PoStni urad 9021 Cetfvec — Vertagspostamt 9021 Kiagenfurt txhaja v Cetovcu — Erschoinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod $ Sit., mesečna naročnina 12 šiiingov Po obisku kanclerja Kreiskega na Brdu Razgovor zveznega kancierja Krei-skega z činnom predsedstva SFRJ Edvardom Kardeijem in predsednikom re-pubHke Titom ob koncu minuiega teta jo brez dvoma prerasei prvotni zasebni značaj tega tako tajno pripravije-nega srečanja. To ziedi ne ie iz izredna veiike pazornozti, ki ga je doživeto srečanje v cetotnem avstrijskem in mednarodnem tizkd, ntarveč ztazti tudi iz dejstva, da je očit.10 premagana tista najniija stopnja v oJtosih med sosednima državama, ki je p.'H'° <*° faza ob 20-ietnici državne pogodbe z izmenjavo poznanih ostrih not. Ta pozitivni premik v odnosih je bi) mogoč ie potem, ko je Avstrija pričeta z reševanjem raznih odprtih vpra-žanj, kot so že skoraj popotnoma izvedena restitucija kutturnih vrednot, ki so bite med drugo svetovno vojno prenesene s področja Jugosiavije v Avstrijo, in končno pristop k pozitivnemu reševanju vprašanja vrnitve arhivov, ki ga je Avstrija zaviačevaia od teta 1M3 in ki ga trenutno zaktjučujeta komisiji, sestavijeni iz avstrijskih in jugo-stovanskih ekspertov, Ma vidiku pa so tudi števiini drugi ukrepi ziasti na področju gospodarstva, k) so spričo obstoječe recesije in nič kaj razvesetjivih tozadevnih perspektiv za btiinjo bodočnost v korist obeh držav. Tako je prišio pri srečanju do resnih pobud gtede možnosti industrijske kooperacije tako med obema državama kakor ziasti na tretjih tržiščih, kjer je Jugosiavija s svojim ugiedom ziasti v neuvrščenih in nerazvitih državah vsekakor pomemben činiteij in iahko učinkovit partner. Vse to so, kakor je razbrati iz šte-viinih komentarjev v mednarodnem in avstrijskem tisku, pozitivni rezuitati razgovorov kancierja Kreiskega z najvišjimi predstavniki Jugosiavije na Brdu. Mi se oa premaknita nič v vprašanju nadaljnjega reševanja etena 7 državne pogodbe. To so morati ugotoviti tudi vsi ttstt, k) !0 še prezgodaj vese-titi, da je stovenska manjšina ostaia osamtjena v svojem odkianjanju reševanja njenih odprtih vprašanj v nesodobni obiiki ugotavijanja ati preštevanja posebne vrste. Koroški Siovenci v poznanju statišča matičnega naroda in Jugosiavije do nacionalnih vprašanj in do svojih manjšin kakršnega koii popuščanja v tej smeri tudi nismo pričakovati. Zato smo temboij veseii, da je na tem srečanju na najvišji ravni biia ponovno potrjena načeina jugosiovanska potiti-ka, da svojih manjšin ne obravnava kot objekt barantanja niti jih ne izkorišča kot peto koiono, marveč jih upošteva kot samostojen subjekt svojih teženj in zahtev in s katerimi samimi je zato treba reševati odprta vprašanja in najti v njihovih bitnih vprašanjih sporazumno rešitev. Kdor pozna nastanek sociaiistične Jugosiavije v narod-noosvobodiini borbi in njen razvoj do nove ustave, ve, da drugače tudi biti ne more, saj tvori rešitev nacionainih vprašanj takorekoč bistvo obstoja in mirnega razvoja Jugosiavije in ki zato v asimiiaciji ne gieda progresivnega procesa, marveč ie viden dokaz, da v odnosu večinskega naroda do manjšine nekaj ni v redu. Brez dvoma tudi iz teh načeinih pogiedov na manjšinsko poiitiko Jugosiavija ne more odobravati reševanja potom ugotavijanja manjšine, ki v našem konkretnem primeru predstavijo dejansko tudi revizijo doiočii državne pogodbe v zaščito siovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji. V odkionitvi take abiike reševanja odprtih vprašanj čie-na 7 