Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 fira
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XIII.
V Ljubljani, 25. decembra 1941-XX. štev. 52 (63S)
Laž in zvijača pogineta, samo resnica in pravica ostaneta.
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob čbtitkih. Uredništvo
Slovenski rek
u p r a > a v Ljubljani, Miklcfiičeva 14/111. PoStm predal 8t. 345. Telefon St 33 S2. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov- ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
*l4 leta 10 lir, */i leta 20 lir, ▼se leto 40 lir. V tujini 64 lir na leta — Naročnino Je treta plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V ^elcstnero delu: eno«tolpčna petitna vr«ta alt nj*-n pros*-or iviflM.a 8 mm in Urina 55 mm) 7 lir? v »glasnem delu 4.50 lire. v dvoharvntm ti*ku (ti> p c dogovoru — Notice : vrstira 7 Ur Mal' oglasi: beseda 0.50 !ir». Oglasni-davek povsod le posebej, pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Italijanščina za Slovence
(Gl. str. 9.)
Eksc. Vis. Komisar v ljubljanskih javnih ustanovah
Na glavni pošti, v brezplačni kuhinji n a velesejmu, v bolnišnici, v klavnici,
v Prevodu in v viški meščanski šoli
,	Ljubljana,	17.	decembra.
1 Dopoldne je poselil Eksc. Visoki Komisar važne javne ustanove v Lju'b-Jjunii. Najprej je poeetil glavno pošto, •Kjer ga je 9prajel direktor g, Štukelj, ki mu je razkazal vse urade v tem P?sjopju. Eksc. Visoki- komisar si je pokorno ogledal delo na pošli ter
8 v vsakj pisarni tudi dolgo časa ., zgovarjal 7, urad^ki. Predvsem se Je zanimal, koliko let »lužijo in kakšni so n tihovi zaslužki. S precejšnjim zanimanjem si je ogledal telefonsko centralo Ko si je podrobno ogledal vse poslopje, se je odpravil 6 svojini spremstvo m na ljubljanski velesejem.
Na veseličnem prostoru velesejma je ustanovljena javna kuhinja v nekdanjem Delničarjevem paviljonu. V tej kuhinji, ki jo je organiziralo Pokrajinsko podporno društvo, bo dobilo V'v^\^an *3re7'P“"čno hrano 50(1 potrebnih ljudi. V poštev bodo prišli pred-Vttni brezposelni Ta važna socialna Ufl.anova bo o'.vorjena 1. januarja.
Z velpseijma se je odpeljal Visoki Komioar v eploSno bolnišnico. - Tu ga J® sprejel upravnik bolnice dr. Frlan
.J' pozdravil v iinenu vseh zdrav-n:-.:ov in ostalega osebja. Najprej so 81 gootje o^ledaln kurilnico, ki zalaga * vodina paro za segrevanje grevcev
»a poslopja bo’>n;šnjce. V kurilnici so nampsconi 1n;e -}to#i. v kratkem pa
' zSrajefi šp četrti, v ka'erem bodo sežigali odpadke od operacij. V ist3in poslopju so tud,i mplnurčiip delavnic'1, v ka‘erib poprav!ia!o razne operacijske instrumente. Eksc. Visoki komisar se je razgovarjal z delavci ter onim, ki imaio več otrok, tudi podaril primerne zneske denarja.
Odtcd so odšli v novozgrajeno univerzitetno kliniko. Tu [ih je sprejel predstojnik klinike prof. dr. Lavrič. Gcetie so si ogledali veliko operacijsko dvorano. 6obo za rentgenske preiskave tor vse bolniške sobe. Profesor £r- Lavrič je naprosil Eksc. Visokega komisarja, nai bi interveniral na me-rodamih mestih, da bi dovolili doba-V,,J raznih naprav, katerih dobava je s&da.j zelo otežkočena. Eksc. Visoki komisar je obljubil, da se bo zavzel *a to in napravil vse, da dobi klinika oiniprej vse potrebne stvari.
V bolniških sobah se je Eksc. Visoki komisar prisrčno raztovarjal « bolm i-*i. zaniiral se za njihove bolna in jim želel, da fiimprej okrevajo. Priietno jf* bilo njegovo snidenje z dečkom Frančkom iz Preserja. Ko je Eksc. Visoki komisar zvedel, da je mali bolnik iz Preserja, ga je takoj vprašal. ako ga je videl, ko je bil na obisku v njegovi vasi. Franček je ra-dcetno odgovoril, da se ga od takrat Se zelo dobro spominja. Temu dečku j<s Eksc. Vifokl komisar poklonil kot božično darilo nekaj denarja, s katerim si bo lahko Franček kupil, kar s iželi. Tudi v drugi sobi, kjer so mali otroci, je Eksc. Visoki komisar oetal dalj* jasa io se zanimal za igre, s katerimi eo se igrali. Ta soba ni vi-d&tj, da bi bila bolniška, temveč je prava igralnica dece. Stene so živo poslikane s pestrimi slikami, ki jih je napravil akademski 6likar Čargo.
Iz kirurškega oddelka so odšli gostje v prvo nadstropje klinike, kjer ima svoje prostore medicinska klinika. Predstojnik prof. dr. Lušicky je •razkazal gostom svetle snažne prostore, ki si jih je Eksc. Visoki komi-sar z velikim zanimanjem ogledal. Ko mu je predstojnik oddelka prof. Lu-®leky izrazil nekatere želje, je Visoki komisar obljubil, da bo zadevo uredil. Ko je Eksc. Visoki komisar videl, v kakšnem vzornem redu so vsi prostori tega poslonja, je želel prisotnim zdravnikom veliko uspeha pri njihovem delu ter se je po tem precej časa trajajočem obisku poslovil od njih.
Z univerzitetne klinike se je podal v dermatološki oddelek. Tu ga je vodil po poslopju šef-primarij dr. Dem-' sar. V tem paviljonu je vse na tes-5P.m. Sobe so prepolne bolnikov. Eksc. Visoki komisar je napovedal, da se bo 7 Pričetku prihodnjega leta takoj pri-“eI graditi infekcijski oddelek. To bo ‘udi začetek obnavljanja splošne bolnišnice do novem velikem načrtu- ki
bo zagotovil vsa potrebna poslopja, s čimer bo odpravljeno pomanjkanje prostorov. S tem je bil tudi zaključen obisk oddelkov za zdravljenje bolnikov.
Eksc. Visoki komisar si je zatem ogledal v upravnem poslopju iioiniš-nice načrte ža gradnjo novih objektov fn razširjenje že obstoječih paviljonov. Obljubil je, da se bo zavzel za ta velikopotezni načrt in obenem tudi določil, da se gradnja prične že v pričetku prihodnjega leta.
Naslednji obisk je veljal mestni klavnici. V jmenu osebja ga je pozdravil direktor dr. Peatotrlik, ki je nato vodii 1 visoke goste po klavničnih prostorih. Prav tako kakor povsod drugod se je tudi tu Eksc. Visoki komisar predvsem zanimal za življenjske razmere uslužbencev. Tu si je ogledal tudi skladišča masti in e'ra, ki jih ima v mestrni klavnici Prevod.
Ko si je oglodal vse prostore, se je Eksc. Visoki komisar poslovil od g. direktorja in delavcev ter se nato odpeljal v skladišče Prevoda, ki je v nekdanji tnilarni na Viču. Šef Prevoda za Ljubljansko pokrajino, polkovnik Carlo Slrada, je Eksc. Visokemu komisarju obrazkail delovan e tega urada. V tem ©Madišču so živilske znlotie za Ljublinno in bližje o-ličin?. V ujem so velike zaloge živil. !*+. jih je priskrbela pr.'bivahem Ljubljanske pokrajine fašistična vlada, liksc. Viro-ki komisar je dal še nekatera navodila g. polkovniku, nakar se je poslovil.
Po končanem obisku v skladišču Pievoda so se visoki gostje odpeljali v pcsJopje meščanske šole na Viču.
Direktor meščanske šole g. Fakin je iziazil vdane pozdrave učiteljstva in učencev meščanske šole. - Eksc. Visoki komisar se je zanimal, koliko učencev je že včlanjenih v uoyi mladinski organizaciji Ljubljanske pokrajine GILL.
Prisotnim učiteljem jo na kratko obrazložil vse plemenito delo. ki ga ima ta organizacija za slovensko mladino, in je pri tein poudarjal vsa dobra dela, ki jih je že izvršila ta organizacija za slovensko šolsko mladino. Visoki gostje so odšli v pritlične prostore, kjer je pravkar obedovalo 110 otrok osnovne in meščanske šole v prostrani jedilnici. Ko so prispeli Visoki komisar in os'ali gostje v jedilnico, jih je mladina navdušeno pozdravila. Tri deklice sa Visokega komisarja v imenu vseh otrok, ki dobivajo hrano v kuhinji GIl.L-a v meščanski šoli na Viču, prisrčno pozdravile ter mu izročile šopek lepega cvetja. Eksc. Visoki komisa1 ie bil zelo vesel tega pozdrava in deklice tudi obdaroval. Eksc. Visoki komisar se je dalje časa mudil med mladino in so z otroki tudi razgovarjal. Ogledal si je tudi veliko snažno kuhinjo, v kateri pripravljajo vsak dan brezplačno hrano 110 otrokom.
Ko je odhajal iz velikega šolskega poslopja, so Visokega komisarja pred šolo pričakovali otroci, s katerimi i-e je prav lako precej časa razgovarjal. Zanimalo ga je, koliko ur imajo šolskega pouka in kako se kaj učijo. Želel jim je obilo uspeha pri učen-u in jih vzoobujal k nadaljnjemu marljivemu delu v šoli.
Končno je Visoki komisar obiskal še vojaško bolnico, kjer se Je dalje časa pomudil med bolnimi vojaki.
deželo smotrno uporabiti za Izdelavo najmodernejšega vojnega materiala.
To je zado.tno dokazal dosedanji potek vojne. Na zemlji je ni dežele razen sovjetske države, ki bi' mogla prenesti toliko krvnih žrtev, izgubiti toliko milijonov ujetnikov in tolikšne količine vojnega materiala, ne da bi obležala v zadnjih vzdihljajih. Sovjeti pa kažejo Evropcem kar nerazumljivo neobčutljivost in odpornost, s katero zmerom iznova ustvarjajo nove fronte.
Samo tisti, kdor je v svetovni vojni doživel množinske napade Rusov, si bo mogel ustvariti skromno predstavo o tem, kar se danes dogaja na vzhodu. Skromno, pravim, zakaj carski vojak je bil vojaško mnogo manj vreden od našega, medtem ko nam je boljševiškl danes najmanj enakovreden, mnogokrat nas pa celo prekaša.
