharnega leta 1848 ustanovila v Parizu družbo sester zadostilnega češčenja. Sama polna ljubezni do pozabljenega in zaničevanega Kristusa v zakramentu presv. Rešnjega Telesa je znala vcepiti to ljubezen tudi svojim sestram in tako se je začela u-Stanovljena družba kljub najrazličnejšim zaprekam lepo in veselo razvijati.
80. avgusta 1863 jo je Bog poklical Iz tega sveta, da bi gledala iz obličja v obličje Onega, ki ga je tukaj v živi veri tako goreče častila in serafsko ljubila. »Vidim, vidim, vidim,« je trikrat zaklicala ko je umirala, z očmi vprtimi pro-
ti nebesom. Cerkev preiskuje njeno življenje, da bi ji dala čast oltarjev.
Mlada Teodolinda je sredi največjih nevarnosti izvrševala opomin sv. pisma: »Ne postanite podobni temu svetu!« Tako je Teodolinda postala vzornica posebno našemu času. Je danes vedno več takega življenja, ki se ne more imenovati več krščansko, ki človeka ne veže na Boga, temveč ga vedno bolj trga in odvrača od njega. Če hočemo v sredi tega življenja ohraniti delež z Bogom, velja tudi za nas opomin: »Ne postanite podobni temu svetu, temu življenju!« Da, ne se dati od tega življenja premotiti in potegniti navzdol, temveč vztrajati pri starem krščanskem življenju in s to vztrajnostjo ter odločnostjo, pa tudi z ljubeznijo še druge pridobiti za to življenje, iz katerega teče božji blagoslov.
*
Žalostna Velika Gospojnica istrskih
Slovanov. Trsatsko Mater božjo častijo in se obračajo z velikim zaupanjem k njej tudi istrske Slovenci in Hrvati. Stoletja so prihajali tudi oni, posebno na Gospojnico, na Trsat, da so tam opravili svojo pobožnost. Letos jim je bilo to zabranjeno. Italijanske oblasti, ki so vsa leta po vojski puščale romarje čez državno mejo pri Reki brez raznih dokumentov, letos tega niso več storile. In tako je bilo na Reki na stotine istrskih Slovencev in Hrvatov, ki so prišlij od daleč, a svoje pobožnosti niso mogli opraviti.
Kongres za cerkveno zedinjenje v
Pragi. Ker je letos pozornost krščanskega sveta radi svetovaclavslcih slavnostl obrnjena na Prago, je letos tam zboroval tudi kongres za zjedinjenje katoliške in pravoslavne Cerkve. Letos se j a udeležil tega kongresa tudi papežev odposlanec škof D' Herbingny, eden naj-gorečnejših delavcev za zjedinjenje. Na kongresu se je prečitalo pismo papeža Pija XI., ki je naslovljeno na praškega nadškofa Kordača in v katerem med drugim sv. oče pravi, da naj prenehajo razna medsebojna očitanja med katoličani in pravoslavnimi in da naj na kongresu in po njem vlada medsebojna ljubezen. Škof D' IIerbigny, ki Je to papeževo pismo prinesel, je v svojem govoru povdarjal ljubezen papeževo do pravoslavnih, ki jo je že večkrat pokazal« Tako je sprejel Pij XI. zbor donskih kozakov, ki so pred papežem zapeli nekaj pesmi. Zadnja točka je bila »Verujem«. Ko so kozaki to pesem peli, je papež pristopil, da blagoslovi vsakega po-edinca. Nato so kozaki pokleknili in kleče peli pesem do konca. Še na drug način je pokazal sv. oče svojo naklonjenost. Navada na papeževem dvoru je,
¡co. avgusta
SLOVENSKI GOSPODAR
Stran S.
da papež ne sprejme v avdijenco otrok. A za ruske izseljence je napravil izjemo in je rekel, da naj pridejo tudi otroci, ker on posebno želi blagosloviti ruske otroke. Ljubezen katoliške Cerkve do pravoslavnih so povdarjali tudi drugi govorniki, tudi pravoslavni. Izmed Slovencev je govoril na kongresu prelat dr. Grivec.
Katoliški dan v Potsdamu. Sv. stolica Je sklenila letošnje leto s prusko drža-
Za volitve v okrajne cestne odbore kot naslednike okrajnih zastopov je vladalo po vseh občinah izvanredno veliko zanimanje. Ker Je bilo po več občin združenih v en volilni okoliš, so odborniki večjih občin skušali dobiti ¡večino za svojega lokalnega kandidata. Drugi ,vzrok, da je bilo za te volitve tako veliko zanimanje pa je pripisovati dejstvu, da že dolgo ni bilo nobenih volitev in ker Je zanimanje, kdo bo vodil okrajni cestni odbor iz gospodar-ekih ozirov zelo veliko. Radi tegale agitacija od moža do moža, od občine do občine bila nepričakovano velika. Kakor rečeno, so prevladovali pri izbiri kandidatov z malimi izjemami samo gospodarsko-lokalni oari. Udeležba volilnih upravičencev je znašala skoro v vseh občinah 100%. Sicer so se pa vršile volitve povsod mirno.
V	okraju Maribor so znani dosedaj, ko to pišemo (pondeljek zjutraj), naslednji rezultati.
V	mestu Maribor so bili izvoljeni z veliko Večino: Dr. Veble Andrej, Žebot Fran jo, Murko Vid, dr. Strmšek in Roglič Drago.
V	Kamnici Haupman Stanko, župan v RoS-pohu (skoro z vsemi glasovi).
V	Lajtersbergu z enim glasom večine Janže-kovič Ivan, veleposestnik v Lajtersbergu.
Na Pobrežju Pšeničnik Anton, železničar iz Pobrežja z večino glasov.
vo konkordat. V proslavo tega veselega in važnega dogodka so pruski katoličani priredili v mestu Potsdam velik katoliški shod. Ta shod je bil predvsem posvečen mladini, ki se je je zbralo v velikem številu iz vseh stanov. Govorniki so zlasti povdarjali, da naj se katoličani ne cepijo in prepirajo med seboj, temveč naj skušajo potom krščanskega duha zopet vse življenje prešiniti in napolniti s krščanskim mišljenjem.
Na Teznu upravitelj Betnave HabjanU Leopold z enim glasom večine.
V	Hočah Kolman Josip, župan iz Slivnioe z
2 glasovoma večine.
Pri St Petru Pri Mariboru Kostanjšek Janko, trgovec od Sv. Martina pri Vurbergu i večino glasov.
Pri Gornji Sv. Kungoti Šerbinek Ivan, vino-gradni posestnik in bivši oblastni poslanec iz Vrtič z veliko večino.
Pri Sv. Lovrencu na Pohorju Glaser Viktor iz Smolnika z 4 glasovi večine.
V	Selnici ob Dravi župan Hernah Martin z večino glasov.
V	Št. Ilju v Slovenskih goricah veleposestnik Thaler Franjo z veliko veČino.
V	Framu župan Potočnik Anton z veliko večino glasov.
V	Račah pri ožji volitvi bivši narodni poslanec Kirbiš Ivan.
Pri Sy. Jakobu v Slov. gor. Rošker Anton, posestnik v Zgornjem dolu z ogromno večino.
V	Limbušu Robič Srečko z veliko večino.
V	Studencih pri Mariboru župan Kaloh A-lojz soglasno.
Ko bo oblastni komisar še imenoval tri člane v okrajni cestni odbor, se bo isti sestal k prvi seji in si izvolil načelnika in podnačelnika.
lo. — Opozarjamo, da vsa dosedanja 3kupna najavljenja po organizacijah vsled nejasnosti ne pridejo v poštev. Zato prosimo, cla dotični abiturijenti ponovno dajo svoje naslove na: Dijaško podporno društvo, Akademski dom, Miklošičeva 5, Ljubljana.
Naše visokošolsko dijaštvo. Z ustanovitvijo slovenske univerze v Ljubljani se je pokazala potreba, da se osnuje za revne akademike menza, ki bi jim mogla nuditi ceno in zdravo hrano ter jim tako omogočiti študij za blagor in korist naroda in države. Katoliški slovenski akademiki so si ustanovili Dijaško podporno društvo v LJubljani, ki ima namen, da oskrbuje okrog sto revnih katoliških akademikov s ceno hrano ter jim pomaga v najhujših gmotnih težavah; društvo je v svojem obstoju navezano le na vplačila za hrano, ki pa morajo biti vsled revnosti akademikov le nizka. Zato se Dijaško podporno društvo vedno obrača na našo katoliško narodno javnost s prošnjo, da po svoji moči prispeva za menzo katoliških visoko-šolcev v Ljubljani.
Pohorja se obetajo najbolj moderna prometna sredstva. Od prevrata do danes se je za povzdigo tujskega prometa na Pohorju storilo zelo veliko. Kot najmodernejši prometni sredstvi sta nam zasigurani uspenjača in avtomobil. Žična železnica izpod vznožja Pohorja k Svetemu Arehu je dejstvo. Tozadevne načrte bo izgotovil inžener Frank. Frank je znan strokovnjak gle-ge uspenjač. V dobi svetovne vojne je bil ravno on taisti, ki je potegnil največ žičnih železnic preko prepadov ter okoli gora na najbolj visolcein nedostopne višine. Pohorska uspenjača bo dolga 2 km. Vožnja je preračunana za osebo gor in dol 20 Din, kar je gotovo zelo po ceni. Marsikdo, ki doslej ni bil gost zelenega Pohorja, ker se je zbal poti, se bo kmalu lahko peljal na Ruško kočo. V gradnji je pa že cesta v serpentinah, po katerih bo mogoče s« pripeljati na vrh Pohorja v avtomobilu.
Gamzi na Pohorju. Malokateremu j« znano, da so po pohorskih planinah gamzi. Že pred vojno so gojili to lepo divjačino po razsežnih gozdovih fal-skega grofa Zabbeo. Danes cenijo število gamzov na Pohorju na 200 komadov. Te dni Jo ustrelil lepega gamza ▼ pohorskem sedlu nad St. Lovrencom na Pohorju mlad lovec.
»Zeppelin« na poleta okrog sveta. Dn« 19. avgusta je pristal zrakoplov »Zeppelin« srečno na vojaškem letališču v glavnem mestu Japonske v Toki-ju. Za polet i* Friedrichshafna v To-kijo je rabil 100 ur in prevozil 12 tisoč km. Jpponci so zrakoplov sprejeli navdušeno. Japonski cesar je sprejel vodjo »Zeppelina« dr. Eckenerja in mu izročil v znak priznanja 2 srebrni vazi in 11 srebrnih pokalov za 11 članov posadke. Zračno ladjo so po pristanku temeljito pregledali in bi bila morala nadaljevati pot preko morja v Ameriko v četrtek. Dne 22. avgusta je bilo vse pripravljeno za dvig »Zeppelina« in za polet preko Tihega oceana. Mnogo pred odhodom se je zbralo na letališču ogromno število ljudi. Japonski mor-
Odlikovanja, podeljena od Nj. Veličanstva kralja povodom krsta kraljeviča Andreja, so bila objavljena v dnevno izhajajočih listih. Ta odlikovanja so jako številna in zato našemu listu kot tedniku nedostaje prostora za objavo imen odlikovanih oseb. Vsem od-likovancem prav srčne čestitke!
Pri Sv. Križu nad Mariborom je bil v nedeljo 25. avgusta odlikovan daleč na okoli znani rodoljub in dolgoletni župan Filip Galunder z llato kolajno za državljanske zasluge. Kraljev-»ko odlikovanje mu je v domači hiši v navzod-aosti občinskega odbora in predstavnikov 0-kraja, cerkve in šole pripel sreski načelnik vladni svetnik dr. Marko Ipavic. Odličnemu narodnemu, gospodarskemu in kulturnemu delavcu na naši severni meji k zasluženemu odlikovanju iskreno čestitamo!
Poroka. Dne 25. avgusta sta bil» t
župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla t Ptuju poročena g. Iv. Hameršak, sin tolarja in posestnika Hameršaka v Kitar ju in gdč. Hanika Brenčič, hčerka uglednega posestnika in gostilničarja ►Za potokom« g. Janža Brenčiča. Priči «ta bila strica neveste g. Alojz Brenčič, reletrgovec in g. Anton Brenčič, trgovec z železnino v Ptuju. Mlademu paru >bilo sreče in blagoslova!
Redka čast je doletela zakonca Alojza b Marijo Spindler v občini Moravci,
hišna številka 43, v srezu ljutomerskem ki sta že pred dvemi leti v krogu svojih treh sinov in njihovih rodbin slavila zlato poroko. Sedaj ob priliki krsta tretjega — slovenskega — kraljeviča so vsi trije sinovi bili od kralja odlikovani z redom sv. Save: najstarejši, župnik Franc Spindler v Sv. Lovrencu na Dravskem polju je zaslužen delavec na gospodarsko-zadružnem polju in na polju kulturnega dela, zlasti kot odličen in znan glasbenik; drugi, novinar Vekoslav Spindler v Mariboru, stopa kmalu v 25. leto svojega Javnega dela kot novinar; najmlajši, Lov-ro, gospodari na domačem posestvu, In ga celi okraj pozna kot enega izmed najvzornejših naprednih gospodarjev; kot takega ga poznajo tudi vsi kmetijski strokovnjaki Slovenije, zlasti pa tudi njegovo delo kot predsednika Kmetijske podružnice v svoji fari ter v drugih gospodarskih organizacijah, kjer j« povsod s svojo inicijativnostjo in dalekovidnostjo poznan daleč naokrog po okraju. Odlikovanje vseh treh sinov J« predvsem odlikovanje obeh sivolasih staršev, katerima bodi na tem mestu izrečena iskrena čestitka!
Naše dijaštvo. Vsi abiturijenti, ki reflektirajo na akademsko menzo v šolskem letu 1929/30 (v Marijanišču), naj nemudoma pošljejo svoje počitniške naslove, da se jim dopošljejo nabiralne pole, na katere se bo društvo pri zniževanju relutoma predvsem ozira-
Volitve v ohralne cestne odbore.
narji so pri vlačenju zračne ladje iz lope ravnali tako nerodno, da so poškodovali motorno in potniško gondolo. Radi teh poškodb je bilo nadaljevanje poleta okoli sveta odloženo, dokler zrakoplov ne bo popolnoma popravljen. Pri popravljanju poškodb na potniški gondoli so našli za prtljago skritega »slepega potnika«, ki je hotel zastonj potovati Iz Tokija v Ameriko. Ker je zlezel pod kovčke, so se ti pri zgoraj omenjenem manevriranju prevrnili in poškodovali zastonjkarja. Slepi potnik e kakih 20 let star mladenič, ki je bil zročen japonskim oblastim, da ga kaznujejo. — Grof »Zeppelin« je dosegel 25. agusta ob 4. uri amerikansko obal ln srečno pristal v nedeljo ob 9. uri predpoldne v ameriškem mestu Los Angeles.
Pozor vojni invalidi, vojne vdove in starši padlih. Na podlagi invalidskega zakona z dne 4. julija tega leta se morajo vse osebe, ki mislijo, da imajo pravico prejemati invalidnino in denarno podporo prijaviti takoj pismeno pristojnemu invalid, sodišču s prilogami. Ker pa mnogi vojni invalidi, vdove in starši ne znajo pismeno prijaviti sodišču, nekateri so tudi nepismeni, je krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru nabavil potrebne tiskovine za prijave ter bo vse svoje člane sam prijavil sodišču. Za invalide si je Krajevni odbor tudi priskrbel for-mularje v svrho prepisa invalidskega nadpreglednega lista. Vsak posamezni si naj potom svojih občin preskrbi potrebne dokumente, in to vse naj pošlje na Udruženje vojnih invalidov v Mariboru, ali pa tudi lahko osebno predloži v invalidski pisarni med uradnimi u-rami. Končno še se pripomni, da se vse listine potom uradov radi teh prijav izdajajo koleka prosto.