državne pogodbe, da je torej ugotavijanje ati preštevanje manjšine Strašno neurje je pustošilo po Evropi Neurje, 'kakršnega ne pomnijo že tri desetletja, je ob koncu minulega in v začetku fsga tedna divjalo po Evropi, Najbolj prizadeti so biti severni predeli naše celine, kjer škoda v vsaki posamezni državi gre v milijarde, medtem ko človeške žrtve znašajo več kot 50 oseb. Posebno močno je neurje prizadelo britansko otočje. V jugozahodni Škotski je viharni veter divjal s hitrostjo 165 km na uro in v vzhodni Angliji dosegel 175 km na uro, na 1200 metrov visokem Fich- Obisk študentov na sedežu ZSO y Celovcu Na prošnjo je predsednik ZSO dr. Franci Ztvitter z najožjimi sodelavci sprejet novi odbor Kluba slovenskih študentov v Gradcu, ki se je pod vodstvom predsednika Janka Kulmeža v ponedeljek predstavil na sedežu ZSO v Celovcu. Zastopniki kluba so poročali o delu v minulem letu ter o načrtih za nadaljnjo dejavnost. V pogovoru so bila izmenjana mnenja glede poglobitve sodelovanja med KSŠ v Gradcu in ZSO ter še posebej v okviru Slovenskega znanstvenega inštituta in so bili iznešeni tudi ustrezni predlogi. felbergu v Vzhodni Nemčiji po so izmerili celo 216 km rta uro, torej hitro.st vetra, kakršne tamkajšnja meteorološka, postaja še ni zabeležila v vseh 60 letih svotjega obstoja. Samo v Vzhodni Nemčiji je ostalo brez električnega toka najmanj 2500 vasi in naselij, na Danskem pa več kot 200.000 ljudi. Zaradi neurja so bile ogrožene posadke številnih ladij, ki jih je veter zaje! na odprtem morju, V Angliji, na Nizozemskem in v Nemčiji je prišlo do velikih popiav ter so morali evakuirati prebivalstvo obširnih predelov. Samo na Danskem je okoli 20.000 ljuai zapustiio domove, ker so se boli, da Ijih bo preplavilo razburkano morje. V številnih krajih 'jp prišlo do paničnega bega, saj je voda prebila nasipe, ki so jih zgradili pq katastrofalnih povodnjih leta 1962. V Zahodni Nemčiji se je neurje izdivjalo posebno v severnih področjih, kjer je morje prestopilo nasipe in — kot na primer v Hamburgu — preplavilo velike dete mesta. Promet je bil prekinjen v številnih mestih in krajih, prav tako je za dalj časa izpadla oskrba z električno energijo, ker je omrežje utrpelo velike poškodbe. Neurje je prizadelo tudi obširne predele Avstrije ter povzročilo veliko materialno škodo zlasti na Dunaju in Nižjem Avstrijskem; pa tudi v drugih zveznih deželah je prišlo do hudega opustošenja predvsem v gozdovih, tako da samo škodo lesnega gospodarstva cenijo na več sto milijonov šilingov. nerdružijivo z reševanjem čtena 7, : strani najvišjih predstavnikov Jugosiavije — saj sta biia poieg neposrednih partnerjev pogovora predsednika Tita in čiana predsedstva SFRJ Kardeija navzoča že predsednika predsedstva SR Siovenije Kraigher in SR Hrvotske Bakarič — pa je na Brdu dokumentirana tudi enotnost ceiotne Jugosiavije v tem vprašanju prati tistim v Avstriji Je vedno živim tendencam, da je v tem vpraJanju poiitika Beograda drugačna od paiitike Ljubijane ati Zagreba. KoroJki Siovenci z zadovotjstvom jemijemo na znanje rezuitate razgovora na Brdu, v kaiikor smo jih iahko razbrati iz tiska. Pozdravijamo, da je priJto do premika v odnosih med so- sednima državama v pozitivno smer, ker smo prepričani, da je v mirnem vzduJju in ob dobrih odnosih iaže reševati ziasti tudi botj kočtjiva vprašanja. Kar s svoje strani v viogi manjšine kot naravnega posrednika iahko do-prinesemo za še boijši razvoj meddržavnih odnosov, smo radevoije pri-pravijeni doprinesti — možnost takega doprinosa vendar