Nič ne kaže, da bi uničevalni nemški udarci zbudili spoznanje, da Je vendar, sleherni odpor zaman. Zmerom Iznova Rusi fronto zakrpajo, zmerom iznova vržejo v boj nove množ ne. Niti pedi zemlje ne purte, dck’er Jih nemški vojaki ne prisili‘o v to. Pri tem: je v-ceno, ali izvira železna disciplina od židovskih komisarjev ali od čssa drugega. Veekako ta discinlina obstoji in z njo ie treba računati. Človek ima vtis, da so boli^eviški oblastniki, Cm bolj se jim bliža poslednja ura, • tem
brutalncjši v svojem terorju, s katerim krote tako rekoč brezvoljne, na naj-nižji kulturni stopnji stožce množice in da tem brezobzimeje zahtevajo od mojtva in dosežejo od njega obrambo slednjega kvadratnega metra zemljo njihove domovine.
fie na nobenem bojišču, nadaljuje pisec, te nismo doslej pomerili s sovražnikom, ki bi se boril tako odločno in tako napadalno. Iz tega se pa zrcali tudi vsa neizmerna težavnost vojne na Ruskem.
Kje bo konec, se Izprašuje pisec. Tri vojaške cilje Ima ta vojna: 1. uničen o boljševiške vojske: 2. razbitje na.važnejših industrijskih središč, in 3. zavarovanje tistih predelov, ki jih potre, buje evropska celina, da bo vama pred blokado. Po štirih mesecih vojne, ugotavlja Soldan so te naloge v glavnem izpolnjene. Njih popolno izvršitev utegnejo vremenske razmere na bojišču sicer zavleči, nikakor pa ne ogroziti. Na koncu vojne na Ruskem ni treba, da pride kapitulacija kakšne vlač1". Vojna se bo končala, k.'dar bo do konca uresničena nemška volja, da te Evropa za vro večnost osvobodi slehernega resnega boljševiškega pritiska. Zatoret ne gre za to, da bi venomer, Fkora'da b’,p'i o’lJn tv-oh,v*'H danjo globino Sovjct:ke Rusije ska csl.na ima sv c, e naravno
Obsodba skupine ferorisfav
Karakteristika voine na vzhodu
»Včlklscher Beobachter«, osebno glasilo nemškega kanclerja Adolfa Hitlerja, je te dni priobčil na uvodnem mestu članek izpod peresa vojaškega strokovnjaka podpolkovnika Soldana O »Karakteristiki vojne na vzhodu«. Članek je ponatisnil v izčrpnem izvlečku tržaški »Piccolo« in po njem ga povzemamo tudi mi.
Pisec članka se v uvodu sklicuje na švicarskega vojaškega pisatelja general-štabnega polkovnika. Džnikerja, ki je zapisal, da splošno raziirjeno nazlra-nje o kratkotrajnosti vojne ni Ruskem ni izviralo iz nemškega vrhovnega po veljstva. Nasprotno, ugolavlja Daniker, če sploh kdo, je bilo nemško vrhovno poveljstvo ko'lkor toliko točno informirano o moči sovjet“ke vojske; zavedalo se je, da bo vojna * Rusijo trda
in dolga. Svetovna javnost, je zapisal Daniker, nima. o dejanskih razmerah nikakršne prave predstave, zato bo doživela veliko presenečenje.
To presenečenje, nadaljuje Soldan, že danes opažamo v širokih slojih. Dvoje ga je še pomnožilo: prvič Sovjetska Ru:ija nalašč ni vrg'a v boj proti Fincem leta 1939./40. vsega svojega modernegi o ož a, drugič je pa v tisti vojni pokazala le neznatne vojaške spodobnosti. Od takrat so Rusi rkušaii z vsemi močmi povečati moč in udarno;t svoje vojske. Z brutalno brezobzirnostjo, ne meneč se niti za najskromnejše življenjske poirebe ljudstva, Je Sovjetska Rusija izpopolnjevala svojo obo:ožbo. črpajoč iz neizmernega, že od nekdaj vojaško izbornega človeškega rezervoarja, Je znala gospodarske, predvsem pa v epov-od silno podcenjevane industrijske sile
PREPIS
Itazprara z dne 15.—1(>. decembra 1941. V imenu Nj.Vel.Viktorja Emanuela III., po milosti božji Kralja Italije in Albanije, Imperatorja Abosiuije,
Vojno vojaško sodišče 11. armije, oddelek v Ljubljani, je izreklo naslednjo
sodbo
v zadevi proti:
1. Šercerju L'u1)omiru, očeta Tvana in matere Budihna Ivane, rojenemu v Rihemberku 1. avgusta 1915. in pristojnemu v Ljubljano, zaprtemu v vojašnici V E. v Ljubljani;
2. Verbifu Ivanu, umrlega Ivana i:i žive Marije Pirc, rojenemu 18. marca 1018. v Prevalcu in pristojnemu v Jezero pri Tomišlju;
3. Karižu Valentinu, očeta Antona Štolfe in matere Katarine Kariž, rojenemu 18. februarja 1903. v Trstu in bivajočemu v Ljubljani;
4. Kogoju Radu, očeta Petra in matere Marije Lekarner, rojenemu 3. novembra 1921. v Podmelcu (Udine), pristojnemu v Ljubljano;
5. Kranjcu Karlu, pokojnega Štefana in žive Marije Rijavec, roj. 19. februarja 1915. v Trstu in bivajočemu v Ljubljani, Ciglar jeva ulica;
8. Unidiei Alojziju, očeta Alojza In matere Kramar Josipine, roj. 9. novembra. 1920. v Dolenji vasi in tamkaj bivajočemu;
7. Kelvišerju Francu, očeta Franceta in matere Gazopatnik Marije, roj.
12.	februarja 1920. v Ljubljani in tamkaj bivajočemu;
8. Lipovcu Filipu, očeta Mihaela in matere Škrab Marije, roj. 27. aprila 1923. v Ljubljani in tamkaj bivajočemu;
9. V/alla Emeriku, očeta Alojza in matere Antonije Loitz. roj. v Ljublja-
n Duce annuncia dal b"lcone di Palazzo Vcnezia Io stato dl sruerra con g 11 Stati Uniti. Al suo fiftneo sil amba-sciatori di Germania e del Glaprone. — Duce proglaša e balkona B:neške palače ▼ Rimu vojno > Združenimi državami Poleg njega stojita n eniški in japonski veleposlanik.
ni 20. oktobra 1915. in tamkaj bivajočemu;	•
10.	Gabrovcu Frideriku, očola Jukof-ba in matere Javoršek Marije, ruji v Pitni 20. februarja 1924. in prisiojiier nni v Kranj (mladoleten, 18 let);;
11 Makucu l)ra’>omiru. očeta Ivana in matere Hvala Frančiške, rojenemu
20.	januarja 1924. v Bolšancah in pristojnemu v Ljubljano (mladoleten, 18 let):
12. Koželju Jožefu, očeta Jakoba- la matere Sančar Ivane, roj. 4. januarja, 1923 v Poleab pri Lezi, brez stalnega bivališča (zaprtemu v vojašnici V. E.);
13. Miklaviču Milanu, očela Josipa • In matere špendal Uišule, rojenemu
23.	avgusta 1922, v Ljubljani in tamkaj bivajočemu;
14. Žagarju Ignacu, očela Ignaca In matere Ane Kolarič, roj. 5. junija 19H9. v Središču ob Dravi in pristojneknu v Ljubljano;
15. Janežiču Ladislavu, očeta Andreja in matere Leben Frančiške, rojenemu 2 februarja 1923. na Brdu pri Ljubljani;
16. Krajueriu Viktorju, pok. Franceta In žive Gerželj Marijo. ro|eriemu v Divači 31. maja 1900. bivajočemu * Ljubljani (zaprtemu v vojašnici V. El).
Obloženi
a) sodelovanja v oboroženi tolpi v smislu čl. 16 proglaša z dne 3. oklo-bra 1941., ker so na ozemlju Loža in drugod sodelovali pri oboroženi tolpi, da bi izvrševali zločine proti varnosti in osebnosti države; z obtežilnoatjo za Šercerja, da je bil pobudnik, organizator in voditelj;
b) napada na življenje in osebno svobodo pripadnikov Oboroženih Sil v smislu čl. 7 navedenega Proglasa, ker so na ozemlju Loža izvršili napade na življenje in osebno svobodo pripadnikov oboroženih sil s tem. da so proll
tnjim izstrelili več strelov iz orožja '(pušk in avtomatskega orožja) ter z metanjem ročnih granat, s čemer so povzročili 25 vojakom poškodbe na raznih delih telesa.
O m 1 s s i s
Iz teli razlogov:
oprošča obtoženca Krajnorja Viktorja pripisanih mu zločinov zaradi pomanjkanja dokazov in odreja takojšnjo njegovo izpustitev, razen, ako ni zadržan iz drugih vzrokov;
oprošča obtoženca Gahrovca Fride* rika, Makuca Dragomira zločina U čl. 7. Ducejevega razglasa z dne 3. oktobra 1941 zaradi pomanjkanja dokazov, smatra pa oba za kriva zločina iz čl. 16. istega proglasa ter ju glede na njuno mladoletnost, uporabljajoč čl. 65. k z. obsoja na kazen 201etne robije z vsemi zakonitimi posledicami;
oprošča obtoženca Kelvišerja Franca. Gnidico Alojza, VValla Einerika, Koželja Jožefa in Miklavca Milana zločina iz čl. 7. Ducejevega proglasa e dne 3. oktobra 1911. zaradi pomanjkanja dokazov, a jih smatra za krive zločina iz Čl 16 istega Proglasa in |ih obsoja na dosmrtno robijo z izgubo javnih služb in z vsemi zakonitimi posledicami;
izreka obtožence Šercerja Ljuboml-ra, Verbiča Ivana, Kariža Valentina, Kogoj Rada, Kranjca Karola, Lipove*
Nadaljevanje na t. strani
Filipa, Žagarja Ignaca, .Tanežiea Ladislava krive pripisanih jim zločinov in jih obsoja na smrtno kazen z vsemi zakonitimi posledicami;
obsoja obtožence: Kelvičarja Franca. Gnidiro Alojza, \Valla Emerika, Koželja Jožefa, Miklavca Milana, Gobrov-ca Friderika, Makuca Dragomira solidarno na sodne stroške;
odreja zaplembo orožja in vseh ostalih stvari v sodni zaplembi;
odreja objavo te sodbe v izvlečku v listih >11 Piceolo« v Trstu in >Jutru« v Ljubljani.
Tako sklenjeno v Ljubljani, 10. decembra 1911.
Predsednik, s. r. polk. Antonino Beninvasa; poročevalec, s. r. cap. A. Grossi.
Da prepis odgovarja izvirniku: kan-celist, s. r.