Velika invalidska tombola. Udruženje vojnih Invalidov v Mariboru priredi v nedeljo dne 8. septembra 1929 ob pol 3. uri popoldne na Trgu Svobode veliko javno tombolo v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Cenjeni Javnosti že danes sporočamo, da bo ta prireditev ena najlepših in bogatih dobitkov, med temi je osem glavnih. Prva tombola je kompletno opremljena spalnica. Druga šivalni 8troj. Tretja moško ali žensko kolo. Četrta kuhinjska oprema. Peta radio aparat. Šesta voz premoga. Sedma ena klaftra drv. Osma vreča iine moke. Razen tega pa še čez 500 manjših krasnih in vrednih dobitkov. Z ozi-rom na to, ker je prireditev socijalnega in dobrodelnega namena, se naproša cela javnost, da to akcijo po svoji moči podpira in pomaga ta čimvečji uspeh, zlasti prosimo cenjene podjetnike, trgovce in obrtnike, da nam pomagajo 8 prostovoljnimi prispevki ali dobitki in da gredd našim pooblaščenim nabiralcem na roko.
Svarimo pred sleparji! Te dni se je
zglasila v Tiskarni sv. Cirila neka ženska iz mariborske okolice ter je povedala, da je naročila po nekem potniku križ od Tiskarne sv. Cirila v Mariboru ter mu dala Din 25 naplačila. Objavljamo, da nimamo nobenega potnika in da hihče nima pravice v našem imenu Bprejemati naročila, najmanj pa denar. Kdor pride k vam s takim izgovorom,, ga javite orožnikom, ker je čisto nava-Plen slepar. V Tiskarni sv. Cirila kupujte osebno ali pa naročite sami po pošti.
(T
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Strašna posledica neurja. V noči od 22. na 23. avgusta se je razsulo nad južno Srbijo strahovito neurje, ki je povzročilo povodenj. Žrtev hude ure je postalo v mestu Skoplje 800 hiš in je veliko družin brez strehe. Železniška proga Gradsko—Bitolj je ustavila promet radi povodnji.
Strahovite poplave v Bolgariji. Po vsej Bolgariji so vladali zadnje dni strahoviti nalivi s točo in viharji. Skoraj vse zveze med Sofijo in ostalimi pokrajinami so prekinjene. Severna Bolgarija je docela odrezana od zunanjega sveta, ker so prekinjene tudi vse železniške zveze. Mestoma je voda odnesla več kilometrov železniške proge, porušenih pa je zlasti mnogo mostov. V južni Bolgariji so nastale ogromne poplave, ka-koršnih skoraj ne pomnijo. Celi okraji so pod vodo. Več vasi je voda dobesedno odplavila, tako, da se niti več ne pozna, kje so bile naselbine. Poginila je skoraj vsa živina, ljudje pa so rešili samo, golo življenje. Nesreča je zahtevala tudi mnogo človeških žrtev. Po dosedanjih vesteh je bilo samo v južni Bolgariji nad sto mrtvih. Podrobnosti še niso znane. Vlada je poslala v prizadete kraje vojaštvo, da skuša rešiti, kar se še rešiti da. Nad poplavljenim ozemljem krožijo letala, ki pa morajo poročati samo o obsegu poplav. Ljudem, ki so se rešili v planine, skušajo letala dovažati živila.
Velika železniška nesreča v Nemčiji.
Brzovlak Pariz—Varšava je iztiril v nedeljo, dne 25. avgusta dopoldan pri nemški postaji Buir. Izpod ruševin 7 razbitih vagonov so potegnili 8 mrtvih in 27 ranjenih.
Od drevesa do časopisa. Švedski iz-delovatelj papirja je napravil poiskus: Koliko časa bi preteklo, da se pretvori drevo v časopis in dognal sledeče: Ob 7.45 zjutraj so podrli drevo v bližini papirnice. Prva bala papirja iz tega drevesa je zapustila stroj ob 9.39 predpoldne. Papir so takoj spravili v tiskarno in ob 11. uri predpoldne so že prodajali po mestnih ulicah na istem papirju tiskan časopis. Od drevesa do tiskanega časopisa so minule 3 in ena četrtinka ure.
Koliko je prehodila mačka v treh treh dneh? Amerikanka George Bird-sey, posestnica v državi Waschington, je nastopila potovanje v Evropo. Pred odhodom je oddala najbolj ljubljeno mačko za čas odsotnosti prijateljski družini v mestecu Auburn, ki je oddaljeno 80 angleških milj. Že na dan, ko je prišla mačka v tujo hišo, je izginila. Tri dni za tem se je pojavila čisto zdrava v hiši zgoraj omenjene posest-nice. V treh dneh je prebrzela 128 km dolgo pot (to vzeto v zračni liniji, ker v resnici je hodila gotovo dvakrat toliko.).
Najmodernejši vlomilec. V kraju Be-werby v Massachusett, v ljubljenem letovišču amerikanskih milijonarjev, se je zgodil te dni vlom na najmodernejši način. Iz vile Mr. Sidney Hut-schinsons je bilo odnešenih raznih dragocenosti za 100 tisoč dolarjev. To bi ne bilo nič kaj posebnega, a nekaj izvan-rednega je način, tatvine. Tat je posestnik zasebnega letala, s katerim je
krožil par dni pred izginutjem dragocenosti nad vilo. Letel je vedno pra^j nizko nad vilo, katero je fotografiral od vseh strani. Na ta način, je dobil prav natančen načrt o sicer dobro zavarovani vili. Nekega dne se je spustil z letalom na tla v bližini vile, splezal pa drevo in skočil skozi okno v spalnico vile. Lopov je bil oborožen s puško* s katero je ustrahoval lastnico hiše in odnesel dragocenosti. Ko je opravil svoj posel, se je gospej lepo zahvalil in odfrČal na aeroplanu bogznaj kam.
Vrednost človeškega telesa. Vrednost materijalij, ki so v človeškem telesu je presneto neznatna. Angleški kemik je dognal, iz katerih kemikalij je človek in določil njih vrednost. Vi človeškem telesu je komaj toliko železa, da bi vlili iz njega en žrebelj« Srednji človek vsebuje toliko masti, kakor bi je bilo potrebno za 7 koščkov, mila. Iz fosforja v enem človeškem telesu bi se lahko izdelalo 200 vžigalic« Magnezije je za razsvetljavo pri enem nočnem fotografiranju, žvepla pa tako malenkostno, da njegova vrednost niti v poštev ne pride. Vse zgoraj našteto predstavlja skupno vrednost 320 dinarjev.
Starorimska opeka z znamenjem križa. V bližini angleške vasi Caerle-on v okraju Wales so zadeli pri izkopavanju starorimske trdnjave na strešno opeko, na kateri se pozna čisto jasno znamenje križa. Trdnjava je iz tretjega stoletja po Kristusu. Učenjaki1 so doslej trdili, da niso imele starorimske vojaške legije, ki so bile nastanjene v prvih stoletjih po Kristusu na sedanjem južnem Angleškem, o krščanstvu niti pojma. Na podlagi opeke z znamenjem križa je dokazano, da so zanesli ravno legijonarji koj po pojavu krščanstva njegove znake v najbolj oddaljene pokrajine mogočnega rimskega cesarstva.
3.500 let staro grobišče. Blizu mesta Krems na Spodnjem Avstrijskem ja majhna železniška postaja, ki se imenuje Statzendorf. Tukaj so odkrili pri) kopanju temeljev za novo čuvajnico grobišče, ki je staro 3500 let. Grobovi so iz časov, ko so stavili v Egiptu prva piramide. V grobovih so našli okostja1 v značilni čepeči legi. V taisti dobi s a» potegnili mrtvemu noge navzgor in jihč pritrdili z motvozi k truplu, in to radi tega, ker je imelo tedaj človeštvo velik strah pred mrtvimi. Iz bojazni so pokrivali pokopana trupla od zgoraj a prav težkimi kamni. V zgoraj omenjeni več tisoč let stari grobnici so našli bodala in razno lepotičje iz brona, kar, so dajali zakopanim seboj v grob. Največ bronastih bodal so našli v ženskiS grobovih, iz česar se da sklepati, da j a bilo v prastarih časih bodalo nekaka higno orodje.
Krvoločnost kitajskih muslimanov« Muslimanski rod na Kitajskem se je 2« večkrat vzdignil proti drugim kitajskim; rodovqm in doprinašal grozno mor en je« Tako se je zgodilo tudi pred nekaj meseci, kar pa javnosti še ni bilo znano« Močna četa oboroženih muslimanov je udrla v mesto Dangar, kjer je napadla sestradane prebivalce, ki so bili vsled lakote tako slabi in onemogli, da so bili
nezmožni za obrambo. Muslimani so pričeli svoje krvoločno delo in pomorili nad 20.000 moških v starosti od 17. do i70. leta. Ženskam na splošnem niso prizadejali hudega. Nestrpljiva mohame-idanska vera na Kitajskem je zelo so-¡vražna ostalim rodovom. V »koranu« je »isano: »Ako en mohamedanec na Kitajskem ubije 10 mož drugega kitajske-¡ga rodu, si s tem zasigura nebesa.« Ako fimajo take nauke in se po njih ravnajo, potem nT čudno, da kitajski musli-jmani doprinašajo take grožovitosti. To Iflejanje je razkril Findley Andrews, 'ameriški misijonar, ko je potoval po provinciji Chinghai, da bi prefskal položaj glede lakote. Andrews Je na svo-jjem potovanju dobil obvestila in razne [dokaze, da je bilo v tem letu na Kitajskem ogrožanih 40,000.000 prebivalcev. {V provinciji Kansu je od lakote pomrlo (tudi 13 tujezemskih misijonarjev.
Najdražja knjiga na svetu je hebrej-iska biblija, ki se nahaja v vatakanski knjižnici (v Rimu). Leta 1512 je papež iulii II. odklonil za delo ponujanih 800.000 goldinarjev. Ta vrednost bi se 'danes cenila gotovo še mnogo višje. Je [to doslej najvišja cena, ki se je še kdaj Ea kakšno knjigo ponudila.
Časnikarski kralj. Naslov »časnikarski kralj« kinči Japonca Seiji Noma. On je izdajatelj deveterih mesečnikov. Eden od teh je razširjen na pol milijona čitateljev. izračunali so, da 2naša število onih, ki čitajo od Nume izdana književna dela, 10 milijonov. Numa je bil v prejšnjih letih ljudsko-šolski učitelj in se je povspel od tega 5do najbolj bogatega književnega založnika.
Bogastvo Indijancev. V Združenih ameriških državah živi 350 tisoč Indijancev, kojih premoženje je cenjeno na 15 milijard dolarjev. Na enega Indijanca pride 43 tisoč dolarjev. Indijanska plemena prebivajo po pokrajinah, kjer ¡bo največji in najbolj bogati potrolejski ¡vrelci.
Pod vlado žensk. Mehikanski učenjak, profesor Xernandez, ki se je pravkar vrnil iz daljšega potovanja po otokih, ki tvorijo takozvano »mehi-ikansko otočje«, je predaval o prebivalcih otoka Tibuaon. Otok je obljuden od indijanskega plemena Seris, ki je bilo vedno vladano od žensk. Tiburon je nekako od kulturnega sveta odre-ean otok, na katerega stopi le redkokdaj kak tujec. Pred nekaj desetletji Ije štelo prebivalstvo 5000, danes je o-stalo od teh le 400. Seris Indijanci so ¡vedno ohranili smisel za popolno neodvisnost. Rajši vidijo, kako njihov rod izumira, nego bi se združili z drugimi Indijanci, ki so se podvrgli nadvladi belega plemena. Še danes so pri teh otočanih v navadi človeške žrtve bogovom. Darovane ljudi Seris Indijanci po končanem bogoslužju pojedo. Imenovani mehikanski učenjak se je fcudil, ker ni našel na celem otoku niti enega človeka, ki bi imel kako telesno napako. Bodisi moški ali ženska, Seris so vsi močni in lepi ljudje. Bolano in slabotno deco koj po rojstvu zavržejo. Radi nečloveškega zavrženja o-trok pada število prebivalstva od leta do leta. Celemu Seris plemenu nače-
ljuje že od nekdaj ženska, ki je obdana od sveta mater. Vladarka poseda neomejeno oblast nad življenjem ter smrtjo podanikov. Moški ne uživajo nobenih pravic, niti pri vzgoji otrok nimajo besede. Sploh pa je moški spol na otoku Tiburon v znatni manjšini.
Lov na kite z elektriko. Ob morski obali na Švedskem se delali pred kratkim poiskuse z najmodernejšim lovom na kite s pomočjo elektrike. Prvi pois-kusi so se obnesli in bo novi način prihranil zadeti živali dolge smrtne muke, katerim je bila izpostavljena pri došedaj običajnem načinu harpunira-nja. Nova iznajdba obstoji v tem, da je harpuna (pušica), ki je zvezana z ladjo s tanko žico in so jo izstrelili v kita iz posebnega topa, močno napolnjena z električnim tokom. V trenutku, ko zadene harpuna v žival, sune v njo tudi električni tok, ki je tako močan, da kita takoj omami ali ubije. Prenehal bo s tem več ur trajajoči smrtni boj morskega velikana, ki je ravno zadet poskušal na vse načine, kako bi se rešil in je bil lovski čoln vedno v nevarnosti, da se prekucne in moštvo utone. Nova iznajdba je za pozdraviti, le da bodo z njo še mnogo prej nedolžnega kita popolnoma iztrebili.
Rastlina najmočnejšega vonja. Iz zgodovine o odkritju Amerike Je znano, da se je dne 8. oktobra leta 1492 spuntalo moštvo proti Kolumbu in ni hotelo jadrati dalje po morju Atlantskem. Po dolgem prizadevanju se je posrečilo imenovanemu vodniku, pomiriti mornarje s tem zagotovilom, da-si še ni bilo opaziti razen morja in neba ničesar, da čuti vonj, ki zamore e-dino prihajati od zemeljskih rastlin. Kolumb je torej z vohanjem slutil »Novi svet«, predno ga je videl. Zatem so jadrali še tri dni in Amerika je bila odkrita. Naša stran sveta ima tudi do danes rastlino, katere vonj se razširja 20 milj na morje. Na otoku Korzika raste cvetlica bele barve iz rodu hia-cint z drobnimi cveti, čijih barva se preliva v solnčni luči, kakor perje na vratu najlepših golobov. Vonj cvetja te rastline, v italijanskem jeziku muk-kio nazivane, je neobičajno prijeten in najmočnejši od vseh rastlin doslej po-znatih.
Največji ulnjak na svetu se nahaja v Kaliforniji (Amerika) in sicer v tako-imenovanih Čebelskih skalah. Te skale so granitne stene, dvigajoče se do 40 metrov visoko iz struge reke Aleady ter imajo v svojem pročelju brezbrojne razpokline. Te razpokljne so s Številnimi roji čebel in z medom napolnjene. Vsa množina ondi nahajajočega se medu se ne da niti izkoristiti. Mnoge razpokline z medom so nepristopne. Toda navzlic temu se množina medu,
ki se jemlje iz prednjih strani leto za letom, računi na stotine kilogramov,
Kalcedonski park. Na jugozapadni strani Združenih držav severoameri-ških se razprostira država Arizona. V tej državi budi pozornost potniku in prirodopiscu vršičasto polje, širom razprostrto, katero Američani naziva-jo Kalcedonski park. Prebivalci Arizona pa mu pravijo: »Okameneli gozd«. Tamkaj se je ndhajalo drevje orjaški velikosti, ki pa je okamenelo. Polje slf-či posekanemu gozdu. Križem naokrog leže drevesna debla, katera blestijo f. solnčni lugi v čudovitih barvah. Na posameznih mestih tvorijo debla celt grmade in spominjajo na razvalino starih stavb. Vsi ti ostanki nekdanjega pragozda, vsa ta debla so trda kakor kamen. Na prvi pogled se ti dozdeva, da so to velikanski žlahtni kamni. Vsak izmed njih se blišči kakor ame-tist, rdeči in rumeni jaspis, ali zlato-žolti ahat v najznamenitejših odsevih in barvah. Niti eden kamen ni enoličen neko sestavjen je kakor mozaik iz vseh imenovanih tvarin. Umevno, da to dragoceno kamenje ni pristno, dasi tudi se od pravih ne razločuje ne po tr-dosti in ne po jasnosti barve. Pod drobnogledom je mogoče okamenelo drevje le toliko doznati, da sliči cedram ali jelkam. Mesto, na katerem so se nagromadili ti čudežni kamni, je popolnoma vulkansko. Povsem sliči, da je v teh krajih bil silovit izbruh ognjenika in so bili gozdi od potokov lave uničeni. Na nekem mestu v Kalcedon-skem parku je globok jarek, preko njega se razpenja prečuden most, obstoječ iz enega okamenelega debla, čigar debelost meri 1.50 m, a njegova dolžina znaša 33 m. Neobičajni tram je v kamen spremenjeni les, ki odsev» v tako slikovitih žarih jaspisa, ahata in ametista, da obiskovalec strmi od začudenja.