odvisi v prvi vrsti od viade in pristojnih državnih činite-ijev, v koiikor so pripravijeni odstopiti od nesprejemijivega in nesodobnega reševanja naših odprtih vprašanj potom ugotavijanja ati preštevanje manjšine in s tem revizije državne pogodbe ter najti s prizadeto narodno skupnostjo sporazumno znosno rešitev! Dr. franc: Zw:Mfr Tčz&šzMZ ni pci de resiive Deželni glavar Wagner je v svojem novoletnem pregledu razvoja na Koroškem v minulem letu še posebej opozoril na enotnost vseh v koroškem deželnem zboru in v parlamentu na Dunaju zastopanih strank v zvezi z reševanjem koroškega manjšinskega vprašanja. Koroški Siovenci smo v preteklih letih to ..enotnost" občutili predvsem kot dopuščanje protislovenske gonje, ki je imela svoj višek v podiranju maloštevilnih dvojezičnih krajevnih napisov. V minulem letu pa je bi! najvažnejši rezultat te .enotnosti" soglasen sklep o ugotavljanju manjšine ali — kakor to zdaj imenujejo — štetju posebne vrste, ter osnutek zakona, ki naj bi to preštevanje omogočil. Vse to je izraz kapitulacije avstrijske zvezne vlade in v parlamentu zastopanih strank pred nemškimi nacionalisti. Posledice tega niso bile le napetosti na Koroškem in v Avstriji, temveč tudi zelo občutne motnje v odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo. Na meddržavni ravni je sedaj zvezni kancler Kreisky skušal najti izhod iz slepe ulice v pogovoru z jugoslovanskim predsednikom Titom in članom predsedstva SFRJ Kardeljem. Po pogovorih je Kreisky dejal, da je dobil od jugoslovanske strani .zanimive informacije"; v tej zvezi je napovedal nova pogajanja med avstrijskimi strankami. Tukaj se vsekakor kaže značilna razlika: Wagner govori o .signifikantnem" soglasju, medtem ko Kreisky napoveduje, da bo po pogovorih na Brdu moral soglasje strank šele spet iskati. Če se naj dejansko izboljšajo odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo, pa je potrebno, da bo avstrijsko vodstvo v bodoče tudi upoštevalo načela jugoslovanske politike v zvezi z manjšinskim vprašanjem v Avstriji. Važno jamstvo za pomiritev na Koroškem in v Avstriji ter za dobre odnose med sosednima državama more biti le taka rešitev, ki bo ustrezala duhu in črki državne pogodbe in ki bo dosežena v sodelovanju in sporazumu s prizadeto manjšino. Šele taka rešitev se bo mogla imenovati skupnaynJio jprejem^ ljiva za vse. MORDA ŽE DO LETA 1982: Cestni predor pod Karavankami Vprašanje cestne povezave med Avstrijo in Jugoslavijo v obliki predora pod Karavankami je — vsaj kar se tiče lokacije — v glavnem odločeno: a vstni j s ko-j u g os I ov an sk a podkomisija za tehnične in finančne zadeve pri gradnji tega objekta je namreč pred nedavnim odločila, da bo "predor speljan na avstrijski strani od Podrožce oziroma na jugoslovanski sirarni 1,5 kilometra naprej od Hrušice. Čeprav podrobnejši načrti še niso izdelani, so že zdaj znane nekatere zanimivosti. Predor bo dolg okoli 7,5 kilometra, širok naj bi bil najmanj 9 metrov, od teh bi dvakrat po 3,75 metra odpadlo na vozišče in dvakrat po 0,75 na' hodnike. Zgradili naj bi take prezračevalne in druge naprave, da bi bil omogočen normalen promet 1800 motornih vozi! v vsaki smeri, medtem ko naj bi bita hitrost v predoru preračunana na 80 kilometrov na uro. Glavni problem, ki ga bo še treba rešiti, je sevedo vprašanje ti-nanciranjo. Jugoslovanska stran je tozadevno že predložila svoje zamisli oz. okvirni predlog, ki ga bodo v Avstriji proučili in skušali spra- viti v sklad s svojimi predstavami. Gre za ustanovitev mednarodnega finančnega