L. S. (Vojno vojaško sodišče II. ar-mije).
m visokega Komisan
Ureditev prodaje in potrošnje mesa
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1911-XIX št. 291, glede na svojo na-redbo z dne 6. junija 1911-XIX št. 41 in smatrajoč za potrebno, da se uredita prodaja in potrošnja mesa,
odreja:
Člen 1. Meso se sme prodajati ob spodaj navedenih dnevih:
ob sobotah, nedehah in ponedeljkih: goveje meso (vštevši telečje),
ob torkih: sveže svinjsko meso, ovčje in kozje meso,
cb torkih, sredah in četrtkih: gnjati, prekajeno svinjsko meso, tlačenke in lricbase vobče, konjsko meso in perutnina,
ob vseh dneh v tednu: drobovje, kunčje meso in dlakasta in pernata
divjačina
Čl. 2. Porazdeljevanje mesa uredi in racionira Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine.
Člen 3. Mesarji in prodajalci mesa na drobno morajo sproti voditi pre-jemno in oddamo knjigo o mesu in mesnih izdelkih, ki jo poprej vidira Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine.
Člen 4. Restavracije, gostilne in kreme in drugi taki gostinski obrati smejo oddajati |edila. pripravljena z mesom, samo ob dneh iz čl. 1., ko je dovoljena prodaja take vrste mesa.
Mesni obrok brez kosti ne sme biti težji od 103 g, s kostmi ne težji od 150 g, in se nanaša ta teža na zgo-tovpeno jed.
Člen 5 Kršitve določb te naredbe in naredb. ki jih izda v izvrševanju njemu podeljene pooblastitve Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine, se kaznuiejo z zaplembo blaga in začasnim ali dokončnim odvzemom obrtne pravice, poleg te"a pa nrodafalec kakor tudi kupec ati potrošnik v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev.
Člen 6 Razveljavljajo se vse določba. nasarotuioče tej naredbi. ki stoni v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubliansko pokrajino.
Ljubljana, 15. decembra 194l-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokraiino: EMILIO GRAZIOLI
Prepoved dostavljanja živil na dom
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal odredbo, po katere čl. 1 je prepovedano dostavljati na dom vsa raeionirana živila in meso, bodisi sveže ali tlačenke in klobase vobče ali prekajeno ali kakor poli predelano. Po čl. 2. se kršitelji teh določb, tako prodajalci kot kupci, kaznujejo v denarju od 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Vselej pa se blago zapleni in se prodajalcu lahko začasno ali dokončno odvzame obrtna pravica Naredba je stopila v veljavo z dnem objave v Službenem listu, L j. 17. decembra.
Gostilne na božični dan
Po pooblastilu Eksc. Visokega Komisarja javljamo:
Na božični dan (25. t. m.) smejo restavracije, gostilne, kreme in drugi podobni gostinski obrati, javne kuhinje in slično, postreči z jedili, pripravljenimi s katero koli vrsto me=a.
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
veljavne od ponedeljka 22. t. m. do nadaljnjega.
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konzumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad spet Visokemu Komisariatu predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih ta odobril.
Z odlokom VI11-2 št. 1564-1 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 22. decem bra 1911. zjutraj dalje, dokler ne izid" nov cenik.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Domači krompir na drobno 1.30 L; zelnate glave na drobno izuod 10 kg 1 L; zelnate glave na debelo O.30 L; kislo zelje zeljarjev z obrtniškim listom na drobno 22>0 L; kmečko kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobno izood 10 kg 0.70 L: repa na debelo
0.50 L: kisla repa 2 L; rdeče zelje : 1 L; ohrovt 150 L; cvetača 3.20 L: brstni ohrovt 5 L; koleraba 2 L; ru-
Blagoslovljen
in
zadovoljen Božič
želita vsem cenjenim naročnikom in bralcem, inserentom in prodajalcem
uredništvo in uprava
»Družinskega tednika«
mena koleraba 0 70 L; rdeča pesa 2 L; rdeči korenček brez zelenja 2.50 L; rumeno korenje na drobno 0.80 L; črna redkev 1.20 L; osnaženi hren 3 L; peteršilj 3 L; por 3 L; zelena 2.40 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 030 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L; česen, 25 glavic na kilogram, 4 L; otrebljena endivija 3.80 L; otrebljeni veliki motovilec 8 L; otreb-Ijeni mali motovilec 12 L; domači otrebljeni njivski radič (cikorija) 3 L; siljeni radič, gojen v škafih in gredah, 10 L; mehka šoinaea 3 L; suhe bezgove jagode liter 6 L: kilogram suhega šipka 8 L; kilogram suhega lipo vega cvetja 20 L. Domača jabolka:
I.	vrsta: kanadska dolenjska voščenka. renete (Harbertova, šampanjska, landsberška, kaselska in Bairmanno-va) 5 L; II. vrsta: kosmae. zelenec, ta'elček, rožmarinček, carevie 4 L;. III. vrsta: vsa zdrava drobna jabolka 3 L; domači kostanj 3 L; domači orehi na drobno 11 L; orehova jedrca T. vrste 38 L; orehova jedrca 11. vrste 35 L. Kunei žive teže 10 L. Jajce 1-75 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te cene veKajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini. ker je za iz d mm h pokrniin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 6 na rumenem papirju.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu, ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu ter v Mostah, temveč sf-lrii pri vseh prodajalkah in prodajalcih v vsej mestni občini ljubljanski
Kakor je strogo prepovedano prodajanje blaga nad najvišjimi dooust-nimi cenami, enako oblasti zasledu-jej"1 in kaznujejo tudi nrepD.čevanie. Gospodinje in kupovalke naj same
pomagajo pri nadzorovanju najvišjih cen ter podpirajo uradne organe v boju proti draginji, predvsem naj pa v splošno korist pomagajo preganjati verižništvo in izkoriščanje prebivalstva posebno o praznikih.
Uredbo o izvajanju javnih del v Ljubljanski. Reški. Zadrski. Splitski in Kotorski pokrajini je izdal Vek Kralj in Cesar Viktor Emanuel III. Po tej uredbi je odobrenih 590 nrili-jonov lir za izredna javna dela v omenjenih pokrajinah Uredba je bila objavljena v <Gazzetta Ufticiale del Uogno dTtalia« z dne 6. decembra.
Dnce je pregledal neko pehotno divizijo v srednji Italiji, ki je zaključevala 6voje vežbe. Prepričal se je o odličnem razpoloženju in popolni telesni zmogljivosti čet. ki ®o v petih dneh prekoračile 160 km hribovitega terena. Po pregledu je Duce nekaj kilometrov peš krenil na čelu kolone Prebivalstvo mu je priredilo navd”šene manifestacije.
Obdarovan ie otrok za praznik tako imenovane »Ducejeve Be^-ne« dne 6. januarja vsakega leta pripravPajo v organizaciji GILLA. V ta namen je imel podpoveljnik liktoreke mladine prof. Caesani posvetovanje s predstojniki ljubljanskih liudekih šol. po naročilu Vis. Komisaria. Otroke bodo obdarovali z obleko, obutvijo in drugimi potrebščinami.
Eksc Visoki Komisar je v vladni palači snrejel rektorja in profesorje ljubljanskega vseučiVšča. Rektor je prebral vdanostno izjavo profesorskega zbora Visoki Komisar se je zahvali' in z navzočimi govoril o vprašanjih. tičočib se vseučilišča.
Ek«c Visoki Komisar si je eg’edat razstavo impresionisričmh mo'©'rov v ga Igri ii Ob°rsnel. Spremljali so, ga poleg njegovih sodelavcev tudi / ©likarji Jakopič. Jama in Sternen. Vis. Komisar si je pozorno ogledal razstavo in je ob odhodu izrekel pri-zr.-nie raz-lavljolcesn.
Kanricr Hider je 19. t. m. sam prevzel neposredno poveljstvo nemške rejske. Ob tej priložnosti je izdal proglas na svolo vojsko in oddelke SS. v katerem utemeljuje svoj korak Ob tej priložnosti izreka priznanje dosedanjemu vrhovnemu poveljniku nemške vo-ke gen°ralu Brauebiteriiu. Prav tako so izdali v Berlinu poročilo iz vojaških krogov, v katerem pravijo da nova razvrstitev nemških čet na vzhodu ni nikjer prekoračila v naprej določene prežimovalne črte.
Planinski roman Ivana Bučeria
je izšel v cdiKni kn ižni spretni
Dobite ga v Icniigarnah ali pa naročite pri založbi
LJUBLJANA, HOT1MIRJEVA 7 SHBEaaara	Cena L. 54*—
OKVIRJEN JE SLIK
solidno delo, nizke cene
I.G&MEERGER
LJUBLJANA, Kolodvorska 18
Visoki Komisar za Ljubljansko po* krajino ,;c odredil, da so plači.a Haskih • - k s za vpis v šolo in v. izca-iatij'- spnfi'at opr-Ami uče>vi. k -tarih star imajo sedem ali več o' oK, p-.rit-vro take pa plačajo tisti, ki imajo pet ali šest otrok Oprostitev ne velja za ponavljanje razreda Takse, ki so jih starši že plačali v tekočem letu. dobe nazaj, če vlože ne-kolkovano prošnjo na ravnateljstva šrle.
Zdravstvena avtolcolona pod vodstvom dr Duceja je že drugič ob skala Šmarje'®. Zdravniki so v dveh dneh pregledali 2600 občanov. Rnz.-n šolske mladine ©o pregledali tudi veliko odraslih.
Albanija se je v smislu Kraljevega zakona pridružila Italiji in napovedala vojno Združenim državam. Albanska brzojavna agencija sooroča, da je Albanija ponosna, da lahko sodeluje pri uvedbi novega reda na sve-tu in da je pripravljena za^ dosego cilja žrtvovati katero koli žrtev.
Italiiansko-hrvatski razgovori ki so s? vršili v Benetkah med zn m# nji n ministrom Cianom in Poglavni mm Paveličem so se pretekli teden končali. Razgovori so bili zelo prisrčni-Po končanem delu s'a se državnika podala v mesto in si ogledala nekatere zanimivosti. Nato se je Poglavni K Pavelič odpeljal v Florenco, kamor ga je spremljal hrvatski nmski poslanik, hrvatski zunanji miniefer. fi* nančni minister in minister za pravosodje. Sprejeli »o ga zastopniki upravnih in vomških -oblasti-	.
Seja odbora za zasebno zavarovalstvo se je vršila pretpkfi teden v vladni palači, pod vodstvom Eksc. Vi*-Komisarja Graziolija. po čigar Odloku so odbor ustanovili. Na seji .jj0 razpravljali o vseh važnih vprašanjih-
Ihdransko fii-ančno ministrstvo J® pod-ri-kdo rok za zameniavo srebrni uutHrekih kovancev do 28. februarja 1942.
Ob spremembi stanovanja nazna'1',e
svoj novi naslov mestnemu pre' ^ valnemu uradu v L'ublianj. pravočasne dostavitve živilskih naka ne.
Za zatemnitev oken itd kličite tele fon 4fi-9(i taoetmk Ivan Habič. Ljub-ljana. Poljanska 17.
Pgefepe vesgi
Umrli so:
V Ljubliani:. Marjan Lenari. *&»£•
tehnike: Marko Dernovšak. porea.iu^; gostilničar in lesni treovcc iz Save t> Litiji; Antonija Kapljeva; inž. Jo‘P Zužsk; t.Iari a Erjavčeva; Anton A-ie-xandroy.ts, major *r pek.