Kako se javljajo narodi pri telefonu?
Nemci, Francozi in Angleži se javljajo pri telefoničnih pogovorih s: »Halo!« Pri Francozih, ker ne morejo izgovarjati h, se glasi halo-alo! Španci rabijo besedo: »Oiga«, kar pomeni toliko kakor: »Slišite?« Italijani pravijo: »Pron-to«, kar pomeni toliko kakor: »Jaz sem pripravljen, sem tukaj.«_
Mwmt oi; ivo $mm
06SP- je otvoril svojo -igsg
advokafsko pisarno
v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 35.
Dr. Wankmtiller, Maribor, Gosposka ulica 20 zopet ordinira,	1056
Dr. Aleksej Novoseljsky, okrožni zdravnik, zopet ordinira, Sv. Marjeta pri Moškanjcih, grad Muretinci.	1050
Za naše politic iMm plačilni sredstva.
Kovan in papirnati <Jenar je vedno sad že zrele kulture. Priprosti narodi pa so sklepali in še sklepajo kupčije proti plačilu v najrazličnejšem blagu — od človeka in živali pa do zelenjave.
S sužnji so plačevali Egipčani in najstarejši Rimljani; južno od Čadskega jezera v Srednji Afriki so bili sužnji še
do nedavna najbolj priljubljeno plačilno sredstvo, kakor n. pr. v Abesiniji tolar Marije Terezije. Njegova vrednost pada ali se dviga po tem, koliko je na trgu »blaga« — sužnjev. Tudi na Novi Gvineji je bil suženj denarna enota.
Za človeškim denarjem je bilo najbolj razšii^eno plačilno sredstvo kame-
nje, ki so ga ponekod od daleč dobivali ln ga rabili za sekire in pušice. Na Kitajskem je služil kot denar zeleni lojo-vec-nefrit ali jade). Zelo priljubljen e bil tudi jantar, ki so ga od Vzhodne-ja morja prinašali v Italijo, in po osta-em znanem svetu. Največji pomen pa e dosegel solni denar. Na Kitajskem So sol gnetli In sušili v obliki hlebcev, na katere so potem pritisnili pečat. 80 takih solnih novcev je bilo vredno pol beneške unče zlata. V Abesiniji »kujejo« solni denar v podolgasti obliki — podobni osli; 60 takih kosov je vredno K4 gramov finega srebra. Solni denar }e bil v veljavi tudi v Južni in Srednji Ameriki.
Žito je bilo plačilno sredstvo v Egip-Iju pod faraoni. Z njim so plačevali tudi inozemsko blago: teniško vino, di-ßave in balzam. V Babiloniji so pred 5000 leti določali ceno zemljišč najprej v žitu in šele potem v srebru. Žitno zrno je veljalo tamkaj tudi kot enota za težo: 47 miligramov. V nekaterih krajih Afrike so plačevali s kašo, na Kitajskem in. Japonskem pa z rižem. Na Japonskem so imeli papirnati denar, Katerega vrednost je bila enaka 180 litrom riža. Vino je bilo plačilno sredstvo pri Grkih in Rimljanih. Vzhodni Frizi so v zgodnjem srednjem veku plačevali s pivskimi tonami, prebivalci Newsudmalesa pa z rumom.
Da je nekoč veljala tudi živina kot plačilno sredstvo, je razvidno že iz latinske označbe »pecus« za živino in »pecunia«, za denar. Tudi pri starih Germanih so imeli »Kugildi« — kravji
MiO §€ ¡€ 10(11 pi°¥i
V povojnih letih živimo v dobi oglasov (reklame). Kdor hoče kaj prodati, postati znan, vzbuditi pozornost, mora zagrabiti za reklamo, da ga ponese v radovedni svet. Letos se vrši celo v Berlinu mednarodna razstava reklame.
Pri pogledu na oglasno moč in razširjenost se moramo spomniti onega, je prvi zaslovel potom reklame po A-meriki in to je bil kralj cirkusa Phine-as Taylor Barnum. Vsekako jo zanimivo pregledati Barnumovo originalnost v reklami, s katero je dosegel cilj: Vzbuditi pozornost, pustiti, da vse govori o enem človeku!
Barnum se je rodil i. 1810 v Bethelu v severoameriški državi Connecticut in nastopil življenjsko pot kot navaden pastir. Ko je bil star 18 let, je postal znan po svojem rojstnen kraju, ker je znal za druge tako lero sestavljati ljubavna pisma. Zaljubljena pisma so odkrila v njem zavest, da je pravzaprav rojen za časnikarja. Postal je urednik lista »Herold of Freedom«, ki je izhajal v rojstnem kraju.
Ko je dopolnil 24 let, se je podal v Newyork in otvoril majhno gostilno. Ker mu je krčmarenje neslo premalo, se je oklenil postranskega zaslužka. Nasproti njegovi gostilni je bila velika modna trgovina. Barnum jo --••evzel nalogo, da je stal pred trgovino in s svojo Zgovornostjo vabil mimoidoče k nakupu. Kričanje pred trgovino je bila vrsta
denar. Globe so se tam izplačevale sploh v živini. Vol je imel vrednost 2 kovanih šilingov ali 24 srebrnih vinarjev. Enako najdemo na mnogih mestih pri starogrškem pesniku Homerju živino navedeno kot plačilno sredstvo. Med živalskimi proizvodi so zelo pogosto uporabljali kot denar ustrojene kože in krzno.
Posebno presenetljiv denar so ribe. Na Islandiji so v 15. stoletju plačevali 48 vatlov dobrega angleškega sukna ali dvojno širokega platna ali 6 ton soli itd. s 120 polenovkami določene veličine. Ta denar je bil v veljavi tudi na Novi Fundlandiji.
Kurja jajca so Imela denarno veljavo v Costarici in Georgiji, pri Indijancih ob Amazonski reki pa čebelni vosek v obliki hlebcev. V Britanski Indiji so nekaj časa še Evropejci plačevali s sladkorjem. Zelo priljubljeno plačilno sredstvo je bil tobak, in to ne samo v Virginiji, namreč tudi pri črnskih plemenih v Južni Afriki. Sadeže in olje datljeve palme so uporabljali kot denar v Afriki, razne vrste orehov pa v Boliviji, Peruju in Tibetu. Vendar je v Tibetu mnogo bolj razširjen čajni denar v obliki opeke, s katerim plačujejo tudi vojake. Na ruski meji ima ena čajna opeka veljavo enega papirnatega rublja. V stari Mehiki je veljal kot denar kakao v zrnih.
V raznih deželah, posebno tudi v Evropi so imele denarno veljavo tudi razne tkanine.
*
izrabe moli oglasa?
reklame, s katero je Barnum okoristil podjetje.
Ker je sam spoznal moč reklame, si je postavil v Newyorku šotor, v katerem je razkazoval vsemogoče znamenitosti. Tedaj je začel svoj šotor prvič hvaliti potom oglasov po časopisju. Po listih je priporočal zanimivosti svojega šotora, katerih radovednosti udana A-merika do tedaj niti videla ni. Dobro se je pa tudi zavedal, da ni dovolj, da popisuje posebnosti svoiega šotora, ampak Jih mora v resnici tudi pokazati. Ker nI imel vedno izrednih predmetov na razpolago, se je lotil goljufije.
Celemu svetu je postal znan, ker je razbobnal, da je V njegovem šotoru na vpogled dojilja osvoboditelja Združenih držav Waschingtona. Dojilja Je bila seve že davno mrtva. Barnum je kupil prav grdo zamorsko Sužnjo in jej je dal ime »Jayce Heth«. Koj nato so se pojavili po časopisju oglasi, da je kupil Barnum za 5000 dolarjev 164 let staro Heth, ki Je bila nekoč dojilja največjega Amerikanca — Waschingtona.
že v par mesecih Je obogatel z ravnokar omenjeno potegavščino. Se-le te-da^, ko je stara zamorka umrla, so odkrili prevaro. Starka ni bila stara 164 let, ni bila nikoli Waschingtonova dojilja, da, niti sanjalo se jej ni, kdo je bil ta slavni mož. Sedaj so lopnili listi po Barnumu. Mesece sc je govorilo in pisalo le o goljufiji z zamorsko dojiljo. Barnum je prenesel mirno vse časopis-
ne napade, da, bil Je celo vesel brex-plačne reklame.
Barnum si je nabavil večji cirkus. Leta 1864 je prišlo v ameriSko prestol-no mesto Waschington 12 indijanskimi poglavarjev, da bi počastili predsednic ka Združenih držav. Barnum se je mudil baš tedaj s svojim cirkusom v Wa-schingtonu. Povabil je odlične Indijance v svoj cirkus, da bi se jim tamkaj poklonilo waschingtonsko občinstvo« Indijanski poglavarji so se odzvali prevari in obiskovalci cirkusa so jih burno pozdravljali. Stopil je na oder Barnum in začel predstavo. »Ta-le tu«, je pokazal na prvega Indijanca, »se imenuje »rumeni ptič« in je že potegnil kožo (skalpiral) bogzna kolikim belokož-cem. On bi tudi mene skalpiral, ko bi razumel, kaj govorim, a je tako neumen, da je pripričan, da ga hvalim.« Tak opis je podal Barnum od vseh dvanajstih in občinstvo je kričalo od navdušenja.
Ko je zvedel drugi dan predsednik, kaj si je dovolil Barnum z Indijanci, jo bila velika razburjenost. A so pustili mučno zadevo pri miru, da bi ne postala prevara znana celemu svetu.
Nekega dne je najel Barnum ob železnici večjo njivo. Kakor hitro je brzef kak vlak mimo njive, je on oral na njej z največjim slonom. Železniški potniki so videli to posebnost, se jej čudili, pisalo se je o njej in Barnum je užival priznanje.
Leta 1891 je bila razglašena Burnu-mova smrt. Kakor hitro je čulo in či-talo občinstvo o smrti cirkuškega kralja, je bilo prepričano, da to ni res« Ljudje so hrumeli v njegov cirkus tj trdni veri, da bo Barnum nastopil kot od mrtvih ustali komedijant. Vendars takrat je bil Barnum res mrtev in radovedneži so zapustili razočarani cirkus.	-v i *
KaCii wrt
Brazilija v Južni Ameriki je komaj eno šestinko manjša kakor cela Evropa in je po pretežni večini 6e nepreis-ltana. Je pa Brazilija nepopisno lepa in rodovitna pokrajina. V tem južnoameriškem paradižu so razmnožene najbolj strupene kače tako kakor nikjer drugje na svetu. Očividci pripovedujejo, da je po nekaterih brazili-janskih krajih kač kakor peska naj morski obali. Na tisoče in tisoče ljudi umrje vsako leto v Braziliji vsled kačjega pika, ali pa morajo prenašati bolečine, o kakršnih mi Evropejci nit! pojma nimamo. Dolgo Je trpelo, pred-no so odkrili, kako si pomagati proti kačjemu piku. V bližini brazilijanske-ga mesta San Paolo je kraj Butantan« V Butantanu Je zavod za rejo vseh mogočih strupenih kač. Zavodu pravijd »kačji vrt.«
Posestniki 1? notrajnosti Brazilija pošiljajo v posebnih zabojih v omenjeni zavod žive strupene kače in dobijo kot plačilo za pošiljatev zdravilo proti kačjemu strupu.
Po kačjem vrtu lazi čisto prosto na tisoče in tisoče strupene golazni.
Čuvai-ji groznega vrta se oblečejo T
usnjato obleko in vzamejo v roke zakrivljene palice. Tako napravljeni se podajo nad kače. S palico jo pritisne k tlom in s palcem in kazalcem jo prime trdo za vrat. Pomagač pomoli razjarjeni kači pred glavo bel robec. Kača kavsne po robcu in v trenutku, ko odpre žrelo ia pik, jo stisne oni, ki jo drži, še močneje za vrat in pomagač podrži pod strupena dva zoba posodico, v katero kane strup. Na ta način od raznih kač dobljeni strup je debelo tekoč sok rumenkaste barve; od drugih kač zopet brez barve ali pa mlečnate boje.
Posušeni kačji strup ubrizgavajo po stotinkah miligrama: konjem, ovcam in govedi. Žival dobi vsak dan več kačjega strupa v kri in na ta način se spremeni kri od konja, ovce ali govedi v protistrup proti kačjemu piku.
Cene ¡n sefmsha poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto £4. avgusta so pripeljali Speharji na 19 vozeh 36 zaklanih svinj in 8 teleta. Kmetje so pripeljali 16 vozov sadja, 12 voz krompirja, 18 ,vozov čebule in kumare, 14 vozov sena in 4 voze slame. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 30 Din, telečje 10—28 Din. Krompir Je bil po 1.25, čebula 2.50—8. Seno 70—90, slama 40 do 50. Pšenica 2.50, ječmen 2, ove3 1.50, koruza 2.50, ajda 2, proso 2.50—3, novi fižof 2.50, lušeni grah 4—5. 1 kokoš 30—35, par piščancev 30—60, raca 25—27, gos 60—70, domači zajec 10—30. Gobe 2.50, maline 5—6, jabolka 8 do 7, hruške 8—6, slive 3—8, breskve 14—16, grozdje 10—18. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 36—40, jajca 1.50, med 20—25.
Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 28. avgusta je bilo pripeljanih 258 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 125—150, 7—9 tednov 180 'do 250, 3—i mesece 350 do 400, 5—7 mesecev ¡450—650, 8—10 mesecev 700—850, 1 leto stari 1000—1400. 1 kg žive teže 10-12.50- % kg mrtve
teže 17—18.50. — Prodanih Je bilo 197 svinj. *
Gospodarsha obvcsflla.
Zadružni kongres ln razstava. Zadružni kongres se bo po sklepu Glavne zadružne zveze v Belgradu vršil v nedeljo 1. septembra (ne pa, kot je bilo prvotno javljeno 81. avgusta). Kongres se prične ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Na dnevnem redu bodo razna predavanja iz važnih vprašanj, ki zadevajo naše zadružništvo. Po kongresu si bodo udeleženci ogledali zadružno razstavo na ljubljanskem velesejmu. Naj bi smatrale vse zadruge za svojo dolžnost, da pošljejo na kongres svoje delegate in naj bi ne bilo zadrugarja, ki ne bi obiskal zadružne razstave.
Višek lahkomiselnosti. Pri razgreba-nju o nevarnosti, ki grozi slovenskemu vinogradništvu radi preplave z dalma-tincem, smo doznali celo to: Znana so nam imena slovenskih gostilničarjev in obenem posestnikov vinogradov. Dali so svoje krčme v najem Dalmatin-cem; svojega lastnega lanskega pridelka pa »ploh ne morejo prodati. Ako bo
Popolnoma proti kačjemu strupu zavarovane in neobčutne živali zakolje-jo, jim vzamejo kri in ta je gotovo u-činkujoče sredstvo proti kačjim pikom. Vsak bolj kulturen Eraziiijanec nosi pri sebi steklenico s kačjim protistru-pom in majhno brizgalno.