konzorcija, ki bi zagotovi! potrebna finančna sredstva, tako da bi Avstrija in Jugosiavija kot graditeljici prevzeti le manjši del denarnih bremen, ostala sredstva pa bi v obliki posojil prispevale razne ustanove v državah, ki že sedaj kažejo zanimanje za bodoči predor. To so v glavnem države, ki so navezane na tranzitni prevoz čez državni ozemlji Avstrije in Jugoslavije, in sicer ne le evropske, marveč tudi v širšem okviru, pr: čemer je treba vključit! zlasti tudi Bližnji vzhod vse tja do irana. Ker so jugoslovanski strokovnjaki v nekaterih državah že proučili ta vprašanljo in tudi že dobili zagotovila, da so le-te pripravljene podpreti predlagani finančni načrt, vse kaže, da gre za dokaj realne predstave. V tej luči dobiva projekt cestnega predora pod Karavankami vseboij jasnejše obrise in se v krogih strokovnjakov tudi že bavijo z vprašanjem, do kdaj bi bila realizacija sploh izvedljiva. Vsaj na jugoslovanski strani so mnenja, da bi promet skozii novi predor lahko steke) že v letu 1982. ki bo v soboto 10. januarja 1976 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Deiavske zbornice v Ceiovcu. Za pies bosta igrata Veiiki piesni orkester RTV Ljubijana s pevskimi soiisti Narodnozabavni ansambe! „Gorenjc!" s pevci Vstopnice po SS šil. v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih Irt v pisarni SPZ ter pri večerni blagajni. Stovenska prosvetna zveza TUD! PR! PORAB! ENERGUE bogate države izkoriščajo revne dežeie Švethki strokovnjaki za energetiko sodijo, da energetske zmogljivosti našega p!a-neta — brez energije iz hidroeiektrarn in bodočih novih goriv — zadoščajo ie za dvesto, tristo iet. Predvsem pa so ugotoviti, da poraba energije po svetu ni enakomerno porazdetjena, marveč se tudi na tem področju nenehno večajo raziike med bogatimi in revnimi dežeiami. Kajti: razviti svet intenzivno izkorišča naravna bogastva dežei v razvoju in je daieč nojvečji porabnik energije. Če bi vse dežeie imeie enako koiičino energije na prebivaica kakor npr. Švedska — pravijo strokovnjaki — bi .energetski viri po svetu že zdavnaj usahniti". V Železarna Ravne na Koroškem je pripravila načrt razvoja za obdobje 1976-1980 Železarna Ravne na Koroškem bo v prihodnjih letih zabeležila pomemben korak razvoja, kakor kaže tozadevni srednjeročni načrt za obdobje 1976—1980. Težišče tega razvoja bo na mehanizaciji naprav, s čimer želijo kljub manjšemu zaposlovanju novih delavcev zagotoviti večjo proizvodnjo. Celotni dohodek podjetja naj bi se povečal od 2,1 milijarde dinarjev v letu 1976 na 3,2 milijarde v letu 1980. Za uresničitev načrta bodo seveda potrebne obsežne investicije, in sicer bodo v omenjenem petletnem obdobju potrebovali v te namene 2,655 milijarde dinarjev; od tega naj bi šlo 1,684 milijarde dinarjev za naložbe v nova osnovna sredstva, 143 milijonov dinarjev za nadomestitev osnovnih sredstev, 418 milijonov dinarjev za povečanje obratnih sredstev in 410 milijonov dinarjev za odplačilo posojil. Investicije, predvidene za obdobje 1976—1980, bodo med drugim omogočile v jeklarni nakup vakuumskih peči, s čimer bo omogočeno povečanje proizvodnje jekla za 25 do 30 "/o; istočasno pa bodo modernizirali tudi obstoječe elektro peči. V valjarni bodo ločili srednjo in lahko progo, v kovačnici bodo kupili avtomatske kovaške stroje, za jeklovlek načrtujejo postavitev nove hale ter nakup opreme in naprav, livarna predvideva gradnjo prostorov in nakup opreme za proizvodnjo manjših ulitkov iz posebne litine, obrat strojev in delov načrtuje specializacijo in koncentracijo