V Idriji: 781'tni Ivan Smuk, P°* setnik.
V Mariboru: 71Iotni Edvard Kramar-šič. železniški strugar v pok.
Na Rakeku: Petrček Bomicelj.
V BTatn pri Grosupljem: Neža Ada-nrčova
Naše sožalje!
Listek ..Družinskega tednika"
DELAJTE ZAPISKE!
Napisat Robert R. Updegraf
Največja težava pri večini ljudi je
v tem, da ao psihično teni. Preveč površno mislimo. Mnogo beremo, a si ne vzamemo časa, da bi tisto, kar smo prebrali tudi »prebavili«. Ne razmišljamo o tem, ne primerjamo to « svetimi izkušnjami, opazovanji in zrenjem. Se več: pri branju se niti tolike r.e ustavimo, da oi se nam tisto, kar sni. novegu izvedeli, vtisnilo v snomin. Kolikokrat se zgodi, da nam šine v glavo nova misel? In koiikrat jo poskušamo primerjati s svo-iroi pogledi?
»Mirno sedite in zapisujte nove ir>;sli,« je rekel n^Vi učervak. Ena ali dve uri, ki jih žrtvujemo v ta namen, bo nostal za nas kmalu najprijetnejši čas.
Ce hočemo -bogatiti svoje duševno življenje, bomo najbotie uspeli, če se nevadlmo delati zapiske.
Ljudje radi pozabljajo
V prvi vrsti je odveč brati če ste pri tem tako površni, da branje ne pusti trajnega vtisa v vaši duševnosti Misli so silno drobne, naša pamet je pa podobna redkemu situ. Neki pisatelj je to povedal v neki svoji pripovedki:
»Strahot tistega časa,« je rekel neki kralj, »ne bomo nikoli pozabili « »Pozabil boš,« mu je odgovorila k-aljica, »če si tega ne zapišeš « Klasična je zgodba c človeku, ki je padel na kolena da bi se bil zahvalil Eogu — a takrat se je zavedel, da je to misel pozabil. Dobre misli, novo stran -rob'?ma, važna mesta v piedavanju, v govorih, knji-
gah in razgovorih — vse to bomo pozabili, če si jih ne bomo zapisali.
Primer velikih ljudi
Zapiski še ne rode genija, a simptomatično ie, da ie veliko število stavnih ljudi detalo zapiske. Charles Darvvin. slavni naravoslovec, je popisal celo vrsto Rstov posebno takrat, kadar se je znašel pred nervimi dejstvi alt teorijami ki se niso »'-'-dale z njegovimi odkritji, ker neprijetne misli in dejstva dosti hitreje pozabimo, kakor pa prijetne.
Robert Stevenson, angleški izumitelj, je nosil seboj v elej dve knngi
— eno, ki io je bral. in drugo, v katero si je vse važno zapisoval. Thomas Hobbes, slavni angleški filozof, ki je s svojimi mislimi že v 17. stoletju zadivi! Fv’"w*o. je je I s seboj na sprehode oalico; v njenem ročaju je im“l skrito T”ito in '-»-o. V žepu je zmerom nosil zvezek, ki ga je- izvlekel, kadar koti ipm je »v glavo šinila kakšna misel*. Jonathan Erivards, teolog in metaf>-:k. ed->o ri-mod največiih mislecev zgodnie Amerike, je zapisoval nove misli, ko ie jezdil na konju in je listke pripenjat na plašč. Tako je pogosto prispel na cilj, ves posut z listki.
Prednosti zapiskov
2e samo s tem, da si misel zapišemo, jo po zakonu o asociaciji predstav trdneje vtisnemo v spomin. Za-ka' si torej ne bi napravili zbirko zapiskov, ki jih bemo poverili varuhu svojih možv^skib teakcii, da jih uvrsti na piavo mesto v zak’adnici našega d"hovnega življenja? Naše duševno bogastvo ie pogosto odvisno od vsebme, od zbirke naših surovin
— to se pravi od misli in domislic, ki se 'ih poslužujemo.
Druga prednost zapiskov je v tem da se z njihovo pomočjo lahko naučimo ocenjevati svoje m;sh, tako da nam postanejo prvo pomožno sredstvo za njihovo klasifikacijo. Zapisovanje zapiskov samo po sebi je ze vaja v
izbiri. Zapiski bistrega in izurjenega opazovalca so podobni plastičnim in ostrim slikam osnovnih misli.
Ustvarjalna uporaba teh zapiskov pa daje zapiskom njihovo končno vrednost. Naše glavne ali osnovne misli nam morajo služiti kot odskočna deska za nadaljnje duševno iskanje. Ah misel snamemo no*- 'iona ali z rezervo? Kakšne predstave zbuja v razumu?
Psihologi pravijo, da je eden naj-7" uvejšth načinov, kako misel čim dalje časa zadržat’ v spominu, ta. da jo zdi no z drugo predstavo, ki se ie čvrsto zasid-»T» v Tno*«ii. f?oTe kadar smo si jo zapisali, lahko rečemo da. 'e
Kadar se osredotočimo na nekaj drugega, se pogosto nepoklicana prikrade v razom jmsel. ki jo zar-mmo tako rekoč samo s konrem psihičnega očesa. Navad!mo se torej, da takšne m’«1! »ntam-ro---., »To nam bc koristilo,« pravi pisatelj Graham Wat's v »Urpzivosti nv^iterja*. :	-*i§omo
tir bežre' misli v njihovi prvobitni gTObi pb’in in če i’h OTpvra-imr, 73 poznejša proučevanja in predelavo.«
Zapisujte vsake novo misel
Svoie misM zanisuiem na koš^ak papirja in jih zlagam v arhiv. Kdaj pa kd?’ ta arhiv zredčim in obnavljam V njem imam vse mogoče misli — filozofske in takšne, ki se tičejo mojega not-Hr-a. Nr’ tere so samo naspol formulirane. Tako imam na primer zapisano misel, ki se tiče sestavin nove vrste hrane, tri 5	—-- ‘ -m
Mnogo sem že razmišljal o tem, a zdaj m avd»h ' ’a. ki 'aj bi mi pripomoglo do rešitve končnega pioblema.
Neki uvaževan industrijec, ki vodi veliko industrijo, pegrato odhaja na di ‘^e sprehod-*, Nikoli se na ne v >a dom-v. ne da bi ime' v žspu cel šop prjirčkov. na katere ie »nnis-val svoje misli, ki so mu med potjo šinile v glavo Med r 'mi so vse mogoče misii, največ je pa takš.., t, ki se ti-
čejo izboljšanja podjetja, preprečenja izw b, novih modelov ravnanja z ljudmi itd. Po nekaj dneh lističe ponovno prebere, popravlja in izpopolnjuje prve zam!sli, vse dotiei, dokler se ne prepriča, da J misel dobra.
Pisanje pomaga mišljenju
Po zaslugi pisanja p.stane mišljenj«. jasno. Neki moj znanec, ki se ravna po nače'u Granvilta Ki<risez;a. da je vsakodnevno sukanje peresa naj-boDši način, da e človek nauči j o misliti. Vsak dan naniše -ek»'. 'rar Je bi! opazil, ali si zabeleži kakšno misel, pa če je nVzon to a'i ne. Njegovi zapiski se tičejo mnogih sti - — ljudi, ti o ■ e, nolit - a-nnsti, deta — skratka vsega življenja. Sam trdi. da je tako posta' ro-zoireišt ojaazovalec in iasne>'ši mis'ec Njegov razum je v pogledu dobrih novih misli plodnejši kakor prej, s pi-saniem. se je pa naučil jasneje izražati.
Ida M. Tardelova. pisateljica biografij in romanov, ima navac’ da vfako jutr , ko eg eda jutrnje liste, nerekirie svc'» orraomh-* c t""1 kar jo je tisto jutro zanimalo. Najboljši dokaz v umestnosti niene metode ie ta. da se še zdaj. v svojem 81. letu, ži* o zanima za življenje v vsakem pogledu.
Branje in mišljenje
Izreči moramo tudi nekaj besed o odnosu branja do mišljenja. Thomas pravi. ' bi prav T o m»'o vedel kakor drugi IfmUe če bi bral tako, kakor bero drugi ljudje. Neki di gi pisec pa 1	1	je	človek,	ki
se hoče ? branjem — -*”’i*i nrsbti. po-drten človeku ki se hoče s kopir% n n 'iti risati. Pralec — nravi ta pisatelj — gre samo »rmreH-« s tirom, ki ie presekal avtorjevo nrišHe-nje in opazovanje D-mokrit, grški filozof (460—360 pr. Kr.) je šel celo tako daleč, da je sam sebe or’»p?*, s mo da ne bi -gel b--': Tako je bi. prisiljen, da je razmišljal.
Na drugi strani je pa spet zna.nnj da so bili veliki misleci po strastni in vsestranski bralci. A s > i citati. Skrivr it je v t"in- j svojim mislim pustiš poleta. ^e.Pa branju zbudi tvojo pozornost kaksn misel, in če se tvoja misel odda'1* 0 prebranega teksta, da bi sprem 'a nevo sliko, je najbclje, če knjigo * časopis za nekaj časa odložiš it* F stiš lastnemu razmišljanju prosto P° ’ Tako nam bo branje postala vzp° b> da za lastno razmiš4ja»:e.
Gra**=m Walls pravi, da za večin0 ljudi branje časonisov *-•■ drugega »kakor potuha slabi navadi, da sr>r®' jetnaš in pozabHaš nevezane rn*s ' <■ Namesto tega priporoča zbirko izrezkov, k se ti zde važni Ali n* vadno, da je tako malo ljudi ki jim bilo do tega da bi t.!|i v^-rirao-sko obveščeni vsaj o enem predmetu
Berite s svinčnikom v rokil
Če pri branju aletite na mesto ab rečenico, za katero se vam z*' osvetljuje kakš°o pred*"'*1, a'i na le’- a nusel ki je nova ah h' preseneča, je kratko in mafo greh.,c_
se pri tem ne ustavite in si ne zab ležite. Tako boste obogatili svoie re zerve. Ce teg» ne storite, se vam misel čez nekaj ur izgubila v spi minov ali jo ho pa izpodrir.fa ce vi sta drugih vtisov.
Mnogi ze'o izobraženi in zelo int hge. tnj ljudje sc si svojo izobraz ^ pr;dohili no v'inf s * -t. di sr 0 s svinčnikom v roki. Skozi glavo knjiga ni švignila kakor ob j^ čez nebo, temveč so si jo počasi vti r v spomin
Dandar šnji a- ,;uie na r prehodnih misli, vtisov, opazovanj novih idej, da se nam bodo v
množici zadušile mnoge dobi e in ^	.
gocene mis'i, če se ne bnmo nfva. . delati zapiske. Kar ie na še varne^0. zapiski bedo pravi blagcs'ov ra . veka, ki se hoče prebuditi in zac misliti s svojo g’avo.