Kačjerejni zavod v Butantanu je za človeštvo neprecenljivega pomena.
Treba še povdariti, da kačji strup usmrti vsako živo bitje in tudi kačo. Za usmrtitev najbolj strupene brazi-lijanske kače klopotače je treba toliko kačjega strupa, da bi lahko z njim zastrupili na smrt 10 drugih kač, ali 25 krav, 60 konj, 600 kunčkov ali 300 golobov.
Pri kačah je samica vedno večja od samca in zleže 20 do 30 jajc.
V kačjem vrtu požre ena močnejša kača drugo slabejšo.
ta lahkomiselnost tako rasla in se vko-reninjala, potem slovenskemu vinogradništvu sploh ni odpomoči!
Živahni občni zbor podružnice kmetijske družbe. V vinarski in sadjarski šoli v Krčevini se Je v nedeljo, dne 25. avgusta vršil občni zbor podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo. Udeležilo se ga je okoli 90 članov. Zborovanje Je vodil načelnik g. profesor Majcen. Za podružnične delegate na občnem zboru centrale so bili Izvoljeni z 47 oziroma 48 glasovi:
Majcen, Velker Ivan, Gselman Josip in 2e-bot Franjo. Opozicija je ostala v manjšini z 86 glasovi. Nato se je vršilo predavanje inž. Mo-horčiča. Udeležba bi bila 6e večja, a je večina članov bila zadržana po okoliških občinah pri volitvi okrajnega cestnega odbora.
Premovanje goveje živine v mariborski oblasti. Komisar oblastne samouprave mariborske oblasti je odredil, da se v letošnjem letu vršijo ogledi ln premovanja goveje živine v sledečih krajih: V Rogatcu dne 6. septembra 1929 ob 10. uri za pomursko pasmo; v Slovenjgradcu dne 1. oktobra 1929 ob 9. uri, v Marenbergu dne 30. septembra 1929 ob 9. uri, v Slov. Bistrici dne 5. septembra 1929 ob 9. uri za marija-dvorsko pasmo; v Ljutomeru dne 14. avgusta 1929 ob 8. uri za simodolsko, pinegavsko in marijadvorsko pasmo; v Dolnji Lendavi dne 11. septembra 1929 ob 9. uri, v Prelogu dne 10. septembra 1929 ob 9. uri za simodolsko pasmo. Ker je namen teh prireditev poučnega značaja in dokazilo o morebitnem napredku govedoreje, je želeti, da se jih udeleži vsak zaveden živinorejec s svojo dobro Živino.
Laško. Ker so »Lovska udruženja« poslala ministrstvu za gozde in Sume osnutek lovskega zakonika, v katerem Je več zahtev, ki so v nasprotju s kmetskimi interesi, Je sklenila »Kmetijska podružnica v Laškem« broječa 450 članov, na svoji redni odborovi soji od 15. avgusta 1929, da pošlje posrednim potom sledeče spremembne predloge k že obstoječemu osnutku lovskega zakona: 1. Da mora vsak kmet na svoji zemlji loviti in pokončavati kmetijstvu škodljive divje živali. 2. V zakup naj se oddajajo samo večja gozdna lovišča, med tem ko naj se ne oddaja v zakup lova na obdelanem svetu in to so: vrtovi, njiv«, vnograd, travniki-pašniki, kjer naj kmet po-končuje divje živali. Grmičje in male,,Bkupine drevja, ki se navadno nahajajo med njivami in travnik, naj se ne smatra za gozdove. 3. Zakupna doba lova naj traja največ tri leta. 4. Pri sestavi bodočega lovskega zakona naj se v prvi vrsti zasliši naš mali in srednji
kmet, ker so veleposestniki navadno zakupniki lovišč. Storite tako tudi druge kmetijske podružnice.
*
ISmeliaricEn!
Z ozirom na to, da smo sredi hmelj-ske kupčije, ki že par let ima že bolj slabe cene, bo gotovo dobro, da lahko vsak spozna, kako slabo stran ima lahko komisijska prodaja, oziroma njena pošiljatev v Nürnberg in na druga inozemska tržišča. Da si ne bo kdo mislil, da je to samo natolcevanje v prid inozemskim kupcem, je vsakomur na razpolago račun, ki ga spodaj navajam kot tudi obračun drugih, od katerih so dobili nekateri plačan hmelj po Din 0.5 do Din 2.—. Dosti je tudi takih, ki so morali doplačati še več nego jaz, čeravno se je oddalo iz tukajšnjega o-koliša v komisijsko prodajo nad 3000 kg hmelja.
Ž« 1. oktobra 1928 sem prodal, oziroma izročil v komisijsko prodajo gosp. Josipu Petrič v Rečici na Paki, v istini njegovemu agentu Šuteju 229 kg hmelja. Obljubljal je tedaj njegov agent, da bo hmelj prodan v teku enega meseca in dobimo izplačanih najmanj Čistih Din 30 do 86 za kg. Letos 17. julija sem dobil od g. J. Petriča račun, ki se glasi na Din 225.40, katere moram takoj po prejemu istega plačati njemu.
Podrobni račun se glasi: Za prodanih 225 kg hmelja se je v Nürnbergu izku-pilo Mk 191.70 Je Din 256.94, od katerih se odbije za prevoz in stroške v Nürnbergu Din 1282.47. Račun hme-ljame Din 809.15, 8 vreče po Din 50.— je Din 168.—, vožnja za iste nazaj Din 30.72, Provizija Din 1000.—. Tako znaša primanjkljaj Din 225.40, katerega sem dolžan plačati.
Ker se mi je zdel znesek provizije za komisijonarja g. J. Petriča le dosti prevelik, sem šel osebno k njemu, kjer sva ugotovila, da Jo pomotoma raču-nil provizijo za 100.— Din preveč, in je znašal celotni primanjkljaj le Din 125.40, za kar je vzel v račun vreče, katere mi je računal z vožnjo vred Din 198.—.
Kdor si gornji račun dobro pregleda, mu nI treba nobenega pojasnila, vsaj bo uvidel, da komisijonar od svoje provizije ne izgubi niti pare, ker v slučaju, da se za hmelj premalo izkupi, mora to doplačati hmeljar, najbrž zato, da se Je hmelja sploh mogel znebiti.
Naj bo to dober nauk za vse, ki bi imeli Se kako veselje do take negotove prodaje. Iz računa se povsem jasno vidi, da se ves izkupiček razdeli med razne posredovalce, hmeljar pa naj doplača, da ti ne utrpijo izgube od svojega že naprej proračun j enega deleža.
St. Ilj, Velenje. Valentin Dolinšek.
MMm setev,
i&Mm 2e(€¥.
Bliža se čas jesenske setve. Skrbeti bo treba za čisto, najlepše razvito, težko semensko blago. Skrbni gospodarji
-
Bte že ob žetvi odbrali snope najlepše, plevela proste pšenice.
Znano pa je in se lahko vsak prepri-Ea, da ne dajo niti najlepši klasi samega prvovrstnega zrnja. Nekaj je vedno drobnejšega semena vmes. Kakšne važnosti pa je teža zrna? Čim težje je zrno, tem več ima moke v sebi. To pa vsi vemo, da se ob kaljenju začne pretvarjati vsebina semena v mleku podoben Jsols, ki je prva hrana mladi rastlini, dokler še ne more srkati živeža iz zemlje. Debelo, težko zrno daje torej nežni rastlinici obilo hrane, da fraste krepko in se močno ukorenini. Stebelcu iž drobnega zrna pa zmanjka fiveža še predno se je popolnoma okrepilo tako daleč, da mu postane zemlja krušna mati. Napoči doba gladovanja, ptebelce ostane slabotno in to je usodno
za ves poznejši razvoj. Ali ne ostane tu di tele drobno, »kumerno«, če mu vza-meš mleko prezgodaj?
Semensko žito torej čistiti, pa ne samo od plevela, ampak tudi od manjvrednega zrnja. To se pa zgodi le s prvovrstnim čistilnikom.
Gospodarji! Kmetijska podružnica Teharje ima tak čistilnik. Kupila ga je letos za 4400 Din z velikodušno 50 odstotno podporo oblastnega odbora.
V namenu oblastnega odbora je, da se posluži trijerja čim več gospodarjev. Koristiti hočemo kmetski stvari, zato vas vabimo od blizu in daleč: pridite in prepričajte se. V eni uri se izčisti z lahkoto 8 škafov. Odškodnina je malenkostna. Podružnica da rada vsa pojasnila.
Mladeniški tabor v Jeruzalemu. Prihodnjo nedeljo, dne 1. septembra se vrši napovedani in od mladeničev za-teljeni tabor v lepem Jeruzalemu. Začetek ob pol deseti uri. Cerkveni govor bo imel ter sv. mašo daroval prevzv. g. pomožni škof dr. Tomažič. Na izven-cerkvenem zborovanju govori predsed-bik Prosvetne zveze dr. Hohnjec o Katoliški akciji in kaplan dr. Janžekovič o mladinskem apostolstvu. Nastopili bodo tudi mladeniči, da govorijo v imenu mladeniških organizacij. Mladeniči velikonedeljske in ljutomerske deka-nije, udeležite se svojega shoda!
Madeniški tabor pri Sv. Andražu v Halozah je bil krasna manifestacija mladeničev iz Haloz za krščansko prosveto in strokovno izobrazbo. Nepričakovano veliko število fantov iz domače fare, dalje od Sv. Vida, Sv. Trojice, Sv. Barbare in celo iz Zavrča se je zbralo najprej v cerkvi k sv. maši in potem na zborovalnem prostoru. Poleg fantov pa je bilo tudi precej staršev in v Marijini družbi ter v Dekliški zvezi organiziranih mladenk iz domače fare. Povabil jih je njihov voditelj domači g. župnik Škamlec, da vidijo, kako resno in dostojno tborujejo naši fantje. Predsednik Prosvetne iveze dr. Hohnjec je v pridigah dokazal, kako je pravo življenje poedinca, družine in narodov samo v Kristusu. Na zborovanju pa je govoril o krščanski prosveti, ki naj goji in nadaljuje delo Slomšekovo. Bivši poslanec teh krajev Iv. Vesenjak je govoril o potrebi spopolnit-ve strokovne kmetijske izobrazbe moške in ženske mladine, kazal na nevarnosti, ki nam pretijo, ako zaostanemo, in na potrebo, da je ta izobrazba v skladu s krščansko vzgojo. Govorili so lepe in prepričevalne besede mladenič Janez Vidovič od Sv. Andraža, Ivan Mu-pek od Sv. Vida, Franc Rakuš od Sv. Barbare, Jos. Škrinjar iz Zavrča in Fr. Strmšek od Sv. Trojice. Za Krekovo mladino pa Jakob Bom-bek. Organizator in voditelj zborovanja g. duh. evet. Škamlec je z njemu lastno ljubeznivostjo k vsakemu govoru dostavil še svoje. Zborovanja sta se udeležila tudi gg. župnik Ogrin od Sv. Barbare in g. kaplan Jarh iz Zavrča. Z nami pa so bili v duhu vsi, ki morajo v tujino za težkim in trdim kruhom.
Domovinski dan v Svečini. Tukajšnje kat. prosvetno društvo priredi pod okriljem Slovenske straže 15. septembra po večernicah \ jadkletnem prostoru grajske kleti veselico — pmovinski dan — s tem-le sporedom: 1. Po-irav. 2. Tamburaški zbor. 3. Pevski zbor. 4.
W>r. 5- Deklamaeije. 6. Dramatična predsta-
va. Sledi še petje in svira domači tamburaški zbor. Povabljen tudi kak sosedni, ali bolj daljni pevski zbor. Veleč, sosedna društva prosimo, da ta dan ne prirejajo kakih veselic. Vse vabimo za 15.september v Svečino, da zanetimo nov ogenj ljubezni do domovine tukaj na skrajni meji. Za lačne in žejne bo preskrbljeno, čeravno ni v bližini gostilne in studenca.
Pragersko. Izobraževalno društvo »Skala« iz Zg. Polskave uprizori v nedeljo dne 1. septembra ob 7. uri zvečer v prostorih g. Predoviča na Pragerskem krasno dramo v treh dejanjih »Otroška tragedija«, ki v pretresujočih prizorih kaže, kaj se zgodi z otroci, če njih mati ni več najlepša, najčistejša, če ni svetnica. Za zabavo pa boste skrbeli dve burki enodejanki »Potepuh« in »Nace Hlačnica pred sodnikom«. Čisti dobiček je za katoliško akademsko men-zo, zato vabimo vljudno vse prijatelje lepe igre in naših dijakov.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Naša župnija lahko lahko glede naprednosti samozavestno kaže nase, ker poseda nad 25 električnih central in ima vsak večji pohorski posestnik svojo lastno električno moč. Znatno je napredoval naš trg v kulturnem oziru. Pod župno cerkvijo na ličnem prostoru med dvema mladima lipama se dviga lična, velika in praktična stavba novega »Katoliškega doma«. Dom je že znotraj gotov, le zunaj ga bo še treba ometati. Veliko kulturno središče je postavljeno s samimi prostovoljnimi darovi naših dobrih Lov-renčanov in s pomočjo mladinskega kuluka. Danes, ko je dom pod streho, dvorana in oder gotova, gleda vsak naš faran s ponosom na požrtvovalno in za našo župnijo prepotrebno kulturno ognjišče, ki bo sjiozi desetletja spomin na darežljivost I.ovrenčanov in na trud in skrb sedanjih naših gg. duhovnikov. Blagoslovitev novega doma bomo proslavili svečano in dan ter spored slovesnosti javili v časopisu pravočasno.
Ptuj. Telovadni odsek Orel v Ptuju naznanja, da ima na orlovski praznik dne 8. septembra tega leta skupno sv. mašo ter med mašo skupno sv. obhajilo. Člani in starešine ptujskega Orla pokažimo, da smo res vneti za katoliško skupno življenje. Takoj po sv. maši se vrši v društveni sobi minoritskega samostana septemberski občni zbor. Dolžnost vsakega člana je, da sigurno pride. Na dnevnem redu .so poročila ter volitev novega odbora. Isti dan i. septembra ob 11. uri se vrši občni zbor ptujskega orlovskega okrožja. Odseka okrožja pošljite zastopnike. Torej sigurno na svidenje!
Žice. Naša srčna želja, ki smo jo dolgo gojili, da dobijo naša katoliška društva svoj dom, se je izpolnila. V nedeljo, 18. avgusta je bil ta dom blagoslovljen in otvorjen. Prevzv. g. pomožni škof dr. TAmažič je prišel k nam. da nam govori bodrilne besede ter blagoslovi društveni dom. Slavnostni govor po blagoslovitvi je imel predsednik Prosvetne zveze v
Mariboru dr. Hohnjec, ki j« t izbranimi bese« dami spodbujal mladino, da v društvenih do« mih skrbi za graditev notranjega duhovnega doma vsestranske izobraženosti in krščansko značajnostl. Iz takega trdno zgrajenega in do« bro urejenega duhovnega doma bosta poedin« cem prihajala smisel in volja za Katoliško ak« cijo. Popoldne Je bila prireditev konjiškega' orlovskega okrožja, ki je ljudstvu nudila leg užitek in prijetno zabavo. Pri tej priliki j®:' prof. Rezman v imenu Orlovske podzveza poljudno izpregovoril o eljjih orlovske organizacije. Smatramo za d&fnost, da izrazimo vsem, ki no v tem ali drugem oziru kaj tfppri-nesli, žrtvovali in storili za to, da smo Žlčanf dobili tako lep katoliški društveni dom, svojo iskreno zahvalo. Naša zahvala velja v prvi vrsti našemu vnetemu in delavnemu g. župniku, brez kojega društveni dom še ne bi stal v Žičah.