obdelave, gradnjo nove hale in modernizacijo opreme ima v načrtu tudi obrat pneumatič-nih strojev, medtem ko predvidevajo v obratu industrijskih nožev modernizacijo strojev in nekatera druga dela, v vzmetarni bodo rekonstruirali obstoječo proizvodno linijo in končali že začeta investicijska dela, kalilnica bo izpopolnila opremo, tovarna rezalnega orodja Prevalje pa ima v načrtu povečanje in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti. V kolikor bodo investicijska dela opravljena v predvidenih rokih, bo železarna Ravne na Koroškem obseg skupne proizvodnje povečala od nekaj več kot 471.000 ton v letu 1976 na 581.000 ton v letu 1980, blagovno proizvodnjo pa od 134.400 ton v letu 1976 na 166.850 ton v letu 1980, medtem ko se naj bi proizvodnja jekla povzpela na 240.000 ton v letu 1980. Ob koncu tega obdobja bo znašala vrednost prodanih izdelkov blizu 3 milijarde dinarjev. Pri tem računajo tudi s povečano prodajo blaga na tuja tržišča, in sicer naj bi vrednost izvoza leta 1980 znašala najmanj 23 milijonov dolarjev. V razdobju 1976—1980 se bo v železarni Ravne na Koroškem povečalo tudi število zaposlenih, in sicer od 4.533 v letu 1976 na 4.870 v letu 1980; v glavnem bo do takega povečanja števila zaposlenih prišlo v tistih proizvodnih obratih, kjer bodo povečali obseg proizvodnje. Dunaj tudi v letu 1976 vodilen v sejemskem dogajanju Strokovnjaki so zbrali podatke, po katerih dve tretjini ljudi po svetu sploh ne uporabljata električne energije. Poraba energije na prebivalca v zahodnih deželah je v minulih sto letih presegla vse meje. Vsak Američan troši okoli 85-krat več energije kot povprečen Afričan. Če to porabo Izrazimo v količini črnega premoga, pokaže račun, da je vsakemu prebivalcu ZDA na razpolago okoli 11 ton črnega premoga na leto, vsakemu Afričanu pa le 126 kilogramov. Ali drugače: ZDA, ki pomenijo le okoli 7 odstotkov svetovnega prebivalstva, porabijo 35 odstotkov razpoložljive energije na svetu; na dežele v razvoju, kjer živi 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, pa odpade samo 14 do 15 odstotkov svetovne porabe energije. Zanimiv je tudi podatek, da Švedska, ki ima nekaj nad 8 milijonov prebivalcev, porabi prav toliko energije kot Indija, kjer živi okoli 600 milijonov tijudi. Če naj bi vsak Indijec leto 1980 trošil toliko električne energije kot zdaj povprečen Šved, bi morala Indijo dotlej zgraditi 10.000 atomskih reaktorjev z močjo 500 megavatov. V dobi izčrpanih energetskih virov in pomanjkanja goriv opozarjajo švedski strokovnjaki tudi na dejstvo, da Švedi vsako leto kupijo in odvržejo okoli 300 milijonov pločevinastih kon-serv za pivo In sokove. Odvržena količina energije, vsebovana samo v aluminijastih pokrovih teh škatel, je enaka energiji! iz 30.000 kubičnih metrov nafte. To je približno takšna količina nafte, kot jo potrebuje 10.000 stanovanj za ogrevanje vse leto. Ravno velika poraba energije pa je Švedsko tudi napotila, da se je odločila za široko izgradnjo atomskih elektrarn, ki splošno veljajo za najpomembnejši energetski vir prihodnosti. Do začetka osemdesetih let namerava ta skandinavska dežela zgraditi kar 13 atomskih elektrarn, s čimer se bo po ocenah strokovnjakov dodobra otresla odvisnosti od mednarodnih družb, ki jo zdaj oskrbujejo z nafto. Za „atomski program" si je sedanja švedska vlada že pridobila večino v parlamentu, čeprav je bil izpostavljen srditim napa- dom in kritikam ne le meščanske opozicije, ampak še posebej tudi akademije znanosti ter vplivne organizacije za varstvo