BOŽIČNA LEGENDA
Pregnana je iz doma — podrta hiša, streha njena, in bosih nog po svetu roma, stopinja vsaka je ledena, in kamor koli gre, povsod pred njo, za njo solze.
Cvetočih lic in prožnih rok je šla pred leti daleč v svet, saj bitja vsa varuje bog in svet je le pomlad in cvet; a svet je trd, on ljubi moč, izpija kri in srka med. palačam smeh, ne mara koč, zlato na ustih, v srcu led —
in velih lic in praznih rok, kot list uvel in mrtev sok hitela je domov pod rodni krov — tu dom širok bo, velik, nov, iz hriba gleda doli na ravan, vasi nikier, še cerkve ni, le stolp kot zlomljen bič stoji — tu bil je boj. vihar strašan---------
Na kamen sede — tu nekdaj je bil cvetoč otroški raj — ovčice bele — sestre njene, marjetice, vijolice, studenček bistri, mah zeleni in ptički gori — ljub smehljaj iz zime je začaral maj.
Z daljave mestni zvon —
Ne, ta je tuj, to ni njih glas, ki ljubijo le njeno vas ta ni domač ne gre v srce — tam je bogastva zlati tron, sovraštvo v svili, strup oči, na tihem solze in gorje, le proč od tam, le daleč proč, ker tam ljubezni ni.
Prelep bil sen.
Odnesel spev v božično noč g’ ove je do zadniih koč.
Tolažbo čuj: saj tudi dete ♦ -n leži m nima nič — in nima nič smeje se in ne solzi le zbor je angelskih duhov čez hlevček dal nebeški krov.
In zopet tam: na gori križ, še on trpi
na vrhu. v morju bolečin.
To bil je sen za bajno noč,
le kratek sen,
prekratek sen za sveto noč.
Ivan Baloh
V znameniu zcrdnfe ure
tiSainenavadnetše
ooorn''e
Svojo vilo je zapustil vragu. — Maščevanje po smrti
V mirnem okraju nekega idiličnega španskega mesteca stoji vila. Nad njenimi vrati Je tabla z napisom: »Posvečena vragu!« Samo neki star sluga in čuvaj stanujeta v tej hiši: njuna edina naloga je, paziti, da se ne bi kdo nepoklicani polastil te vile. Tako je določil lastnik hiše Josč Huttanson v svoji oporoki. Na smrtni postelji se mu je pa njegova oporoka vendarle zazdela malo neprimerno priporočilo za nebesa. Zato se je v svoji zadnji url odločil, da bo svoje ostalo premo, ženje zapustil nekemu škofu s pogojem, da bo »za njegovo ubogo dušo maže bral!«
*
V kanadskem mestu Torontu je pred »ekaj leti zbudila veliko vznemirjenje oporoka nekega milijonarja. V svojem življenju je veljal za velikega, v svojih šalah kdaj pa kdaj celo malce hudobnega humorista. Ta 6loves je potrdil tudi v svoji oporoki. Zapustil je nekaterim metodistovskim pridigarjem, svojim znancem, ki so svoje življenje posvetili boju proti alkoholizmu, cel šop pivovarniških delnic. Oporoka je pa vsebovala pogoj: če jim njihov svetovni nazor prepoveduje sprejeti to dediščino. naj jo izroče dobrodelnim ustanovam. Isti pogoj Je postavil nekaterim hudim nasprotnikom konjskih dirk, ki jim .je zapustil za 5000 dolarjev deležev »Dirkalnega kluba«. Ko so se po dolgih oklevanjih in prerekanjih dediči zedinili,' da bodo oporoko sprejeli, so Izvedeli, da Je umrli milijonar sklenil mnogo stav na to odločitev.
Sit-John Ellerman je angleški državi zapustil nič manj ko 41 milijonov funtov šterllngov. To je neznanska vsota denarja. Da ne bi nihče dvomil o višini zapuščene dediščine, je Ellerman tole izračunal: da bi lahko s tem denarjem kupili lokomotivo iz čistega zlata; zgradili sedem velikih oceanskih parnikov ali tri In trideset mostov; cela vsota, v bankovcih po en funt Sterling, zloženih drug vrh drugega, bi dal kup, tako visok kakor Montblanc; samo iz obresti bi pa lahko izplačali letno plačo 21 Clarkom Gablesom in Marlenam Dietrichovim!
•
Pred nekaj leti so v neko siromašno stanovanje na Južnem Tirolskem poklicali zdravnika. Našel J« truplo starega moža, ki Je umrl od gladu. Vse mesto ga je poznalo kot berača. Ko so Nadaljevanje v 5. stolpcu
Tisto leto se je Tonček prvič zavedel slovesnosti božič .ega praznika. Sicar se je spominjal, da pozimi spečejo potice in postavijo ja^" e, ali pražnje razpoloženje, ki ga je občuti1 tisto leto, je bilo čisto novo. Prišel je v leta, ko so o posebnih prilikah vtisi tako globači, da ostane,, -> otroku za ’3 življenje.
Zunej je melj kakor mete samo na P’1- ‘ Skozi okno je vid"1 zgolj belino in hiša se mu je zde’” kakor v mleko potopljena. Kadar je 1 odprl vežna vrata, je puhnil notri oblak snežink; in čeprav je prišal samo čez dvorišče iz hleva, je v veži otitsal sneg raz sebe in topoJal z nogami, da so se delali na kamenitih tleh beli kupci. V hiši ;,a je bi’o toplo, zavetno in po poticah je dišalo.
In vsi so bili doma. te toliko so se genili iz hiše, kolikor je bilo treba živino opraviti, ali drv in vode nanositi. Jože in France sta se ukvarjala z jaslicami, oče ir stara mati nh peči pa sta poslušala drv».ria ki se je na poti iz Iške zatekel v hišo, ker se zaradi zametov ni upal naprej v Mramorovo Tonček je bil od veselega pričakovanje, ves nemiren. Zdaj je pazil, kako delata brata a slice, zdaj je stekel v kuhinjo, kje
Napise! Janez Rožencvsl
'-alco se ie kma'u nod hišo Luca do siedi vampa potopila v -->eg, kako so za njo stopali moški s kučmami če-i uhlje in ženske zavite v dabele rite, in kako se je v snegu svetlikal plamen bakelj, ki sta jih nosila Jože in France. Na visokem, temnem nebu si se b>eščale drobne zvezde in pod njimi se je razprostiralo brez konca in kraia belo valovje bloške planote. S staro materjo sta še i.ekaj časa gledala za domačimi, v’'de’a tudi luči ljudi, ki so šli iz drugih vasi k Fari, petem pa sta se umaknila v hišo n 'anrla duri.
Spet ju je objela toplota. Ostala sta sama doma in stara mati je ranila, naj gre spat. Ali Tonček ni bil nič zaspan in stara mati mu je morala praviti, kako se je Jezušček rodi!. Poslušal jo je in s peči strmel v rdeče ožarjene jaslice. Ali stara mati, k: se je razgovorila, ie pripovedovala tudi o hudobnem kralju Herodežu, ki je velel pomoriti nedolžne otročiče. V pražnji tišini so vstajale po menih bes "iah pr«*d To"'■'v m žive podobe. Videl je divje vojščake, pome rjene otročiče, obupane matere in zgrozil se je.
»Pa k^o ie mogel biti Herodaž tako grd, da je velel otročiče po-
je pa s prepričanjem zatrdila: »Res jih je Jezušček vse oživil in v nebesa vzei.a
Tunčku je odleglo. Saj Jezušček res ni mogel biti tak. da bi samo sebe rešil, druge pa v krvi pustil... Jezušček je dober in usmiljen... Gr-d mu Herodežu se je pa prav zgodno. .
ctara mati je z visokim, trepeta-i jočim glacom zapeci »Kaj se vam zdi, pastirci vi...« in Tonček je med s'.rjai'ii|em v rdečo lučko zaspal.
Zjutraj je bil' zgodaj spet na nogah. Domači so bili prišli med tem od polnočnice, jedli krvavice, krhlje in potice tei po stari navadi prečuli vs' noč. Tudi Tončku so dali zaaj jesti.
»Lepo je zunaj,« je menil oče.
Tonček le spet stal na klopi pri oknu, ki je čez noč zamrznilo. Izpraskal je linico v ledene rože in pogleda! ven. Nad zasneženimi bloški mi griči se je svetlilo in tenki oblački so se rdečili. Poter se ie ib enim gričem nekaj užgalo in Tonček je videl, kako je izza hriba vstalo vck-u sonce tei posijalo čez Bloke. Vsega ga te prevzelo in 'ar nt m >-gel odmakniti oči od bleščave svet-I lobe. Sonce se je zgolj še * jpodnjim
so mati, Marička in Ančka pekle, zdaj gledal skozi okno, če se že kaj vidi, pa spet zlezel malo na peč k stari materi.
Drugi dan se je po južini nenadoma zjasnilo, baš ko sta Jože in France obesila jaslice v kot. Drvar iz Mramorovega je dejal, da bo zdaj, hvala Bogu, za sveti večer lehko doma. Voščil je praznike in se odpravil. Zenske so hitro pospravile posodo od južine in v hiši je zavladal prazniški mir.
Oče je menil, koliko je že snega zapadlo in da bo treba k polnočnici s konjem gaziti. Tonček pa je stal spet na klopi pri oknu in začuden slrmel čez bele griče proti Bloščku. Nenadoma se je njegovim očem razodela daljava, ki otroci prva leta zanjo še nimajo oči.
Pred večerjo je oče pokadil po hiši in povsod, nakar so dolgo molili. Zaradi posta so večerjali samo zelje in kuhane suhe hruške. PoUm so peli božične pesmi in Tonček se je zameknil v rdečo lučko, ki je gorela pred jaslicami. Slednjič so prišli sosedovi in domenili so se, da pojdejo skupaj k Fari k polnočnici, in da bodo s kobilo Luco pred seboj gaz delali.
Ob desetih so se morali odpraviti. Stara mati ga je podila uazaj v hišo, ali Tonček si ni mogel kaj, da ne bi gledal, kako odhajajo. Videl je,
»Zbal se je Jezuščka. ker je slišal, da bo zavladal vsemu svetu.«
k ni razum01 in bi se m -gel kdo Jezuščka bati, in je če zmeraj videl pred seboj grozoto betle-h. mske morije. Srce « mu je stisnilo in bušil je v jok. Stara mati ga je vzela v naročje in ga tešila, ali v megovem srcu je vstajal strašen gnev na hudobnega Herodeža.
»Pa zakaj g ni Bog kaznoval?« -je hlipaje vprašal.
»Saj ga je, pa še hudo ga je. Ker je Jezuščku po življenju stregel, ga - u ■	■>	‘	'	.
vem tfelesu so ga črvi jedli in meso mu je v koscih padalo od kosti.«
Tončka je to nekoliko potolažilo in poslušal je, kako sta se Jožef in Marija z Jezuščkom pred Herodežem rešila v Egipt. Ali vendar — v Betlehemu so ostali pomorjeni otročiči! Otroška misel ni mogla od njih in znova se mu je stisnilo srce.