Oplotnica. Orel Čadram-Oplotnica vabi na orlovsko prireditev, ki se vrši v nedeljo dne 1. septembra ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne Kunej v Oplotnici. Javni telovadni nastop s pestrim sporedom je združen z bogatim sre«, čolovom. Sodeluje priljubljena godba »Grah« ljeci«. Po nastopu prosta zabava. Ta dan vozi avtobus popoldne iz Konjic v Oplotnico dvar krat zaporedoma in sicer ob pol dveh in ob pol treh, nazaj pa iz Oplotnice v Konjice cb pol sedmih in ob pol osmih zvečer. Po potrebi ie večkrat. Domači in sosedje dobrodošli!
Vojnik. 1. septembra tega leta priredi OreV v Vojniku celodnevno prireditev, ki pa bo ne le vesel dan vojniškega Orla, ampak velik praznik in mejnik v njegovem delovanju. Ta dan bodo podali račun svojega desetletnega tihega delovanja fantje in dekleta v pregled i svojim prijateljem i svojim nasprotnikom. Ta obračun pa jim ne bo v sramoto, ampak v čast in ponos. Ob tej priliki se bode blago-goslovil in otvoril nov in prepotreben društveni dom, jasen dokaz kako močna in vztrajna je mladina vzgojena v Orlu. Med našimi vrstami bo pa zaplapolal nov prapor; poleg proslave desetletnice Orla v Vojniku in otvoritve Društvenega doma, bo razvitje prapora. Tako vidimo, da bo ta dan praznik dela in praznik orlovske vztrajnosti. Zato ne zamudimo tega' praznika in pohitimo med vrlo vojniško mla« dino in se z njo poradujmo! Prireditev je ce« lodnevna. Popoldne je javen nastop, da pokažejo Orli in Orlice, da napredujejo tudi na telesno-kulturnem polju. Na veselo svidenje v Vojniku!
VELIK PEAZNIK V ŠOŠTANJU.
(Blagoslovitev Slomškovega doma.)
Veliko delo je bilo dovršeno, šoštanjski žup« ljani so si postavili društveni dom, ki jim bo stalno v tast. Saj vzbuja veličastna stavba na lepem hribčku poleg župne cerkve vse splošno občudovanje. In to po pravici. Katera župnija si je pa že zgradila samo z lastnimi sredstvi tako velikansko stavbo za krščansko prosveto — ko Šoštanj? Saj obsega novi dom poleg velike dvorane še telovadnico, lepo kapelo in nad 20 drugih prostorov.
Posvetili so svoj dom velikemu škofu Slomšku, ki je nas štajerske Slovence združil v eno škofijo in bil naš največji verski in prosvetni vzgojitelj, da bi se v njegovem duhu združevali in vzgajali vsi bodoči rodovi lepe šoštanj-ske župnije. Srčna želja vseh župljanov, ki so s tolikimi žrtvami v denarju, materijalu, zlasti pa v brezplačnem delu — kuluku — gradili svoje" novo skupno prosvetno ognjišče, je bila, da bi sam prevzvišeni g. nadpastir dodal krono vsemu njihovemu trudu in prišel blagoslovit njihov dom. Zelja se jim je izpolnila.
18. avgust bo ostal oni zgodovinski dan za šoštanjsko faro, ko se je nad vseslovesno oh ogromni udeležbi ljudstva izvršila pomenljiva slovesnost blagoslovitve Slomškovega doma. Zadnje dni je bilo v domu in okrog njega vse živo kakor v mravljišču. Vse je tekmovalo, da bi tem lepše okrasilo novi dom, ki je čakal, o« zaljšan ko nevesta, na g. posvetitelja. Sloves«
»prejem g. škofa dr. Andreja Karlina v soboto ivečer je bil nad vse prisrčen. Deset mogočnih mlajev .nešteti venci, topiči in godba ga je pozdravljala, a najiskrenejše so ga pozdravljali vdani župljani po svojem župniku, županih, Orlih, Marijini družbi, otrocih in nepregledni množici ljudstva. Sledil je blagoslov v cerkvi, svečana razsvetljava in podoknica ter slavnostna akademeja prvič v nabito polni novi dvorani. Vse točke so ugajale, posebno še de-klamacija res srčne gojenke, krasno petje kar štirih pevskih zborov in spevoigra Mlada Breda. Slavnostno razpoloženje Je zlasfl ustvaril navdušen govor g. župnika.
Nedelja je bila višek slavja. Prihitele so pove množice od blizu in daleč, da se veselijo s fioštanjčani in se ogrejejo ob njihovem navdušenju. Ob 10. uri je g. škof slovesno blagoslovil novi dom, nato pa v očetovsko prisrčnih besedah govoril o važnosti katoliških domov, ki Jih je že sv. Oče Pij X. tako priporočal in pa naš Slomšek, ki je žal prezgodaj umrl in ni mogel izvršiti vseh velikih načrtov. V njegovem duhu delajte in Bog blagoslavljaj ves vaš trud. Pri sv. maši je prelepo prepeval cerkveni pevski zbor na balkonu Slomškovega doma in igrala domača godba Zarja.
Pozdrav došlim Orlom in gostom sploh je prvi spregovoril zastopnik prosvetnega društva g. M. Novak. Zborovanje pa je vodil g. Deber-Šek. Govorili in čestitali so Šoštanju ob tej slovesni priliki vladni tajnik g. Eiletz, bivši kaplan g. Karo in zastopnika orlovske mladine iz Celja in Frančiška Ksaverija.
Popoldanski javni nastop šoštanjske orlovske družine s sodelovanjem sosednjih odsekov j(e bil zelo prisrčen, tako po sporedu kakor po dovršenem izvajanju. Žiašti so ugajali mladci • svojim taborenjem.
Tako se je zaključila ta tako težko pričakovana slovesnost. A dom bo stal še stoletja in pričal, kaj zmore vzajemno delo za vse dobro vnetih župljanov. Naj bi kakor dosedaj koristil tudi v bodoče z nadaljevalnimi tečaji za fante in dekleta, s predavanji in pošteno zabavo ter biti zavetišče zlasti mladini.
V oznanilu tombole za Križevce se je v zadnji številki vrinila pomota. Glavni dobite^ ni 150 Din ampak 1500 Din (tisočpetsto) v gotovini.
Makole. Orlovski odsejc v Makolah vprizori v nedeljo dne 1. septembra tega leta ob 3. uri popoldne v Posojilniški dvorani v Makolah lepo narodno igro »Deseti brat« s petjem v petih dejanjih. Vsi prijatelji poštene zabave domačini in sosedje prav vljudno vabljeni. Bog živi!
Vojnik. Tukajšnji Orel proslavi 10 letnico ustanovitve združeno z slovesno blagoslovitvijo odsekovnega prapora in orlovskega doma v nedeljo dne 1. septembra tega leta s sledečim sporedom: Ob 9. uri sprevod in sprejem. Ob pol 10. uri blagoslovitev prapora in služba božja, nato blagoslovitev orlovskega doma, popoldne ob 3. uri pa telovadni nastop. Sodeluje želez-ničarska godba iz Celja. — Bog živi!
Dr. Fran Marinič, Maribor, Trubarjeva nI. 11 zopet redno ordinira.	1061
Metek Šolskega leta.
Letos bo začetek šolskega pouka na vseh šolah 18. septembra.
V mariborskih šolah bodo vpisovanja sledeče dni:
Na državni gimnaziji v Mariboru bo končno Vpisovanje novodošlih dijakov 11. in 12. septembra. Vpis dosedanjih dijakov na tem zavodu bo 13. septembra od 9. do 10. ure. Dne 14. septembra ureditev razredov in oJ>java urnikov v vseh razredih, ob 8 otvoritvena služba božja dne 15. septembra. Redni pouk dne IG. Septembra.
Državna trgovska akademija. Vpis doseda-ftjih in novih učencev dne 2. in 3. septembra
od 9. do 12. ure ter 15. septembra od 15. do 18. ure. Redni pouk dne 7. septembra ob 8. uri.
Državno moško učiteljišče. I. razred vadni-ce, vpis 28. avgusta ob 10. uri, vpis v II., 111. in IV. razred vadniče dne 18. sšptlmbra Od do 12. ure.
Državpo žensko učitpljšče. Vpis in sprejem učenk ane 11., lf. in 1$. septembra. PeM dne
10.	septembra ob 8. uri. Kandidatke ta prvi razred v sredo, 11. septembra ob 8. uri. Vpis v vse letnike dne 18. ih 18. septembra od 8. do
11.	ure. Vpis y .vadnico 18. septembra od % <|o 18. ure. Dne 15. septembra sy. maša, 16. septembra zkžetefc rednega pouka.
Državna realka. Vpis 11. in 12. s^pt&pabra ra nove učence, dpe 13, septembra za dosedanje učence v zavodu. Otvoritvena služba bolja v nedeljo, dne IS. septembra, redni pouk 'dne 16. septembra ob 8. uri.
Zavod šolskih sester. Vpis S. septembra od 8. do 12. ure.
Meščanske šole, Služba božja dne 15. septembra, redni pouk dne 13. septembra.
ca.
Maribor. Občina Maribor je avenija, da Pf Felberjev otok, na katerem se grac[i tnestpd kopališče, izloči s področja kamniške občlfle in se pridruži mestni. Kamničani so Upravičeno razburjeni radi tega sklepa in so se pritožili na oblast. — Za ravnatelja mastnega pogrebnega zavoda je imenovan mestni uradnik Karol Jug. — Umri je Jakob Stiper, posestnik in voznik v Melju. Bil je spoštovan mož. — Naj v miru počiva! — Romanje prosvetnih društev frančiškanske župnije na Ptujsko goro dne 25. septembra je dobro Izpadlo. Udeležilo se ga je nad 700 članov. — Mestna občina daje občanom iz Maribora, ki zidajo stanovanjske hiše, jamstvo (poroštvo) za posojilo, če ga najamejo v denarnih zavodih. Dosedaj je daia takih jamstev za 8 milijone dinarjev in se je zgradilo in se gradi veliko število stanovanjskih hiš. Občinski svet je sklenil, da občina prevzame jamstva še za 2 milijona dinarjev.
St. Peter pri Mariboru. Dež je dal naravi zopet novih moči, kar je za jesenske pridelke koristno, ter bo tudi svinjske piče ddvolj tn kar je še važnejše, bodo tudi mastne koline. — Vzorno gnojišče in gnojnično jamo po načrtih oblastnega odbora si je zgradil posestnik" El-šnik v MaleŽniku. Občanom, ki se zanimajo za umno gospodarstvo, se priporoča ogled. = Več tukajšnjih vinogradnikov Je zaprosilo oblastni odbor za brezobrestno posojilo za obnovo vinogradov. Upajo, da bo oblastni odbor njih opravičene prošnje ugodno rešil. = Kapelico sv. Jožefa ob novi okrajni cesti Je pustila prenovti obitelj Lorberjeva. — Z redom sv. Save V. razreda je bil odlikovan Kranjc Leopold, posestnik in cerkveni ključar v Me-tavi.
Št. Peter pri Mariboru. Na Male mfiše detn se vrši na Gori običajen romarski sljod. Ze na preddan prihajajo romarji, zlasti iz Slovenskih goric. — Pretečeno nedeljo so volile občine SV. Peter, Sv. Marjeta ob Pesnici, Grušova, Zg. in Sp. Duplek, Ciglence in Sv. Martin enega člana v okrajni cestni odbor. Šentpeterčani so se svoj čas pogovorili, da bodo volili domačina, ker je pač Št. Peter najbolj zainteresiran, da ima svojega zastopnika v okrajnem cestnem odboru. Pa mož beseda niso bili, celo predlagatelj je volil kandidata iz sosedne župnije. So šentpeterčani mnenja, da je to, kar je tuje, tudi najbolje. Pa naj si bo član cestnega odbora ta ali ta, dolžnost in naloga njegova je, da dela za korist in procvit vseh občin. Tisto lokalno politiko je treba opustiti in skrbeti za čimvečjo medsebojno zaupanje in iskrenost. — Kapelica na Metavskem hribu je dobila nov zvonček 20 I:s» težak. Prihiinji teden bo pre-
novljena kapelica blagoslovljena in se bo po dolgem času v kapelici zopet služila sv. maši.
Hajdina. V nedeljo, dne 25. avgusta tega leta Je bila pri podružnici Sv. Kunkoti lepa cerkvena Slovesnost. Ptujski g. prošt nam je blagoslovil 4 pove zvonove, in sicer dva za kufi« gočko cprkev, dva pa za slovenjevaško kap£ lico- Tako imamo zdaj nazaj, Cesar nas je or«. pala svetovna vonja. — Eno željo in eno val-; no nalogO Še zdaj imamo, da namreč z zdru« lenimi močmi popravimo cerkvico od znotraj in od «naj, d» t>Q «m bolj dostojna za služI)* božjo. O, fc'6 bi bila taka, kakor Je župnijski cerkev J| zadnje dni dobila lepo zeleni streho, na tfvbni&u pa pozlačeno jabolko, da J»
Eravi ulitek pogled tla to krasoto visoko v zri-
ui Kar se Cerkvi daruje, to se da Bogu sa< memu, zato pa tudi ni zavržen denar, ki g|
Eoložiš ¿a oltar, Ker v večnosti se nabiraj«
ogate obresti.
8y. Marko. Dpe 25. avgusta 1929 so se vrMlt v Dornavi vaje gasilske župe ptujske. Vs« društva sp se udeležila z brizgalnami polnofc številno. Vaje je nadzoroval g. župan Korei« Kot najboljše dryŠtvo se Je izkazalo Prosto^ gasilno društvo N<?va vas-Sv. Marko, kjer Jf dlsciplininaro moštvo vršilo svoj posel vesta« jn točno. Tudi pri vajah v korakanju in dni« gem so se odrezali. Druga društva so tudi d5-legTa dofire uspehe.
Ponikva ob južni železnci. Dne 24. avgusta
je po dolgi mpčni bolezni večkrat previden^ I flv. zakramenti zaspala v Gospodu Marija Mlaj» kar, vzgledna gospodinja in posestnica v Vijf tičah. fjomačj, ka^or sosedje bodo vrlo žeq§ težko pogrešali. Naj v miru počiva! — V okrajf ni cestni odbor jI bil iz naše občine izvolj«ji Ugledni p6še$taik, krčmar ter župap g. Franjf ŽliČar. Prepričani smo, da bo energičen — kajt kor je — vsepovsod dobro zastopal naše pr«« vice tn koristi. — Dekliška zveza priredi iu( Malo Gospojnico, to je 8. septembra materili» ski dan s petjem, z deklamacijami, z govoroDj in igro »Goslarica naše ljube Gospe«. Sodeluj« tamburaškl zbor. Vsak Ponkovljan, ki ni za* span, na plan, na materinski dan! — Cerkej so začel) temeljit« popravljati; bila pa je tu« že skrajna potreba. V obče bi se pri nas maiV sikaj spremenilo, ko bi imeli kakšnega praif bogatega strica v Ameriki, če je kateri na r^v polago, ga radi sprejmemo za svojo žlahto.
fičavnica pri Radgoni. V lovišču g. A. Jaa<
spvča in A. tfolariča je ustrelil Jakob Nidl v^ likega orla. Med lovcem in orlom se je vrilf srdit boj, iz katerega je odnesel Nidl nek('| krvavih ran.