okolja. Vladna komisija za atomsko energijo trdi, da je nevarnost radioaktivnega žarčenja zelo majhna, tako da bo po mnenju strokovnjakov v prihodnje mogoče graditi atomske elektrarne tudi v neposredni okolici milijonskih mest. Proti tej malenkostni nevarnostni pa postavljajo strokovnjaki prednosti takih elektrarn: boljše življenjske razmere, ker bi bilo v zraku manj žvepla, ki se sprošča med gorenjem nafte, manjša poraba uvoznih goriv, večja neodvisnost dežele ob energetskih krizah, nižji vzdrževalni stroški za jedrske energetske objekte itd. Atomske elektrarne pa ..osvajajo" tudi številne druge države. Kljub vsem nevarnostim in pomanjkljivostim, ki jih tem objektom nekateri pripisujejo, deluje danes na svetu že 158 atomskih elektrarn, poleg tega jih je v gradnji 149, naročenih 167 in v načrtu še nadaljnjih 186, kot so registrirali pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo na Dunatju. Danes gradijo atomske elektrarne bogati in tudi revni narodi. Samo v ZDA jih bo do konca stoletja delovalo 232. Načrtujejo pa jih tako v evropskih državah kot tudi v številnih deželah v razvoju, pri čemer obstajajo pri marsikateri državi tihi načrti za vzporedno proizvodnjo atomske bombe — čeprav obstajajo stroga mednarodna pravila In nadzorstvo zgoraj omenjene dunajske agencije. Vzporedno z naraščanjem zanimanja za take elektrarne seveda raste tudi število držav-dobaviteljic. Pri tem pa nekateri dobavljajo tudi že naprave za separacijo plutonija, ki ga danes uporabljajo izključno za proizvodnjo jedrskega orožja. 2e pri proizvodnji 600 megavatne jedrske lektrarne se namreč da iz odpadkov izločiti 160 kilogramov plutonija na leto — to pa je dovolj za 15 „tiirošimskih bomb". Tako razvoij znanosti rn tehnike, ki po eni strani služi človeku pri njegovem splošnem napredku, hkrati pomeni tudi veliko nevarnost za usodo človeškega rodu sploh. Dunaj kot mesto sejemskih prireditev bo tudi letos stremel za tem, da obdrži svojo vodilno vlogo na tem področju — 25 sejemskih prireditev dokazuje, da je najpo-mebnejši prireditelj sejmov v Avstriji, hkrati pa tudi važno sejemsko središče v mednarodnem pogledu. Osnova sejemskega dogajanja na Dunaju sta slej ko prej veliki mednarodni sejemski prireditvi: Spomladanski sejem bo letos od 10. do 14. marca ter bo imet težišča na strokovnem sejmu gradbeništva, gradbenih strojev in vozil, strokovnem sejmu pohištva, na področju strojev za obdelavo lesa in na mednarodni strokovni razstavi .Dvokolo 76"; Jesenski sdjem pa bo od 8. do 12. septembra s posebnim poudarkom kmetijstva in kmetijske tehnike, velike razstave ,Grad-nja-kurjava-stanovanje" ter velikih razstav tutjih držav. Reprezentativnih za domače in tuje go- spodarstvo pa bo tudi ostalih 23 strokovnih sejmov, ki jih bo dunajska sejemska družba priredila bodisi v sejemski palači ali na sejemskem razstavišču. Naj jih navedemo kar po vrsti: od 14. do 22. februarja bo v sejemski palači avstrijski počitniški sejem; od 6. do 9. marca bo na sejemskem razstavišču prirejen avstrijski strokovni sejem pohištva; v istih dneh in prav tako na sejemskem razstavišču bo tudi mednarodni strokovni sejem dvokoles In pritiklin; v času spomladanskega mednarodnega sejma, ki bo težišča imel na sejemskem razstavišču, bodo v sejemski palači razstave stekla, porcelana, keramike, gospodinjskih naprav, spominčkov, umetnostne obrti, košarskoga blaga, parfumerijtskih izdelkov, igrač, krzno In otroških stvari; 20. in 21. marca bodo v sejemski palači razstavljeni avstrijski modeli čevljev; od 1. do 4. aprila