»Pa zakaj niso še drugi starši z ctroki bežali v Egipt?«
»Ni bila božja volja,« je odvrnila stara mati.
»Torej so ostali mrtvi?!«
»Saj jih jj Jezušček spet obudil in v nebesa so šli,« je pomirjevala stara mati, kj je videla, da gre Tončku spet na jok.
»Ali jih je res oživil?«
Stara mati je za hip pomislila, če n; morda greh, kar hoče reči, potem
koncem držalo griča in tik preden se je od njega odgnalo, je iz sonca stopil na grič sam Jezušček v beli sra*ci.
Z razprostrtim1 rokami in bosimi nogami je jel stopati po zasneženi planjavi proti Ravniku. Čisto razločno ga je Tonček videl. Neizrečeno je bil lep. In čim bliže je prišel, tem večji bil tem d-’i so segle njegove roke. Ko je prišel do gmajne za Svetim Duhom, se je ustavil ter ozrl na desno in levo. Tedaj so izpod grmovja v snegu vstali pomorjeni betlehemski otročiči ter se zbrali vsi pod Je-zuščkovimi razprostrtimi rokami. Nič več niso bili grozni, kakor ponoči. Rane so bile zaceljene in namesto krvavih madežev so bile na srajčkah rdeče rože. Veselo so se smejali in ctrazi so se jim prav tako svetili ka kor Jezuščku.
»Res jih je oživil!« — je vzkliknilo v Tončku. Tedaj so jele podobe bledeti. Bel oblak jih je zagrnil ter se z njimi vred dvignil v višavo, kjer je visoko nad soncem skoprnel.
»Burja vstaja,« je dajal oče za njim v hiši. Tončku pa se je zdelo, da je zaslišal od zunaj tenak, nebeško mil
glei.
Ta hip je občutil blagodejpo svetost pražnjega spomina na rojstvo Njega, ki je prišel na svet izpričat rešnjo neminljivost božje pravice ter oznanjat ljudem usmiljenje in mir.
Božična uspavanka
Zložil Zmago Porekar
Nad božjo zibko zvezda gori...
Mati, zakaj pa ti ne prižgeš luči?
Prisluhni!
Ali si slišala lahen šum z neba?
Kdo ve, kako daleč je do tja?
Oh, kar zaspi, otrok, kar mirno zaspi; saj veš, da mati vso noč pri tebi bedi.
Ne blodil
Nič nisem slišala šuma z neba; daleč, otrok, daleč je do tjal
Mati, doma je bilo svetlo na sveto noč, sto svečic in lučk je svetilo iz koč.
Poglej!
Ali se ti ne zdi, da se zvezda spušča k nama; kaj misliš, ali jo ujamem? Povej, mama!
Da sinko, da, saj vem, da je bilo sveth5 doma, toda daleč, daleč je, sinko, do tja.
V oči mi poglej!
Viš, tu notri ti zvezda gori, ujemi jo, potlej pa zaspi!
Zakaj, mama, zakaj smo od doma odšli v tuj kraj, med tujo kri?
Potiplji me!
Čutiš, kako me zebe, kako mi telo drhti?
In Božiček? Rekla si, da mi prinese sani...
Oh, le počakaj, otrok moj, dušica mala, še bova šla domov in vse luči prižgala..,
Viš, tako!
Ti je toplo zdaj, ko sem ti dahnila na sreč?
Le privij se... zaspi do tistega dne!
pa našli njegovo oporoko, se je izkazalo, da je zapustil vse svoje premoženje — več ko milijon maric — kitajski državi.
Starec je bil pustolovec, ki ga je
usoda vodila po mnogih azijskih deželah. Res so našli premoženje, ki ga ;e navedel v oporoki. Da je končal svoje življenje kot barač, so pripisovali duSavni zmedenosti. In zakaj je svoje premoženje zapustil kitajski državi? Navedel je vzrok: v vsem svojem življenju je srečal samo eneja človeka, ki mu je portal zaupan prijatelj in to je bil neki kitajski mandarin.
*
Neki trgovec iz Kijeva se je pa v svo-'i oporoki maščeval nad svojo ženo. Vedel je namreč, da mu žana na skrivaj »skače čez plot«. Zapustil ji je svoj denar po-'* pogojem, da se poreči s svojim ljubimcem in v vsah sob'h svojega stanovanja postavi velike sohe, predstavljajoče njenega nokojnega moža. Ker se zaljuoljenca nista hotala odreči denarju, sta izpolnila pogoj. A že po kratkem času ‘e vdovine^a moža zgrabila takšna jeza ob pogledu na sohe svojega prednika, da Je vse po vrsti pometaj skozi okno!
Neki drug trgovec, ki je bil prav taKo nesrečno poročan. Je zapuftil vse svoje premožen^ na*hu,Wm»sovražnikom svoje žene. N ej je pa zanustil samo en pannyl Višek Je pa predstavlja pri tel oporoki določba, da mora dobiti njegova tena sporočilo o moževi oporoki v pismu — brez znamke.
•
Neki odvetnik iz Bo-tona je vse svoje premoženje zapustil svojemu družabniku. A ker mu e ta prinravil mnogo težkih ur v življenju, ga pogosto celo do roba obima pripravil, se mu je hotel v=ai po smrti rrmš^e vati. V svoji oporoki 1e napisal, da ba za skrivališče njegovega premoženja Izvedel lz ene izmed megovih gramofonih plolč. Dadič na1 bi jih torej vse po vrsti preigral. Na nesrečo e imel pa odvetnik velikansko zb- o gramofonskih plošč, več troč po šte vilu. Družabnik Je štiri tedne nenre-stano poslušal nloSčo za nioieo ncen so ga morali pa prepal ati v norišnico. Skrivališče premoženja Je izfoa.aia ploiča, shranjena v pisalni m m pokoj, nega odvetnika..
Smučarska terminologija
Ali poznate domače smučarske izraze? — Zakaj bi tudi smučarji ne skočili iz starih okovov ?
Pri nas Slovencih se je smucarstvo razvilo že pred 400 eti in sicer na No. tranjskem. Razvilo se je med smeti in zato tudi dobilo prve prave slovenske izraze za svojo smučarsko govo..co. Zal so se ti lepi slovenski izrazi ohranili samo v svojem rojstnem kraju in ostali tako rekoč v povojih. V širšo Slovenijo niso našli poti. Zato se danes smučarji po večini še zmerom poslužujejo udomačenih tujk, čeprav bi vsako Izmed njih lahko nadomestil’ z lepo domačo besedo
Da bi se smučarji poleg smučarske tehnike seznanili tudi s pravimi slo-venskinfi smučarskimi izrazi, smo na tem mestu priobčili nekaj lepih doma čih besed za namavadnejše in najpo gostejše izraze, ki jih uporablja vsak smučar, kadar se popelje v belo naravo.
Stremena so pnprava, pritrjena približno v sredi smuči, da vanjo vtak. nemo čevelj in ga pritrdimo s streme-nicami, tako da se lahko noga premika samo navzgor.
Kljuka je domača beseda za izumetničeni izraz (»natezalec«). S kljuko odpiramo in zapiramo stremena na peto
Stremenice so vezi, s katerimi pritrdimo čevelj na smuči.
Krpljice so pritrjene na spodnji konec smučarskih palic. Z njimi se opiramo v mehkem visokem snegu da se pa’1 ca ne pogrezne visoko v sneg
Zanka je Jermen na gomiem dalu palice.
Kože (smučarji pravijo psi), prine. njamo na smuči za hojo v večjih in daljših vzpetinah.
Strgalo je priprava, s Katero postrgamo mažo ali sneg s smuči.
Ztvojci ali golenice (ne: gamaše) so povoji, ki jih ovijemo čez členke in čez hlače
O/rlavnica (ne: Kapuca) nas varuje pred dež cm in snegom.
Smuški svet (ne: smuški teren). Dober smuški sveti
Ključe (ne: serpentine) imenujemo vijugasto pot.
KlJučenje je način smučarske hoje v breg v ostrih vijugan.
Zakrmiti se pravi, izpremeniti smučem smer
Smuka je izraz, ki pomeni Kakovost snega (slaba ali dobra smuka).
Zavor pomeni zavoro. Pri smučanju poznamo tri vrste zavor: plužni zavor, krMi-anijo in telemark.
Plug: sneg orjemo s plugom, torej tako. da sta krivini '■muči skupaj, pete so na obrnjene navzven.
Plnžnl m vo j napravimo, če plužimo ter prenesemo težo na zunanjo smuč. ko v smeri zaželene smeri.
PlužnI zavor je zaviranje s plugom.
Kristijanfia je smuški lik. ki ga upo. rabljamo skoraj pri vsakem snegu za izpreminjanje smeri ali pa za zavoro.
Telemark Je zavora, ki so jo včasih, uporabljali posebno v globokem snew„
Krmarlca je v smuku naprej pomni-njetja. nekoliko razbremenjena smui. ;ka, ki vodi in daje smer. Nada.
Zgodovina ali govorice
Skrivnostni zapletliaii okrog $mrti švedskega kralia Karla Xff.
Vraže o kraljevi neranljivosti. — Morilec je uporabil gumbu podobno kroglo
Smrt švedskega- kralja Karla XII., ki je vladal od 1697. do 1719., je do nedavnega ostala zavita v skrivnost. Odkar je v vojni proti Norvežanom v bližini mesta Friedrichshalla padel, so ljudje spletli okrog njegove smrti vse mogoče in nemogoče pripovedke, tako da resnice o njegovi smrti nihče ni mogel razvozi jati. Ta govorica je dve stoletji vztrajala med ljudstvom, zdaj bolj glasno, zdaj tiše.
Zdaj ko je od kraljeve smrti minulo že 222 let, je med Švedi spet zaživela lpravljica o kraljevi smrti. Tokrat je legenda postala celo senzacija dneva, povsod si jo lahko slišal. Zgodovina je (poročala, da je kralj padel junaške : smrti, ljudska legenda je pa to zani-I kala, češ da kralj ni padel, temveč da so ga umorili. To je tem bolj držalo, Iker so ljudje verovali, da je bil njihov junaški kralj neranljiv.
Usodno je bilo to, da niti prvega niti drugega niso mogli dokazati. Zato so oboje samo domnevali. Naposled so leta 1917. spet odprli znameniti sarkofag z mumificiranim kraljevim truplom v stockholmski katedrali. Preiskali so z lavorjevim vencem okrašeno glavo, na kateri se je še čisto jasno videla velika rana. Dali so jo pod rontgenske žarke in mikroskop in so čedalje bolj dvomili, da je kralja ranilo norveško orožje. Ugr^rovili so tudi, da krogla ni bila svinčena, druge snovi pa takrat niti Norvežani niti Švedi še niso poznali. V poštev bi prišel torej samo kakšen poseben naboj in še tega bi moral morilec sprožiti iz neposredne kraljeve bližine.