Šmarja pri Jelšah. Podružnica sadjarske»! in vrtnarskega djuštva vabi v nedeljo dne lj septembra svoje člane na kratek razgovor, Id se bo vršil v dvorani katoliškega doma.
it. Uj v Slov. gor. Pri nas se je ustanovili kakor na mnogih drugih krajih prepotrebnS podružnica »Narodne Odbrane«. »Narodna Od« brana« ima r)amen oživiti med ljudstvom nag rodno misel in utrjevati državno mišljenje oŠ meji. Nima pa namena hujskati proti poštenim Nemcem in jim mogoče zabranjevati prihod iz Avstrije k nam. Ne namerava kaliti razmerja med najni in avstrijskimi sosedi. Nikakor noče gojiti sovraštva do drugorodcev in jim mogoče jemati narodnih pravic. Nočemo tako delati, kakor so delali Nemci z nami pred vojno. Nočemo gospodarsko nikomur škodovati in mirnega sožitja med obema narodoma preprečiti. Ako ravno še do sedaj ni naša »Narodna Odbrana« niti enemu Nemcu niti lasu skrivila, pa nekateri krogi z vso silo namenoma hujskajo proti njej in ji predbaciva-jo reči, ki jih ni nikdar povzročila. Hujskajo proti »Narodni Odbrani«, češ sedaj radi tega ne hodijo Nemci iz Avstrije k nam, ker se je pri nas ustanovila. So pa čisto drugi vzroki, da ne hodijo Nemci k nam, katere on' krogi dobro poznajo. To hujskanje je velika hudobija in se samo čudimo, da se morejo naši PlnvPvif!, č? spleti kaj narodno čutijo, tak«
daleč spozabiti. Ce bi recimo, v Spielfeldu ustanovili tamošnji Nemci narodno društvo fn bi tamošnji obrtniki tako hujskali proti narodnemu društvu, ne vemo, kaj bi se zgodilo. TI ljudje bi postali tam nemogoči in bi jjn iztirali. L« pri na« j« kaj takega mogoče, to Je res žalostno. »Narodna Odbrana« je čisto nepolitično društvo, ki ima najblalje namene, ki uživa tudi državno zaščito. Mi resno svarimo dotične kroge, naj opustijo tisto grdo in nepošteno hujskanje proti »Narodni Odbrani«, sicer se lahko hudo opečejo.
Šp. Polskava, Pragersko. Po daljšem času se moramo spet oglasiti in zabeležiti, kar je spominu vredno. Naš občinski svet Je zelo priden, zadnje tedne je bila končana ureditev struge našega potoka. Polovico je je bilo is cementa že pred vojno, ki je ustavila delOj tako da je bil vsa dolga leta spodnji del struge v groznem stanju. Sedaj pa Ima na pobudo g. župana Kotnika naša Polskava zares čisto trško lice. Tudi šolski odbor s predsednikom g. Kotnikom zelo dela, dal je pobeliti in prebarvati šolo, da bodo otroci res imeli veselje in jim bo kar samo šlo v glavo. Najpridnejša pa je menda zadružna mlatilnica pri g. Pučniku, ki že skozi več tednov neumorno mlati. In vozovi z žitom se kar drenjajo na cesti. Tudi igramo dosti. Pred tedni Cankarjevega »Hlapca Jerneja« v Ingoličevi dramatizaciji, ki je nad vse dobro uspel In je vrgel Dijaškemu podpornemu društvu v Ljubljani 200 Din. Prireditelji so našli povsod razumevanje. — Vse bi še bilo pri nas, vse imamo, le enega nam primanjkuje namreč rednega pismo-noše. Včasih dobimo pošto vsak tretji dan, Gospodarja včasih šele v nedeljo, včasih pa sploh nič, ker .mali šolski otroci, ki raz-našajo pošto, med potjo polovico pogube. To bi se moralo na vsak način obrniti na bolje, pa bomo spet veseli in zadovoljni.
Sv. Pankracij na Radiu. Na angeljsko nedeljo dne 1. septembra tega leta bo pri Sv. Pan-kraciju slovesno sv. opravilo. Ob pol 10. uri sv. maša, nato procesija i Najsvetejšim, pridiga ln slovesna sv. maša. Ob lepem vremenu bo krasen razgled. Fotograf i« Dravograda bo slikal pokrajine in tudi skupine ljudi. Prijatelj lepe svečanosti, ne ostani doma in ne hodi drugam, kakor na to lepo obmejno točko
Ljutomer. Na glasbeni šoli v Ljutomeru se vrši vpisovanje učencev 1. in 2. septembra od 8. do 12. ure doopldne v glasbeni sobi. Poučevalo se bode: klavir, gosli, čelo, klarinet, mladinsko petje in teorijo. Vpisnina znaša 10 Din. Podrobnosti na oglasni tabli. Odbor.
Rucmanci pri Sv. Tomažu. Tukajšnji 34 let stari posestnik Alojz Rltonja je šel v ponde-ljek, 19. avgusta kosit na travnik, ki ga Ima v poldrugo uro oddaljenem Gaberniku v župniji Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Ko so se po končanem delu naobedovali, je nagovarjal imenovani enega tovarišev, da bi se šla kopat v Pesnico, ki teče mimo. Tovariš ni bil pri volji, konečno pa sta vendar šla. Ritonja se Je hitro slekel in se pognal v vodo, še preden je bil tovariš pripravljen. Kmalu pa Je zunaj stoječi opazil, da se Ritonja potaplja. Hitro je poklical na pomoč ljudi, ki so zraven sušili. Takoj Je bil eden na licu mesta in potegnil ponesrečenca iz vode, a je bil 2e mrtev. Vsi poskusi, spraviti ga k zavesti, so bili zastonj. Najbrž ga je prijel krč, ker voda v Pesnici ni močna, ker je struga ponekod prazna. Tudi je bil dober plavač, ki je večkrat plaval čez Muro. Očividci trdijo, da ni bil niti tako dolgo v vodi, da bi se utegnil zaliti ter skoraj ni imel nič vode v sebi. Rajni je bil skrben gospodar, dober sosed ter vedno dobre volje, zato splošno priljubljen. Mrtvega so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Lovrencu, kjer se je vršil pogreb v sredo dne 21. avgusta. Zapušča žalujočo ženo in 4 otroke, katerih najstarejši ima 5 let. Žalujoči vdovi naše iskreno sožalje! Ti, dragi Lojze, pa počivaj v miru na pokopališču sosedne župnije, kjer si našel svoj grob tako nepričakovano. Svetila Ti večna luč!
Sv. Jurij ob Siavnlr* V ""idoljo, dne 18. av-
gusta so nas presenetili naši jurjevški otroci s krasno prireditvijo. Podali so nam lepe de-klamacije, pevske točke, žive slike in pa Al-brechtovo 4 dejansko »Sirota Jerica«. K prireditvi moramo reči, da so bili val od prvega do zadnjega na svojem mestu. Slo je vse kot namazano, brezhibna Režiserkama in igralcem vsa čast in priznanje 1 Vam dečica zlata pa hvala, hvala za vea Vaš trud in stokrat hvala v imenu onih, ki ne morejo govoriti, v Imenu padlih v svetovni vojni, za katerih spomenik ste darovali čisti dobiček. Vedite dečica, da se imamo tem zahvaliti za svobodo, da ne čutite Vi onega, kar smo prestali mi v Avstriji, da nismo bili na lastni zemlji gospodarji temveč le hlapci in sluge. Obisk, bi zamogel biti lepši. Namen sam bi moral prignati k igri od vsake hiše vsaj po eno osebo. Upamo, da nas drugo leto spet posetijo tako domačini, kakor »ptiči selicvi« iz Maribora in nam priredijo par otroških in lepih uric. Vsem prirediteljem in obiskovalcem za vse prisrčna hvala.
Sv. Avguštin v Halozah. Običajno proščenje se letos obhaja dne 1. septembra. Nemirno Je človeško srce, dokler ne počiva v Tebi, o Bogi Sv. Avguštin, globoko Izkušeni, visoko postavljeni, gleda sedaj naše reve in nadloge: Deževje, plazove povodnji, mraz, snežene žamete, pozebo v goricah, točo, sedanjo hudo vinsko krizo in Iz tega izvirajoče siromaštvo; bolezni ln siromaštvo na duši: povodenje greha, pozebo pohujšanja in zapeljevanja mladine in plazove nevere. O kako smo ubogi ,ker smo preveč globoko v to zemljo zaverovani in v ta svet zakopani. Dvignimo se iz povodnji solza in trpljenja, zapustimo nižave greha, pa se vzpnimo kvišku, bliže nebes, k Bogu, kakor sv. Avguštin, da naša srca zadobe sveti mir, milost ln moč, nositi križe na zemlji, po smrti pa večni, blaženi počitek v Bogu. V tem duhu ste vabljeni, s tem namenom pridite in božjo pot opravite, v tem duhu potem živite častilci sv. Avguština. Na goro, na goro, na strme vrh6, tja kliče in miče in vabi srci.
Solčava. Na Veliko Gospojnico smo napravili prelepo slavje našemu Aljažu župniku šmidu. 80 letnico J« praznoval 13. avgusta. Zato se je zbralo mlado ln staro, pevci in pevke, godba na pihala in vsa društva — pa smo povoščlll, zapeli in zagodli ,da je bilo veselje, ki je prikipelo v rosne oči, posebno, ko se je jubilant v ginljivih besedah zahvalil za časti tke in darilo mladine. Bog ga naj ohrani še veliko leti — 22. avgusta pa smo pozdravljali v svoji sredi imenitnega gosta prevzv, škofa dr. Gr. Rozmana. Prišel je čez Krvave«, kjer je blagoslovil kapelo, dr. Sumanovi pa iz Beograda na obletnico za f Pavletom. Tudi g. P. Odilo je bil tu, tisti, ki je že tri leta za misijonar v Ameriki ter g. P. Krizostom in provincijal g. P. dr. Regalat. — Umrl Je pa Golerjev Franc, član Orla in Marijine družb« in je ravno ta dan imel pogreb. In škoT ga j» pokopal ob' asistenci 0 'duhovnikov. To je bil res lep pogreb. Starši so bili zelo potolaženl. Bog mu je ob smrti skazal to čast, ker je mesečno prejemal sv. zakramente, nazadnje pa vsak dan. Bil je komaj 25 let star. Imel J« srčno vodeniko. Bog mu daj večni mir!
Marija Reka. 10. avgust je bil za to faro pomenljiv dan za staro in mlado. Pozdravi li topičev kakor tudi iz src faranov so hiteli naproti prevzvišenemu, kateri J« sam pohitel posvetit in blagoslovit zvonove reška Mater*. Vsi štirje done čez hriB lepi nebeški svoj ha, a, ge, e. Naslednji dan je slavil blagi gospod župnik svojo 30 letnjco mašnišiva in 15 letnico pastirovanja na solnčnih' planinah'. V veseli družbi botrov in boter, kateri so mu !> hvaležnih src čestitali je sprejel vdane čestitke. V krasni, novo slikani Marijini cerkvici je opravil slovesno zahvalno daritev ob" obilni udeležbi domačih faranov, svojih vdanih so-bratov in sorodnikov. Njegov pevski zbor Je svojemu slavljencu lepo prepeval. Naj na pri-prošnjo Marije še desetletja vodi zdrav in krepak svoje ovčice na pot življenja'
Rimska Toplice. Po vročih in soparnih dnevih smo se bali hude nevihte, katera nam ni prizanesla. V pondeljek dne 19. avgusta okrog 5. ure popoldne so se začeli sem od zahoda poditi temni oblaki, kmalu se je vsula kot orehi debela toča, ki je skoro popolnoma uni« čila ajdo, a tudi poškodovala druge poljske pridelke in predvsem pa sadno drevje, ki j«| po nekaterih vaseh zelo lepo kazalo. Med ne« vihto Je udarila strela v kozolec Janeza Priv« šek, po domače Potušek na Ogrčah. Dvovrsten kozoleo ■ osmimi okni in vsa krma je pogo« rela do tal Ravno pred osemintridesetimi le« ti, leta 1I®1 na Jernejevo nedeljo dopoldan je ravno na Istem mestu tudi pogorel kozolec, katerega je tudi takrat užgala strela. Treskaj in hudega vremena, reši nas o Gospod!
Rajhenburg. Kdor je bil v cerkvi Lurške Marije v Rajhenburgu, vsak, bodisi domačin, tujec ali inozemec, je poln pohvale, da takoi lepo prikupljive, vabeče in k pobožnosti nagi« bajoče cerkve še ni videl. Pa je res! Cerkev nI bogata na bombastičnih ornamentih, kjer bi se pobožnost izgubljala v posvetnost, ampaK je vse tako lepo izpeljano, da se človek kaij nehote izgubi v pobožnost duha. Saj pmti Ma« rija kar vleče nase srca obiskajočih verni« kov. Ta Marijin dom je dobil letos izredno odlikovanje; dasi šteje katoliški svet že mno« go, mnogo cerkva, pa jih vendar še ni petdeseti po vsem svetu, ki bi nosile ime Marijina Ba« zilika. Kakor je božji — Marijin Sin na križu izročil svojo mater Marijo ljudstvu kot deliv« ko vse milosti in dobrote, tako tudi papeži koti Kristusovi namestniki izročajo narodom, odii« kujočim se po lepih Marijinih stavbah — nji« hove cerkve kot bazilike v posebno zaščit« in varstvo pod plaščem Marijinim. Slovenc« je torej doletela ta čast, — lahko trdim Slo« vence — saj je ves slovenski narod zidal t« mogočno hišo Marijino, da je sv. Oče Pij XI, imenoval tO cerkev za baziliko, kjer naj na« rod slovenski prav v obilni meri pije iz Ma« rijinega studenca — milosti, dobrote in tolažb«! za dušo in telo. Lavantinski vladika, dr. An« drej Karlin bo prelepo cerkev Lurške Marije slovenskemu narodu izročil kot baziliko na slovesen način na Mali 'Šmaren dne 8. septem« bra 1929. Zato slovenski narod! Poromaj in pohiti v obilnem številu dne 7. in 8. septembra v Rajhenburg v novo milosti polno baziliko Lurške Marije! Spored slavnosti v Rajhenburgu dne 7. in 8. septembra 1929: 1. V soboto dna 7. septembra ob 6. uri zvečer sprejem prevzvi« šenega. Ob 7. uri zvečer romarska pridiga V, Lurškl baziliki, pete litanije Matere božje i a rimska procesija okoli nove bazilike. 2. V ne« del jo — Mali Šmaren — 8. septembra: ob O, uri zjutraj pridiga in azistirana sv. maša. Ob' 10. uri blagoslovi prevzvišeni najprej nove, mogočne orgije 40 registrov; potem škofov go« vor, med katerim se narodu oznani, da je Lurška cerkev od danes naprej bazilika, po« tem pa škofova sv. maša. Pri slovesnosti so« deluje pevsko društvo »Ljubljana«, ki priredi popoldan v baziliki cerkveni koncert. Na or< glje pa igra znani mojster iz Ljubljane gosp|< S t. Premrl.
LJubiJana-Rakovnik. Dne 6., 7. in 8. septem« bra bo v svetišču Marije Pomočnice kristjanom tridnevnica v proslavo blaženemu Janezu Bo« sen. V petek zvečer ob 7. uri bo govor in slo« vesen blagoslov. V soboto zvečer ob pol 6. urf prireditev g petjem, ob 7. uri procesija s po« smrtnimi ostanki Blaženega in svečkami, nato govor in blagoslov. Po blagoslovu razsvetljava* V nedeljo začetek sv. maš ob 4. uri. Ob pol 10. uri govor, nato pontifikalna sv. maša, po sv« maši shod sotrudništva. Popoldne ob pol 4. urt govor, nato velika procesija. Zvečer razavet« ljava in godba. Kdor se udeleži shoda, lahko! uživa polovično vožnjo in sicer od 3. do 9. sep« tembra. Vsak naj vzame na domači postaji cel vozni listek in naj ga pusti žigosati. V Ljub'« ljani naj listka ne odda, ampak prihrani ztf povratek. Izkaznice, da se Je res udeležil sho* da, bodo dobili v pisarni salea. sotrodništV« na Rakovniku.