bo na sejemskem razstavišču strokovni sejem kurjave ter klimatskih in sanitarnih naprav; v dneh od 4. do 6. aprila bo sledil v sejemskii palači 44. mednarodni teden dunajske ženske mode; od 22. do 25. aprila bodo v sejemski palači priredili 11. strokovno razstavo papirja in pisarniških potrebščin; od 8. do 13. maja bo v sejemski palači sejem dunajskih umetnin in starin; na sejemskem razstavišču bo v času od 18. do 22. maja urejen mednarodni strokovni sejem pisarniške organizacije; od 20. do 23. majo bo sejemska palača v znamenju avstrijskega strokovnega sejma igrač; 1. in 2. junija bo v sejemski palači vzorčni sejem usnja in kožuhovine Po poletnih počitnicah se bo sejemsko dogajanje začelo s strokovnim sejmom ur, nakita in draguljev, ki bo od 3. do 5. septembra v sejemski palači; v času jesenskega mednarodnega sejma s težišči na sejemskem razstavišču bodo v sejemski palači spet strokovne razstave kot ob spomladanskem sejmu; dne 18. in 19. septembra bodo v sejemski palači razstavljali avstrijske modele čevljev; od 10. do 12. oktobra bo v sejemski palači 45. mednarodni teden dunajske ženske mode; od 17. do 21. oktobra bo na sejemskem razstavišču mednarodni strokovni sejem gostinstva, v sejemski palači pa mednarodna strokovna razstava potrebščin za zdravnike to bolnišnice; od 6. do 8. novembra bodo v sejemski palači naiku-pni dnevi za steklo, porcelan, keramiko, gospodinjske naprave in potrebščine vseh vrst; od 11. do 14. novembra bo na sejemskem razstavišču mednarodni strokovni sejem učil tn učnih pripomočkov ter šolske opreme; z vzorčnim sejmom krznarstva v dneh 23. in 24. nov. v sejemskii palači pa se bo zaključil krog letošnjih sejemskih priredtiev na Dunaju. V Woods/anda bliža tehsašhe presro/nzcf Hoaston se je oj? hon-ca mlnalega leta zbralo ohol! 330 sociologov In rgzrs^ofg/cev bodočnosti, taho Imenovamb fntaro-logov, pa tadl strohovnjahov za demografijo m za prebrano, eho-nomlstov, poslovnih Ijadl In poll-tlhov. Ned poslovnimi /jadrni so Ml navzoči radi tahl, hi trgajejo s prehrambenim blagom v mednarodnih merilih In oshrbajejo z živili ne le manjša področja ali mesta, pač pa cele države. Rili so navzoči poslovni Ijadje, hi Izdela-jejo prehrano za dojenčhe, Ijadje, hi razpolagajo z vrsto tovarn ametnlh gnoji/, bili so prisotni radi „hra!ji" e/ehtronlhe In mnogi dragi. Sestal! so se z vsega sveta zato, da bi shašall astvarlt! vsaj približno sllho bodočnosti na temelja razmer, v haterlb živimo, na temelja razvojnih teženj, hi so se hazale ob honca leta, pa tadl na temelja razvoja zadnjih dvajsetih let. /n rezaltat tega zasedanja je bil dvojen.' na eni stran! so bil! zbran! -optimisti, na drag! pesimisti. Kar zadeva pesimiste, jim daje prav sedanje stanje v sveta,-bar se tiče optimistov, jim daje prav znanstven! razvoj. Ne da bi se opredelili za ene al! za drage, navajamo glavne podathe oziroma stališča, h! so jih zavzel! na tej In na on! strani. V prihodnjih 200 letih se bo prebivalstvo sveta povečalo najmanj za štlrlhrat. Ker živ! trc-natno na vsem sveta ohol! 4 milijarde Ijadl, bo čez 200 let živelo na naš! zemeljsh! obl! hahlb /3 do 16, morda tadl več milijard Ijadl. Povprečna žlvljenjsha doba se bo podaljšala. V tem primera bo na zemlji še več Ijadl. 