Ta raziskovanja so torej spet potrdila, domnevo, da so kralja umorili. Tem bolj, ker je bila krogla, s katero je bil zadet, nekaj posebnega. Ljudje eo to spet porabili za govorico in so bili prepričani, da kralja, ki je bil neranljiv, navadna krogla sploh ne bi ubila. Spet so se spomnili vraže, ki je pripovedovala, da bi kralja utegnili umoriti samo s kakšno njegovo osebno lastnino.
Tako je kljub vsemu še zmerom manjkal dokaz. Da pa še po 200 letih ljudem ta skrivnostna kraljeva smrt ni dala miru, je bila kriva samo fantazija. Zgodovina je pa o Karlovi smrti poročala takole:
Meseca novembra 1718. je Karl XII. oblegal s svojimi četami neko norveško trdnjavo. Bilo jo je zelo težko zavzeti. Karl je zato zapovedal vojakom, naj skopljejo rove v trdnjavo. Delo je nadzoroval sam.
11. decembra 1718. so vojaki izkopali rove že tako daleč, da so bili samo še 150 metrov oddaljeni od svojega cilja. Kralj kljub opozorilu ni o;lšel iz prednje črte, čeprav je bil izmučen od celodnevnega dela. Sedel je ob zid, vrgel svoj trikotasti klobuk in novo suknjo poleg sebe na zemljo, si podprl glavo z roko ih zadremal. Tisti trenutek ga je zadela krogla. Zarila se mu je v glavo, prav nad sence.
Tisti, ki so to videli, so takoj sklenili, da bodo kraljevo smrt vsaj za nekaj časa prikrili in zamolčali. Tako so tudi napravili in vojaki so, ne da bi izvedeli, da je kralj umrl, oblegali trdnjavo dalje.
Potem je zasedel prestol Friderik I. Vendar Karla ljudje niso pozabili. Zmerom znoVa so se porajale govorice, da je junaškega kralja nekdo umoril — in da je morilec uporabil za to
enega izmed turških gumbov njegove stare suknje.
Raziskovanja niso mogla ničesar ugotoviti. Leta in leta so zbirali pravniki dokaze, morali so seveda s temi pravljicami in govoricami, ki so se v teku stoletij razširile med ljudmi, sila previdno ravnati. Vendar so v vseh teh govoricah skušali najti jedro resnice. Naposled so kot nekakšno izhodišče iz zagate porabili dejstvo, da so v neki vasi našli denarnico, na kateri so bile napisane zlate kraljeve začetne črke. Tedaj so se vsi vprašali, kako je mogla priti ta denarnica v vas, če jo je kralj, kakor so takoj ugotovili, do svoje smrti nosil pri sebi? Po dolgem zasliševanju so izvedeli, da je že mrtvemu kralju neki vojak vzel površnik in ga odnesel domov. V tem površniku je bila Karlova denarnica. Potomci tega vojaka, ki je pred stoletji oropal kralja, so izpovedali skrivnost, ki je v njihovi družini romala od očeta do sina in tako dalje. V tem poročilu je bilo spet mnogo namiga-vanj, da so kralja umorili.
V kraljevem muzeju je več desetletij' ležal pozabljen važen dokument, v katerem je bilo zapisano zasliševanje nekega višjega častnika, ki je prvi pregledal mrtvega kralja. V tem dokumentu je bila zapisana častnikova izjava. Rano je morilec zadal iz neposredne bližine. Vendar so stavek, ki je jasno dokazoval, da so kralja umorili, na povelje tedanje kraljeve d nižin e iz političnih razlogov, izbrisali. Zdaj šele so ta stavek skušali s pomočjo raznih kemikalij napraviti čitljiv.
Imela obliko Karlovega gumba. Vzel jo je kralju iz rane in jo odnesel domov. Vendar ni imel miru. Podnevi in ponoči se mu je prikazoval kralj, tako da je naposled prosil za pomoč nekega duhovnika. Ta mu je svetoval, naj kroglo vrže v potok. Tako je kmet tudi storil in po poročilu potomcev potem tudi sam kmalu našel nenaravno smrt.
Tako so spet potrdili domnevo, vendar dokaza ni bilo. Naposled se je pa zgodil pravcati čudež, zakaj po 222 letih so naposled le razvozlali skrivnost kraljeve smrti.
Nekega dne je prišel k Sandklefu neki moški in trdil, da je našel kroglo, s katero je morilec umoril kralja Karla. To rekši je izvlekel iz žepa medeninasto kroglo, ki je imela obliko gumba. Našel jo je v neki peščeni jami.
Domneva, da je bila ta krogla nekoč prišita na kraljevem plašču in torej ni bila krogla, temveč gumb, se je kmalu razširila. Podlaga njeni govorici je bila pač vraža, ki je trdila, da bi mogli kralja umoriti samo s kakšno njegovo osebno lastnino. V resnici je bila krogla iz medenine na enem koncu zalita s svincem. Na enem koncu je bila sploščena, kakor da bi jo pritisnili ob kamen. Vendar je bila kljub vsemu prava krogla in edini pravi dokaz, ki so ga dobili po stoletjih in lahko dokazali, da je bil kralj Karl XII. umorjen.
Najdražje božično drevesce na svetu
Znano je, da nekateri ljudje bolehajo za blaznostjo lova za rekordi. In tiko se je v nekem velemestu znašel človek, ki si je zadal za nalogo, da bo imel najdragocenejše božično drevesce na svetu.
Odšel je k svojemu zlatarju — bil je namreč bajno bogat — in mu naro-
La Madonna e il Bambino. Riprodotta dal quadro «L’adorazione dei tre Rc» del pittore spagnolo, Diego Velasquez. — »Mati božja z detetom«, izrez iz slike »Poklonitev sv. treh kraljev« španskega slikarja Diega Velasqueza.
1 i
DVA, KI JU LUNA NOSI«
Gornja slika predstavlja gdč. Sernečevo in g. Janovskega v akrobatski točki »Mesečnika«, ki je svojevrstna atrakcija v tekočem božičnem sporedu »Ve. ^	selega	teatra«.
Sandklef, kakor se je pisal intendant, ki je vodil vsa ta raziskovanja o kraljevi smrti pa s takšnim dvomljivimi podatki še ni bil zadovoljen. Zaslišal je še potomce nekega kmeta po imenu Nordstima, za katerega so ljudje pravili, da je bil poleg, ko so kralja umorili. Izvedel je spet nekaj izredno zanimivega. Po izpovedi potomcev je vojak Nordstirn celo domov prinesel tisto čarobno kroglo, ki je
čil, naj izdela božično drevo iz zlata v naravni velikosti in prav takšno, kakršno je pravo drevo. Zlatar se je lotil dela in ga tudi mojstrsko dokončal. Božično drcvesce, ki ga je izdelal, je bilo veliko kakor srednjevelika smrečica. Bilo je iz suhega zlata, toda pobarvano z nežno zeleno barvo. Parfu-mirali so ga s parfumom po smrečnih Iglicah.
Tako so bili zadovoljni vsi: zlatar.
Nelle regioni d'Italia, nelle quali non e stata ancora completamente debellata la malaria, viene insegnato pratica-mente alle scolaresche come gj ha da lottare contro il pericoloso nemico, Ecco gli scolaretti e le scolarette sul terreno, armati di bodili e dl aspersorl. Merita rilevare che questa e una delle ore piu divertenti dell’istruzione. — V italijanskih predelih, kjer malarije še niso čisto pregnali, se tudi v šolah mladina praktično uči, kako je treba zatirati povzročitelje te nevarne bolezni. Gornja slika nam kaie dečke iz ljudske šole, kako gredo oboroženi a lopatami in Škropilnicami »na teren«. Ta učna ura je med otroci najbolj priljubljena.
ki je zaslužil s svojim izdelkom toliko, da bi lahko iz tega denarja živelo petdeset družin vse leto v zelo dobrih razmerah, človek, ki boleha za rekordno blaznostjo, in božično drevesce, ki so ga občudovali ljudje od blizu in od daleč.
Ni dobro biti preveč popoln
V 16. stoletju je ustanovil neki Menno Simons na Nizozemskem novo versko sekto, ki je imela svoj izvor v reformaciji in se je kmalu razširila tudi po drugih deželah, posebno po Rusiji in Ameriki. Ta verska sekta je hotela biti sekta najpopolnejših ljudi na svetu. Njeni člani so se morali zaobljubiti, da bedo v vseh okoliščinah in prav zmerom pravoverni, pošteni in brez greha. Pravila so bila zelo stroga, zato so mogli stopiti v to sekto samo ljudje, ki so jih vsi priznavali tako rekeč za popolne.
Nevarno je, če si preveč popoln, zakaj ljudje ob tebi še posebno občutijo vso svojo grešnost. Taiko so se tudi tako imenovanih »mennonitov« pi-ičeli ljudje izogibati in jih pričeli celo preganjati. Leta 1923. so prav zato iz Kanade pregnali 1000 mennonitov. Zatekli so se v Južno Ameriko, in sicer v Grand Chaco, v svojo »obljubljeno deželo«. Vprašanje je pa, ali bodo v tej »obljubljeni deželi« res našli mir, zalkaj znana je po strašnem podnebju, po vojnah, ki divjajo skoraj brez prenehanja in po brezsrčnosti prebivalcev.
Ali bi pili »tekočin kruh?
Zgodovina nas uči, da so stari Egipčani imenovali svoje pivo kratko in malo »tekoči kruh«. To pa tudi po pravici.
Posebni za to izvežbani sužnji so namakali v Nilu velike kose na poseben način pripravljenega kruha in ga mečkali z nogami. Ko je bil dobro omehčan, so ga pobrali in nalagali v veliKe vrče. Potem so kruhu dolili čiste vode, vse skupaj precedili skozi sito in tako dobljeno tekočino servirali kot »tekoči kruh«.
Kadar so bogati Egipčani odšli na kakšno dolgo popotovanje ob Nilu, so zmerom s seboj odpeljali tudi celo vrsto takšnih »tovarnarjev piva«, da so jim vso pot lahko pripravljali »tekoči kruh« in niso trpeli žeje.
Zbiralci — ovratnic
Vsi vemo, da žive na svetu zbiralci vseh mogečih stvari, od znamk in podobnih nedolžnih predmetov do koko-šldh okostij in vžigalčnih škatlic. Znani so tudi zbiralci zvoncev, pepelnikov, cigar in cigaret.
Neki podjetni Francoz pa zbira ovratnice. Francozi imajo res izreden okus za blago, zato so tudi v nošnji ovratnic izredno izbirčni in natančni. K temni obleki svetlo ovratnico in narobe.
Gospod Dupont ima že lepo število vseh mogočih ovratnic, od čiste svile in volne do papirnatih in še raznih drugih eksotičnih ovratnic. Nekoč se je peljal z letalom več ur daleč, da je lahko dobil neko posebno imenitno \ovratnico. Njegovi znanci niso nič kaj radi z njim v družbi, zakaj boje se, cV, bi jih na lepem ne opeharil za mvo ovratnico...