Pred Bogom smo vsi enaki. Princ Vilhelm iz Oranie, poznejši kralj ho-landski Vilhelm Friderik I., se je podal nekoč z vojvodom meklenburškim, ki se je nahajal pri njem na obisku k pristanišču, iz katerega se je pravkar odpravljalo nekoliko ladij na morje. Neki mornar, napenjajoč jadra na ladji, se spotakne ter po neprevidnosti pade v zelo razburkano morje. Princ, ne-razmišljajoč dolgo, se vrže takoj z drugimi mornarji srčno v morje, da bi rešil potapljajočega se. Prišel je sam v veliko nevarnost. Ko mornarji neso princa na breg, si ga drzne eden izmed mornarjev vprašati: »Kako je zamogla vaša visokost postaviti v nevarnost lastno življenje za navadnega mladeniča?« Toda plemeniti Vilhelm jim je odgovoril: »Jaz sem človek in matroz je človek. Pred Bogom smo vsi enaki. Takrat, ko je nesrečnik padel v vodo, sem zazrl v njem le svojega brata, sebi enakega in vsled tega sem se odločil tvegati zanj svoje življenje.«
IZJAVA.
Podpisani, ki sem bil letos tekom meseca julija tako nesrečen, da sem v 4 dneh dvakrat pogorel in mi je požar uničil vse moje premičnine se tem potom
ZAVAROVALNICI »SLAVIJI«
najtoplejše zahvaljujem ca hitro in ugodno likvidacijo zastopniku za ptujski okraj g. Bla-zeku, ter vsem sorojakom zavarovalnico »SLAVIJO«, ki je ena naših najstarejših zavarovalnic, prav toplo priporočam, posebno Se, odkar imamo v sedanjem nje zastopniku za naš okraj res našega nas umevajočega zaščitnika in po-•redovalca.
V Slovenji vasi pri Ptuju, dne 22. avg. 1929. 1054	ŠTEFAN KLEMEN 1. r.
Služkinja za hišna dela t lepim spričevalom se sprejme. Kovačič, Maribor, Slovenska ulica 10.	1061
Jlničarja s pridno, izkušeno družino 6—6 ljudi za delo, kateri lahko ima svojo živino, se potrebuje v vinogradu »Kogel« pri Veliki Nedelji. Prijave je poslati na naslov Maister M., lončarija, Ptuj, ali v istem vinogradu.
1060
Ja - ja - NfDO - KAVA fe res lajbolJSa
saj Ima tudi prva In edina v S. H. S. zlato kolajno
105«
K
A
V A
In tudi drugo špecerijsko blago dobite najceneje
pri mm - PIABIDOR, Glavni tr$ $1 21
V .Malih oaijniiih" stane vsaka
beseda Din l-20u Najmanjša tena za oglas je 8 Din. ManJSi zneski se lahko vpoSljejo tudi v znamkah.
Hala oznanila
Kovčki In torbe za potovanja, šolske torbice, ročne torbice, listnice, denarnice, nahrbtniki, gamaše itd. ima v veliki izbiri in po najnižji ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	987
Gonilni Jermeni iz najboljšega usnja za tovarne, mlatilnice, mline in žage ima v zalogi v vseh širinah in po najnižjih cenah Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.
Lesovi (kleštre) za komate se kupi v sedlarski delavnici na Slomškovem trgu ftt. 6. 989
Sprejmem na stanovanje in hrano dva dijaka
ali dve dijakinji. Vrbanova ulica 6, I. nadstropje, vrata 3, Maribor.	1034
fii dijake sprejmem na celo hrano in stanovanje. Separaten vhod. Električna luč prosta. Lovec, Maribor, Glavni trg 4. Na dvori-Mu.	1057
Vinifcar ■ 4—6 močmi z letnimi spričevali se sprejme. Naslov v upravi.	1059
Viaičar x najmanje 4 vinogradniškega dela veščimi delavskimi močmi se sprejme na večjo vlničarijo v okolici St. Petra pri Mariboru. Ponudbe pod naslovom: Poštni predal 9 = Ormož.	1041
Trgovski vajenec, zdrav in močan s primern» šolsko izobrazbo, iz poštene hiše se takof sprejme v trgovino z mešanim blagom, t vsa oskrbo v hiši. S. Geratifi, Sv. Lovrenc na' Pohorju.	104S
Slikarski in pleskarski vajeneo se sprejme
zdrav in z dobrim šolskim uspehom pri Jurij Juterschniku, Grajska ulica štev 8 v M ari« boru.	1051
Sodarskega vajenca od 14—16 let starega sprejme Jožef Ogorevc, sodar v Brežicah. 10»
Dekla za vse, močna, pridna in poštena M
sprejme. Pekarna Pisanec, Maribor, Koroška cesta 11.
Posestvo pri Mariboru, 10 oralov, vinograd, njive, sadonosnik, gozd, travnik; vse t dol»« rem stanu se proda. Naslov v upravništvn lista.	164J
Lepo posestvo, četrt ure od postaje Dravograd,
novo poslopje, polje v ravnini se takoj proda. Vdova Vožič, pošta Meža.	1051
Proda se po nizki ceni lahki športni voz po« raben tudi za mesarja, skoro nov in dobre ohranjena konjska uprega (Jagdgeschir) te* bakren kotel 75 1 ta žganjekuho. Naslov ve upravništvo.	lfl
Mož v sivi stiHnfi-
Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus.
(Dalje.)
LIVARDOT +:+:+
V arhivih notranjega ministra je shranjeno pismo, ki ga je 17. februarja 1. 1811 pisal minister Fouchč, vojvoda Otrantski, možu v sivi suknji. y tem pismu se nahaja tudi tale odlomek.
»Ne pustite, da bi se tisti uradniški osli preveč vtikali v zadevo, moj dobri Fernand, kajti čisto gotovo jo bodo polomili. Livardot je nabrisan lisjak in drzen ko vrag. Prav nič nam ne pomaga, če ga primemo in v ječo vtaknemo. Že trikrat nam je ušel, vsakikrat iz druge ječe. In celo iz Cayenna se je vrnil, slabši in hujši nego je bil poprej. Koristneje bi bilo za nas, če bi ga -enostavno iz zasede ustrelili. Toda mož pozna vse skrivnosti chouanov in v njegovi posesti so papirji, ki bi nam mnogo koristili. Če ga ustrelimo, gredo njegove skrivnosti z njim in papirji so za
nas izgubljeni. Storite, kar morete, moj dobri Fernand! Popolnoma zaupam na vašo iznajdljivost. Livardot je odpotoval v Jersey, §tavil bi življenje, da je trenutno na potu v Francijo. Prihodnji mesec bo cesar v Čeanu. Mislite na Cadoudala In na njegov peklenski stroj! In pri Bogu pazite na Livardota!«
Iz lahko umljivih razlogov mož v sivi suknji tega pisma ni pokazal gospodu prefektu Lauren-su, čigar lojalnost ni bila na posebno dobrem glasu, in tudi ne gospodu Carteret, ki je bil komisar mesta Caen.
Oba ta visoka gospoda sta po vohunih izvedela, da bo prišel glasoviti Livardot in se bo skušal izkrcati na francoski obali.Vedela sta pa tudi, da se je cesar napovedal na obisk in da namerava prenočiti v gradu maršala Cornier, ki ga je cesar pred kratkim imenoval za vojvodo de Gisors.
Seveda so bili gospodje na prefekturi kakor na jezicah. Kolika odgovornost je slonela na njihovih ramah! Cean z okolico je bilo znano gnezdo chouanov in royalistov in povrh je bil na vidiku še zloglasni Livardot! Par tednov je še sicer bilo do cesarjevega obiska, pa že daleč naprej je bilo treba poskrbeti za njegovo varnost. Posvetovanja
Se* nl&te te rožili
K&fi mm™
Me čakajte, dokler se Se dob!. Nad lOOO knjig ž« razprodanih, ostanek bo kmaltt! Piftit« Tiskarni sv. Cirila » Maribor«.
I
Bolni
Koliko dni ima leto, toliko postaj križevega pota ima nervozen človek, ker slabi izčrpani živci mu grenijo življenje in povzrožujejo nebrojne boli. Trganje, zbadanje, omotica, muina bojazen, glavobol delni ali t vsej glavi, šumenje r ušesih, blesketanje pred očmi, motenje preoave, nespanje, preobilno potenje, trganje t mišičevju, nezmožnost za delo in še mnogi drugi pojavi so nasledki slabili, izčrpanih bolanih živcev.
Kako se hočete rešiti te ne vol je?
Moja ravnokar izišla knjiga razpravlja o enem sredstvu ki i« postal izvor dobrote za človečan-8tvo. Ono pospušitfe na čudežni način vse telesne funkcije, krepi hrbtišče in možgane, dela močne mišice in kosti, daje svežost in veselje do življenja.
V borbi za zdrave živce
dela ono sredstvo doBtikrat čudeže [ dovaja redilne snovi
ŽO najskrajnejših mest za proizvajanje krvi, oživlja; rami, ohranja mladost in svežost. Vi se morate sami
Jirepričati, da Vam ne obljubljam nič neresničnega, ker az bom poslal v teku 14 dni vsakemu kateri nam piše, popolnoma brezplačno in franko eno škatljico za poskus in knjigo zdravnika, ki ima vsestransko dolgo preizkušnjo; boril se je tudi on s to boleznijo.
Pišite mi svoj natančen naslov in pošljem Vam takoj brezplačno kar sem Vam obljubil.	1030
ERN8T PASTERNACK, BERLIN, S, O.
MIGHAELKIRCHPLA.TZ Nr. 13. Abt. 824.
Nadhlapec
neoženjen se išče za takojšen nastop. Ponudbe na veleposestvo W&rs-berg, Šmartno ob Paki.
1044
Hftier r
lavskimi močmi, Jare-ninski dol 89. 1.0*2
Dvb dijakinji
se sprejmeta na stanovanje s vso oskrbo. Donavska cesta 18 pritličje desno vrata 27. 1046
KLJUČAVNIČARSKEGA učenca se sprejme. Kaslov v upravi.	1048
DOBRA GOSPODINJA In MILO „O A ZEL A1
lOOt
to je postal nerazdruž! tam je v hiši vedno le m čisti, beli in varuje perilo
icrpenfinovim milom
I ¥ (cm so si vsi edini


samo b
i» ■
(rgovshe liiSe
Franc Kolerlt
Apače
i
686
,■91
EK3PORTNA HIŠA, MARIBOR
^^ Aleksandrova cesta 19 _
Dobroznana, najboljša in najcenejša tvrdka ia nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in debel
LUNA
577
tenn nneDctnn novo zidana hiša z vsemi za kmetovalca po-UBjJII |JUUUUIUU trebniml poslopji, 3 orale zemlje vse pri hiši ob cesti, blizu farne cerkve, samo 10 minut od kolodvora in 20 minut Od Ptuja, proda za 110.000 Din Franc Hladnik, Hajdina 60, Ptuj. 1040
Iščem nakupovalca za vsako množino
divjega kostanja
zaMaribor in okolico. Ponudbe pod „Divji kostanj št, 11881" na upravo Gospodarja.
1047
Velika razprodaj
damskils Dlclhlov
PEUGEOT
po globoko znižani cen) od Din 1250 - do Din 1650--
pri tvrdki A. BREMEC, CELJE Miklošičeva ulica Stev. 2.
1049
So drvela za posvetovanji, hišne preiskave so bile na dnevnem redu, vso je bilo napeto, razburjeno.
Mož v sivi suknji je po svoji navadi mirno gledal vse te razburljive prizore ter nepremično in molče poslušal na posvetovanjih neštete po-tnisLeke, ukrepe in nasvete, ki so se kar v potokih cedili iz ust najrazličnejših oficielnih in neoficielnih osebnosti. Posebno tisto jutro je dobil gospod prefekt nebroj obiskov, vsak je podal svoje mnenje, izražal strah, pa tudi zaupanje na ¿refektovo izkušenost in na zmožnost policije.
Ves čas tajni detektiv ni zinil besedice in šele ko je zadnji obisk odšel in sta se s komisarjem že pripravljala, da pustita gospoda prefekta samega, je dejal mirno, pa pomenljivo:
»Pustii vam bom za par dni svobodne roke, gospod prefektl Dal sem vam'seznam oseb, na katere morata z gospodom komisarjem posebno dobro paziti. Prosim vas, da v moji odsotnosti niti ga las ne odnehate v svoji fiuječnosti!«
»Odhajate, gospod Fernand?« se je čudil prefekt in hlinil zabriženost, čeprav se je v srcu Veselil, da bo vsaj za QekaJ časa rešen sitnega vtikljivca in nepotrebneža iz Pariza.
»Pojdem Livardotu aaproti,« je dejal mož v sivi suknji oranroato.
»Livardotu —? se je samodopadljivo nasmejal komisar. »Če pa ne veste, kje bi ga iskali!«
»Mislim, da bom že še zvedel, kje se bo izkrcal,« se je nasmehnil tajni detektiv. »Vsekakor,« je nadaljeval slovesno, »ne pozabite v moji odsotnosti podvojiti število tajnih detektivov. In glejte, da ne popustite v čuječnostij Najdragocenejše življenje na svetu bo za 24 ur v vaših rokah. Franciji ste odgovorni za njegovo varnost!«
Neka posebna svečanost Je donela iz teh svarilnih bfesed suhljatega, brezpomembnega človeka v sivi suknji. Celo prefek in komisar sta Čutila nekaj kakor sjpoštovanje in čislanje do njega, Čeprav sta ga oba iz srca sovražila.
»Pa šaj se vendar vrnete še pred cesarjevim obiskom, gospod Fernand?« je vprašal komisar.
»Upam, da se bom. Pa prijeti se bo treba s
Jllovekom, ki Je do skrajnosti iznajdljiv in drzen n — kdo ve, kako se bo boj končal. Če se ne vrnem, vedite, da je bil Livardot močnejši.«
»Pa vendar ne pojdete sami nad njega —?« je vzkliknil prefek in dvomeče pogledal po drobni postavi in po nežnih rokah skrivnostnega človeka, ki je bil bolj podoben sanjaču, ko možu odločnih dejani.
Oblastna hranilnica mariborske oblasti
Centrala: MARIBOR, Trg Svobode 3. Podružnica: CELJE, Cankarjeva U, nasproti poŠte.
(Preje: JnZnostajersko hranilnica, Celje).
Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in ▼ tekočem računu, eikontiri in reeskontira menice, izvršuje ilrovne in kontokorentne posle in vse druge t denarno stroko spadajoče transakcije.
.Sprejema Vloge na vložne knjižice in tekoči račun od «asebnikov, ustanov ln drugih denarnih »vodov ter jih Obrestuje ItaJUgOdlteJSe.
Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti JaiflCI mariDorSKa Oblast z vsem svojim premoženjem in ( vso svojo davčno močjo.
■	Zalo |e zavod najvarnejši v celi oblasti. -—
Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice.
662
Priporočam svoje lastne izdelke, kakor: kotlje za žganje ln za vodo ter perilo, posodo za knhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate. Izvršujem tudi točno ln solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po brezkonkn-renčnlh cenah. — Vse vrste novejših sistemov Alfa.	1037
Mošhi, ienshe, stari, mladi!
Vam vsem je naša znana pletarna za to zimo pripravila veliko izbira toplih pletenih
♦	Jk.	♦

L t. d.
Vse Iz Ciste volne In tako po coni, kakor Se dosedaj nobeno leto. Zato pa predno, te reči kupite, si oglejte to
Vf liho lalodo v pletarni m. vezjak
I min»	Maribor, Vetrinjska ul. 17
pšenica, ječmen, VlW rž,koruzo,vinski kamen in druge deželne pridelke kupuje po najvišjih dnevnih cenah M. Oset (poprej Ziegler) Maribor, Glavni trg 22.	994
VinicarS
4 delavskimi močini se sprejme do 1. septembra 1929, oddaljeno četrt uu od Glavnega kolodvor«, v Mariboru. Redi tri glave iivine. Osebna predstava. Naslov v upravi	995
Močen gredel in
različna zobna kolesa za vpduo kolo odda pa-romlin Ehrlich, Pesnica.