7*ahšna množica bo seveda potrebovala vse dragačne hollčlne po-trošnega blaga In hrane, hot ga potrebaje človeštvo danes,* posebno her se bodo povečale tadl potrebe tistih področij, h! so danes še nerazvita. Zaradi tega sarovln, h! so danes na razpolago In v-soho cenjene, her so najno potrebne, tedaj ne bo več, ali jih bo ta-ho malo, da se sploh ne da več govorit! o naših „h/aslčn!h" saro-vlnah. Zato pa bodo v bodočnosti zlasti energetsho problema-tlbo reševal! na povsem dragačen način. Prav tema problema bo moral človeh bodočnost! posvetit! dragačno shrb, her se bo taho re-hoč neprestano otepa! z energetsho hrlzo, čeprav bo za proizvod- njo energije aporablja! v glavnem odpadhe. Kar pa se tiče prehrane, bodo celine, torej hopenshe površine ter morja In ocean! zadovoljeval! vse potrebe. Čeprav nas bo tedaj na Zemlji štlrlhrat več hot danes, vprašanje prehrane baje ne bo taho ahtaalno — seveda, v hollhor bodo obveljale napovedi optimistov, h! pa vendarle postavljajo tadl pogoje za to; Pravijo, da bo prehrane dovolj, če se bodo vs! vir! namensho Izhorl-ščall. Pa tadl v zvez! z ehološhl-m! problemi, z vprašanjem ohranitve oholja, postavljajo pogoj; Indastrljsh! razvoj se bo normalno veča! v smisla človehovlh potreb le, če bo človeh zna! razvoj podrediti potrebam In bo pr! tem tadl reševal človehovo oholje. Taho trdijo optimisti, medtem ho so pesimist! dragačnega mnenja. Na vsah način je za pesimiste osnovno vprašanje prehrana svetovnega prebivalstva. Tl stro-hovnjah! menijo, da je zadeva prehrane nepremostljiva težava v nadaljnjem razvoja človeštva. Po podathlh amerlšhe razlshovalne astanove, h! proačaje pridelovanje žitaric na sveta, je možno, da že sedaj začno amlratl zaradi po-manjhanja te za sedaj ene najbolj množične prehrane milijon! Ijadl. V bodočih desetletjih pa bo do tega prišlo zagotovo, hajt! nezadostno prehranjenih bo Iz leta v leto več. Ze danes je v hado podhranjenem stanja ohol! 400 milijonov Ijadl, nehaj sto milijonov Ijadl pa se napačno oz. se slabo hrani, her ažlva premalo beljahovln In vitaminov. Tl Ijadje se napačno hranijo zaradi po-manjhanja primerne hrane. Eden Izmed strohovnjahov je na omenjenem zborovanja dejal, da svet nlhol! več ne bo Ime! na razpolago tollho cenenih vlshov prehrane, hot jih je Ime! do danes. Svetovne zaloge najvažnejših živ!!, predvsem žita, se ne bodo več merile na leta In na mesece, pač pa na tedne In celo na dni. /n h tej nič haj vesel! napoved: b! mogli dodati en sam podateh, hi — žal — daje prav pesimistom; Dežele v razvoja so že v leta 1974 zabeležile prlmanjhljaj 29,9 milijona ton žitaric, v prav-har mlnalem leta 1973 ^a je morala Sovjetsha zveza, čeprav ne spada v tretji, nerazvit! svet, ha-plt! v tajlnl 32 milijonov ton žita. Kdo bo Ime! prav — optimisti ali pesimist:? Od tega vprašanja zavls! tadl asoda človeštva. v Inči atrchcvnih ntzpcvctii Osrednje kuiturne ustanove s!ovenske narodne skupnosti v itaiiji Kuttumo-umetniška in prosvetna dejavnost je med Slovenci v ita-!iji žeto široko razvejana, živahna in bogata. V mestih, kot sta Trst in Gorica, pa tudi v Meviinih drugih središčih in širom po vaseh deiujejo najrazličnejše skupine, v katerih se naši rojaki udejstvujejo kot prosve-taši. Posebno viogo v njihovem kuiturno-umetniškem živijenju pa brez dvoma igrajo njihove osrednje kuiturne ustanove, kot so Slatno sio-vensko giedaiišče v Trstu, Giasbena matica, Narodna in študijska knjižnica ter Siovenska prosvetna zveza. S kakšnimi probiemi so se morate te ustanove spoprijeti v miuniem ietu, kakšne uspehe so dosegie in kakšne naioge so si zastavite za teto 1976, je razvidno iz tozadevnega poročita, ki ga je za konec teta 1975 objavit Primorski dnevnik, tz tega poročita povzemamo tudi mi nekaj ugotovitev. 4rn/7gre za iOO-Ve(nico Canira^evega rojstva ŠffvZ/we preJfsew f 5/ovew/j/, N