1Ö18
Kmetje ptujskega okraja Izmenjajo zrnje za najboljšo moko v menjalnici Budina pri Ptuju.	934
kflS'ÜCtf Alfi8 bukove in borove prage (Ivelerje) III (19&Uter vsake vrste trdi les posebno Droh, firešnja, hruška, javor, jelša in lipa kupuje stalno Rudolf Dergan, trgovec, Laško in prosi za ponudbe. 1021
Vzorno marljiv samski delavec, ki je zmožen
samostojno krajini primerno planirati zemljo, najde stalno službo in dobro plačilo pri Podliessnig, Badlova ul. 16, Maribor. 1025
Kupim mali vinograd v bližini Slov. Bistrice v obsegu do poldrugega orala, novejši nasad. Poleg vnograda je lahko nekaj sado-nosnika in kaka njivica, ter preprosta hišica. Vsega skupaj naj ne bo črez 3 do 4 orale. Ponudbe na upravo Slov. Gospodarja.
V svrho vestnega opravljanja kmetovalskih del se sprejme čeden zakonski par z ne več kot dvema otrokoma in ne pod 10 let starima. Plačilo je zelo dobro. Vpraša se v Bad-lovi ulici 16, Marihor.	1026
Mizarski učenec se sprejme. Strossmajerjeva ulica 10, Maribor.	1033
Proda se poceni vinska preša. Krčevina 83, Maribor.	1035
Viničarja s 4 delavci sprejme Šepec, Maribor, Grajski trg 2.	1003
Ako hočete vaš gozd, borov in smrekov (samo les ali z zemljo) dobro prodati proti takoj« Snjemu plačilu, pišite na naslov: Dr. Josip Musek, Ravnopolje, pošta Ptuj.	1032
Mož v sivi suknji se je nasmehnil.
»Zadnjič,« je dejal brezbrižno, »ko se je Li-yardot izkrcal na francoskem obrežju, mu je šel taš prijatelj Cartenet s celim eskadronom poli-
i:ije naproti, da bi ga ujel. No — saj vemo, kak e bil uspeh! Ropi, umori, spletkarenje in kova-enie na vse strani in cele tri mesece, nato pa Je »relkani hajduk prav tako brez sledu Izginil, takor je prišel.
Mislim da nam ni treba še enkrat takega neumnega kozla ustreliti! Kaj, gospod prefekt?«
Nato Je resnobno pridjal:
»Topot pojdem jaz Livardotu naproti — in pojdem sam.«
Odšel je ln častivredna gospoda sta gledala Ba njim začudena, osramočena in jezna.
»In Livardot ti bo Že pokazal!« je godel ko-
^^ar »aničljivo in zaklel. »In bo opravil s teboj, domišljavi in vtikljivi pritlikavec!«
i ,	2.	, . . A j \ ,
Čakali so nanj v majhni, skoraj prazni sobici neke hiše v Židovski ulici. Lojene sveče v cihastih podstavkih so mrko osvetljevale gručo sumljivih ljudi.
V železni pečici v kotu je gorel ogenj, noč je bila mrzla in jasna, V sosednja sobi je bilo okno odprto, tudi vrata so bila odprta in včasi je sunil veter skozi sobo, da so sveče zaplapolale in se je ulil loj po mizi.
Zdaj pa zdaj je kateri izmed ljudi vstal, vsto-
Zdaj pa zdaj je kateri Izmed ljudi vstal, Stopil v sosedno sobo, se naslonil skozi okno ter pogledal gorindol po ozki ulici. Pa se je spet vrnil k tovarišem, ki so sedeli krog trebušastega vrča in pili vino.
»Ni ga še!« je bilo običajno poročilo.
Tovariši so molčali.
»Mislim, da ga vobČe ne bo,« je dejal za nekaj časa eden.
»Bal sem se, da bo tako!« je pripomnil drugi.
»Ko se je Beil kljun vrnil z novico, da se potika tisti sivi lisjak v bližini Kozjega potoka,« Je počasi pravil prvi, »sem si koj mislil, da —!«
Skomizgnil Je z rameni in umolknil. Razumeli so ga, ni bilo treba besed. Vsak je dobro čutil morečo skrb, ki je ležala na vsej družbi.
Eden je počasi vzel v roko utrinjač in zamišljeno osnažil kadečo se svečo.
»Le zakaj mu ni Beli kljun pognal krogle v glavo, tistemu vohunu, to bi rad vedel!« je godel.
L
o. Q
W
< 4 >C/> »
<* -c
oi lil 0-i «i ►
o z
J
5
M
U
S
C o U
«J i
II
Sáerbaum00 kruh je najboljši in zdrav /
Zadrtima gospodarska banka d.
Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta
V lastni, novozgrajen! palali	Pred frančiškansko cerkvijo
Izvršuje vse banCne posle najKulantneje. - Najvišje o&resfovanje vlog m Knjižice In v tekoCem računu. -- w Pooblaščeni prodajalec sreči* državne razredne loterije.
Grazed ñmi
od 35. avg. do 8. septiemb. 1929
Zdravi Človek
I
Reja domač«
živali
Razstava tujskega ¡3 prometa
+
Telesni Spori na
Štajerskem
966
Gojitev zdravja
pri človeku in domači živali
Veliki zabavni park
Gosposka ulica 39, Maribor. Najboljša izpeljava iotograli] in nizke cene. 925
.evolucija
I» mizarski široki
J INFORMACIJE DAJE-I, DRUŠTVO ZA OBRTN f. ' POTREPSTINE U OSIJEKU .
10 dobriii zidarjev sc takoj sprejme!
Stalno delo do zime povečina pod streho« Zgradba Hotel »črni orel«, Maribor. Stavbena podjetja Kiffmann-Nassimbeni. 1027

Najboifše menja in zamelje vsakovrstno
zrnje
PARO ML iN
PESNICA
Vsak skrben gospodar se sam prepriča!
ki^ ...
za detajlno trgovino in skladlšSe jajc sprejme ED. SUPPANZ, Pristava. Nastop 1. oktobra. 957
lokopisani oferli z referencami

Ne premišljujte
če potrebujete obleko, ampak zahtevajte še danes od veletrgovine S T E E M K C K1 nove vzorce, kjer boste našli ogromno izbiro sukna, še-vjota in kamgarna za moške obleke, krasnega in modernega blaga z» dam-ske plašče, svile, žameta, parhenta, platna in razne druge manuiakture za obleko in perilo. Karočila čez Din 500 pošilja se prosto poštnine. Novi ilustrirani ceniki z več tisoč slikami se pošlje vsakemu zastonj in prosto
53lsiryavfna H.STEHMECHI, SSL32 štw.Z4, Slovenija.
!j
C3BB rta-ruumv^K -awgrájs.u
»Bi mu že bil, da sem mogel!« je odvrnil tisti, ki so mu pravili Beli kljun, ker so bile njegove ustnice popolnoma brezbarvne. »Če pa mi ni pri-Sel pred cev —. In če sem se skušal priplaziti bliže, je pa izginil!«
»Ta vohun je začaran!« je godrnjal prvi.
»Livardot bi mu že stri njegov čar!« je klel drugi.
»Livardot je morebiti zadržan. Morebiti je moral ostati v Jerseyu,« je pravil tretji. »Zadnje dni sem je vreme v kanalu zelo slabo in viharno.«
»Beži, beži!« se je zaničljivo smejal Beli kljun. »Kolikor sem čul o njem, Livardot ni človek, ki bi se vremena zbal. Pravi vražji vrato-lom je!«
»Siva glava pravi, da je imel v zadnjih letih pravo satansko srečo.«
»Povej nam kaj o njem, Siva glava!« je pravil Beli kljun. »Naši vodje so nam naročili, da ga moramo v vsem ubogati, kar nam bo naročil — in treba bo življenje tvegati te dni! Dobro bi bilo, če bi kaj več vedeli o človeku, ki bo imel naše življenje v rokah.«
»Dobro!« je dejal Siva glava po kratkem molku. »Videl sem ga, ko je bil še mlad fant in ko je njegov oče še živel v gradu tamle, ki je zdaj
last maršala Cornier. Prav zato, ker je grad njegova rojstna hiša in ker ga tako dobro pozna do zadnjega kota, prav zato pravim so ga naši vodje poslali iz Anglije, da nam pomaga.«
»Pa če ni videl hiše, odkar je bil mlad fantla
»Vkljub temu. Načrte imajo in —.«
»Tiho!« je zapovedovalno prekinil Beli kljun tovariše.
Hipoma so vsi umolknili.
Od daleč sem, odnekod iz ulice, je bilo slišati žalostni, zategli glas sove.
Siva glava je planil na noge in skočil v sosedno sobo. Daleč ven se je nagnil skozi okno in napenjal oči v mesečno noč.
Ulica je bila prazna. Izza drevja onstran hiše, dober kilometer zunaj mesta, so štrlele v nočno nebo koničaste strehe in visoki dimniki gradu Les Acacias. Tam je stanoval maršal Cornier, vojvoda de Gisors, in tam je nameraval jutri prenočiti cesar s svojim spremstvom. Bleda mesečna luč se je bleščala na pločevini streh in stolpičev in odevala drevesa s srebrnim sijajem.
Siva glava je pridušeno zaklel.
»Brez Livardota,« je mrmral med zobmi, »jo gotovo polomimo!«
(Dalje prihodnjič.)
t
»t
To je zategadelj
povdarja gospa Mica, „ker je otročje perilo slabo oprano. Od zapranega perila dobi ubogi otročiček srbeče izpuščaje. Vporabljaj samo RADION in ne bo se ti več kaj takega pripetilo. Otročje perilo pere in razkužuje obenem, le
€€
J S
fet'&iSOSSfii Ui. p
blago za hmeljske vreče, izgotovljene moške obleke od Din 290-— naprej,
dečje obleke od Din 99'— naprej, 2imske vrhnje suknje od Din 330 — naprej. Isto-tako nudi vse vrste žtofa, volne, barhenta, ne-premočljivega platna, blaga za zimtke plašče, konjake odeje in koče po izredno nizkih cenah.
Vsakdo se naj pred nakupom (ogled* veliko zalogo ter se prepriča o nizkih cenah. 980
Prodajalce po-snemalnikov
iščemo proti dobri plači. Javiti se „Teh na družbi" Lj ubljana, Mestni trg 26/1. 1038
S FRAN STRUPI, Celje S
m
Vam priporoča svojo bogato zalogo stekleno In porcelanaste posode, ivetiljk, ogledal, raznovrstnih tip, lepih okvirov itd. — Prevzem? vsakoršna steklarska dela. — NajsolidnejSa cene in točna postrežba.
Na drobno in na debelo.
Na drobno tn na debela
Iščem
vmicarja - majerja
s 5 delavnimi močmi, pošteni In marljivi. Letna plača Kr. 18.000—20.000. vpraša s« pri: J. MIOVIC, Kopitarjeva ul. 6, Maribor.
mm (rgoiina
Bazar, Maribor,
Veirtnjsha ulica 8$
nudi najceneje blago za obleke, svilene robce že od 20 Din naprej, cajgaste robce od 6 Din naprej itd.
Vozniki se iščejo?
Za jesen In zimo 1929 rabimo voznike za odvoz ca 3000 m' plohov iz Pohorja nad Bistrico k Okrajni cesti ali pa tudi v Maribor. Ponudbe je nasloviti na Rudolf Kiff-man, parna žaga, Maribor.	1028

i
r %
£
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajershl ljudski posojilnici v Mariboru
									
s ■		«SiSl			V '-i-■,•■...•■•. .7.-...			'.VF:.,	
Gosposka ulica
r. z, a n, z.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
Srt« nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja.	i
Driska telet.
„Kot zabrambno sredstvo j» Tblirpil pri driski telet in Igjlflji od oRudovanja vrednega uspeha. Dobrota Thttrpu» j« »upOTMOh. Ne manjka pri nas t nobeni Uši." o.H.Undwirt in o.
EainI izdelovatolj : Cl tageman Chem. Fabrlk Aachen. Bt-n	Zaloga: .LYKOS" Mr. K. VOUK. ZAOREB. Jurjevsk» ul. 1
itn! liiiti. lc£®t-m enoletni trgovshi SeCaf ¥ nariboru,
(odobren od Ministrstva trgovin« in industrije t Beogradu.)
vem predmeti:
Gospodarski zemljepis,
Bnostavjjo, dvostavno in
ameriško knjigovodstvo, [trgovsko računstvo, Slovenska korespondenca
in kontoma dela, Srbohrvaški jezit in
korespondenca, iiemška trgovca korespondenca,
ZaCefek dne
Blagoznanstvo, Slovenska stenografija, Strojepisje, Slovenski jezik, Nemški jezik, Italijanski jezik', Nemška stenografija.
2. septembra 1929.
Lastni internat in lastni šolski buffet. Letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom.
Prospekti in vpisovanja v trgovini tvrdke	886
SUD. LEGAT d Co., Maribor, Slovenska ulica št. i
tcie:on 100	Teleton 100
Klini pasovi (Brucltitfiider)
tudi za najhujSe kile, trebuSne obveze proti vpadietn želodcu in različnim drugim boleznim, gumi nogavice za krčne Žile, umetne noge i. t. d. i. t. d. dobite dobrega lastnega izdelka pri
Iva ti Fric t»31"1321»* *«
fnV,> rokavičar
Celje, za farno cerkvijo.
Sunajšna naročila se Izvršujejo točno proti povzetju.	169
PRED 50 LETI
Je bil prvi Separator iznajden od genialnega švedskega inženerja De Lavala in od Alfa tovarne v Stokholmu zgrajen.
Od tega časa so Alfa-tovarne do svetovnega koncema narasle cez 3,500.000 Separatorov zgradile in
1.300 odlikovanj zaslužile.
ALFA-SEPARATORI ZA MLEKO ALFA-SEPARATORI ZA ČIŠČENJE OLJA ZA ELEKTRARNE IN VSE INDUSTRIJE ALFA-SEPARATORI ZA ČIŠČENJE BENCINA
ALFA-SEPARATORI ZA KVAS ALFA-SEPARATORI ZA PROIZVAJANJE LAKA IN BARV itd. so prvi na svetu. ALFA-TOVARNE PROIZVAJAJO NADALJE: STROJE ZA HLAJENJE za živilsko industrijo in tovarne leda MLEKARSKE PRIPRAVE za ročni in strojni pogon, mestne mlekarne kakor tudi tovarne masla KANGLE ZA MLEKO in drugo orodje MLEČNOST, parne stroje itd.
ALFA-
1039
za parenje krme, za kuhanje žganja kot kotel za sir, za proizvajanje brezalkoholnih pijač itd je povsod znan in iskan.
ALFA D. D. Zagreb, BoSkovKevo ul.46
Sodelavce, zastopnike in prodajalce iščemo za vsaki kraj sveta ter prosimo interesente, da nam pišejo brez odlašanja.
Oglašujte v „Slov. Gospodarju((!
M
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v
'	1 i«, ,1 i regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
^liiiiiiiiimiiiiimiiinHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitv Stanje hranilnih vlog zna-fia nad Din 75,000.000-—. Posojila na vknjižbo, po* roštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
nmiflr
ibranilng vipgg jpgtCi poleg rezerv in M nad 3000 iestoikov * vnem svoHro proženjem.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: JanuS Goleč v Mariboru.
02000123480102530201010001000201020001000102010253020102010001020100015301020100000100020001020201000102010001020201002300020002009153230201000148235348230002482353234823539053534853482323482302020053482323482348020102000201000102010001020100020101