DZIU DZ1TSU
je odlična brezorožna samoobramba pred slehernim napadom, je šola za duhoprisotnost in samozavest! Džiu džitsu napravi telo prožno in gibčno ter nadomestuje gimnastiko! Ker ne terja nobene fizične sile, se ga lahko nauči vsaka dama ali gospod. Poučuje ga strokovnjak, Ljubljana, Cesta 29. oktobra. 5t. 5, dvorišče, desno.
SIROM PO SVETU
Potres in poplava v perujski provinci Huarez v južni Ameriki sta povzročila velikansko škodo. V mestu Huarežu so našteli doslej 500 mrtvih in okrog 4000 ranjenih. Morje je v mesto samo naplavilo ogromne množine proda in peska, na večih mestih je pa potres razdejal 50 km dolgo pan-ameriško cesto.
Francoska vlada v Nezasedeni Franciji je izdala posebne ukrepe za varstvo družine. Ustanovili so zakon, po katerem dobe novoporočene žene precejšno podporo, ko stopijo v zakon. To podporo dobivajo dve leti, zato, da se lahko posvetijo samo gospodinjstvu in jim ni treba iskati zaslužka. Drugi zakon določa podporo družin z otroki, tretji pa podporo družin vojnih ujetnikov.
Južni del japonskega otoka Formoze je obiskal močen potres, ki je zahteval 190 smrtnih žrtev in 614 ranjencev. Potres je zrušil 612 poslopij, hudo jih je po poškodoval 918.
V mestu Lodzu na Poljskem je posebno vojaško sodišče obsodilo na smrt duhovnika Vinzentyja Harasyno-vieza, Ki je kljub prepovedi nosil pri sebi orožje.
Hud potres so občutili prebivalci mesta Muglija v Turčiji. Potres je poškodoval okrog 80 stanovanjskih hiš pa tudi precej ljudi je ranil..
Nov zakon proti vohunstvu bo predložil švedski pravosodni minister parlamentu, ker je bil dozdanji pomanjkljiv.
Vojaško sodišče v Parizu je obsodilo
na dvajset let ječe šest komunistov zaradi sabotaže.
Velika eksplozija je nastala pred dnevi v neki tovarni za izdelavo eksplozivnih snovi in umetnega ognja * Oberriedu v Švici. Doslej so našteli sedem mrtvih.
I VESELI IEAIER
Božični program
Š: Na božični dan in na sv. Štefana !• dan 25. in 26. XII.	v.
tri predstave:	h
;; ob 14.30, 16.30, 18.30 || Na sporedu, ak obatika, božična »| igra, spevoigra itd.
•• Predprodaja vstopnic oba dneva S! od 10. ure dop. neprekinjeno do ji SI	večera	[j
3§k»feh.
Božično darilo
NAPISALA b. kollbrunnerjeva
Vlak je brzel skozi spečo pokrajino. Nejasno so se videle skozi mokra okna omike dreves, hiš in telefonskih dro-Kov. Kadar se je vlak približal postaji, s® je skozi okno zasvetila rdečkasta all_ zelenkasta luč. Ker je bil sveti večer, je bilo v vlaku le malo potnikov.
V kotu nekega oddelka sta sedela ®tara zakonca. Le malo sta govorila ■ned seboj. Njuna obraza sta pričala, a njune misli niso nič kaj rožnate. '*a sta pri nekih oddaljenih sorodnih v majhnem mestu, kjer sta praz-sv®** večer. Oba sta imela v •suh božični obred pri sorodnikih n njuna obraza sta ostala temna.
Gospod Plessis, kakor se je pisal , rJ mož, je v duhu videl pred seboj ql°Plc° otrok, spomnil se je, kako so ali okrog svojega očeta in ga P rase vali vse mogoče, videl je pa nuj, kako je njihov oče pozabil na ves vet in se popolnoma predal igranju otroki. Gospod Plessis je videl, kako J njegov bratranec pokleknil med voje male na tla in skušal spraviti ovo železnico v tek. Stari mož ni in x sre^ne8a očeta z nobeno stvarjo več odtrgati od njegovih otrok in grae, ki ^ jjj, dobili za Božič. Sicer v ze*eznico ravno sam prinesel, ven-slabif8 *° otroJie okolje spravilo v
Stara zakonca sta bila brez otrok. k-Se ^*ma ^ svett večer, ki sta ga bila preživela med otroki, zdel nekaj novega. Dotlej sta namreč zmerom praznovala sveti večer sama. rrav zaradi te čudne spremembe sta se zdaj vračala domov razočarana in utrujena
Misli stare žene niso bile dosti iru-gačne od moževih. Punčka, ki jo je Podarila svoji mali sorodnici, ni napravila dekletcu posebnega ves tl ja. Gtrok je po vsaki ceni hotel, da bi oda punčka tako narejena, da bi jo niogla oblačiti in slačiti. Stara žena P® na to ni pomislila in je punčki kratko in malo prišila obleko na telo.
Gospa Plessisova je hotela nainPaj-“ega vzeti v naročje. Pričakovala je, dav se ji 1k> nasmehnil, mali se je pa začel dreti, tako da je bil ves zaripel v obraz. Naposled ji ni preostajalo drugega, ko da ga je dala spet ma-jeri v naročje Tudi z materjo gospa Plessisova ni mogla nič kaj teliti ga govoriti. Neprestano je imela opravka samo s svojimi otroki, ki so ji kazali igrače in jo nadlegovali z vsemi mogočimi vprašanji Poleg tega je morala še zmerom komu popraviti hlačke ali nogavičke.
Ko so potem večerjali, so bili vsi štirje odrasli nekako utrujeni. Samo otroci so še čebljali in si pripovedovali vse mogoče stvari. Naposled je le prišla ura odhoda Stara zakonca sta si oddahnila, pa tudi njunima sorodnikoma ni bilo odveč, da gosta odhaiata.
Tako sta se zdaj peljala v vlaku proti domu in nista bila nič kaj zadovoljna sama s seboj To, kar ju je zdaj čakalo, tudi ni bilo nič kaj veselo. Prazen dom, vendar vsaj miren in tih, da sta v njem lahko zdolgočaseno, a vsaj mirno preživljala svoja stara leta.
Tisti trenutek se je gospod Plessis obrnil proti svoji ženi in dejal: »Nikdar več ne bom preživel svetega večera med otroci pri jaslicah. Če sva sama, sem žalosten, današnji večer med otroki me je pa strašno utrudil in razočaral.«
Njegova žena mu je prikimala in dejala:
»Prav imaš Jurij, za naju ni več svetega večera.«
Bila je majhna, svojemu možu zmerom vdana žena, izredno tenkočutne narave, zato je še bolj trpela, ker nista imela otrok.
Potem se je vlak ustaviL Izstopila sta in odšla, z vsemi silami se upirajoč mrzlemu snežnemu metežu, proti domu. Kako prijetno bo zaviti se v odejo in leči v posteljo!
Ura se je bližala polnoči, ko sta zakonca stopila skozi zasnežena vrtna vrata in obstala pred hišo. Mož je tipal po žepih za ključi, ko je nenadno sunil z nogo ob nekakšen zavoj na tleh. Tedaj je zaslišal čudne, mijavkanju podobne glasove.
»Jurij, mislim, da je mucek. Pomisli, v tem mrazu pa zunaj!« je dejala žena
Njen mož je skomignil z rameni. Naposled je našel ključ Prižgal je luč, njegova žena je pa dvignila zavoj in ga odnesla v predsobo. Odvezala je papirnati ovoj in prebledela. Pod premočenim papirjem je ležal v plenice zavit novorojenček, ves modrikast od mraza. Stara gospa je bila tako presunjena zaradi tolikšnega siromaštva, da se ji je vzklik ganjenja izvil iz prsi. Kako dolgo je moralo dete že ležati pred vrati? Mokrota bi že skoraj zmočila tudi ovojčke in mali bi se prehladil.
Stara žena je odnesla malega v kopalnico. ga razvezala in umila s toplo vodo. Potem ga je zavila v svojo srajco, v topel volnen šal in ga položila
GORENJSKA BESEDA
110 let je letos minilo, odkax nam je Gorenjska dala Matijo Valjavca, pesnika in profesorja, zbiralca narodne ga blaga in jezikoslovca.
Ali ti je še znano Valjavčevo Ime, prijatelj, id si se ustavil ob teh vrsticah?
Morda ti je ušlo iz spomina, ker si pozabil, da je bil mož kremenit gorenjski značaj. človek časti in ponosa. To nekoč ni bilo toliko v časteh, zato ti nihče ne bo te pozabljivosti zameriL Ali ti je pa ušlo iz spomina, ker st zanemaril vezano besedo in pozabil, da je bila Valjavčeva pesem takšna, kakor da bi jo narod sam zložil, narod z Gorenjskega. Tudi te pozabljivosti ti ne bo danes nihče zameril, če si je ne bos sam.
Naj ti pomagamo obuditi spomin!
Kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot?
Mož, povejte mi po skuSnJi: kje se laže ognem zmot?
Te stihe znaš gotovo še danes, ko si že zdavnaj končal osnovno šolo, samo vedel najbrže nisi več, da so Valjav-čevi.
Ali pa začetek pesmi »Tiče pivke«:
Z zemlje voda |e splahnila, v malo m6r*J Je stepMa, z gdi nt voda veS curPala, grozna suša Je nastala.
Vsi ljudje In vse živali Žeje koneo so Jemali.
Mar niso ti verzi takšni, da se lih še današnji šolar mimogrede na pamet nauči, čeprav Je njih jezik atar 87 let?
Ali pa domotožni stihi iz »Hrepenenja«:
— — — — —	Pa si le mi ljuba,
skli me tvoja zguba, Kaj sl m} stor'la,	in bo vedno sklela,
s čim se prikupila,	nikdar zacelela«
sl ml prljubila
se, dežela mila?	— — —	—
Nag sem šel od tebe.	Vzeli so mi srečno
bil sem sam za sebe,	upanje za veino,
brez dobTčka, zgube,	vendar roma, runa
in brez duše ljube:	«•** dan duh do doma.
V nevezani besedi Valjavec še bolj Izdaja Gorenjca. To boste sami najbolje prehodili, ko boste brali spodnjo, doslej še neobjavljeno »Toibo«, natisnjeno vestno po pesnikovem rokopisu, z njegovimi ločili in naglasi. Nasi so samo odstavki.
(Pričujočo »Tožbo« je Valjavec napisal v svojem »Dnevoplsu«, t. j. dnevniku, o počitnicah leta 1847., torej kot 16 leten dijak. Izvirnik nam je za uporabo v letošnli božični številki »Družinskega tednika« dal na razpolrgo sedanji lastnik »Dnevopisa«, naš anani knjigoljub g. T.)
Tožba zai-olj ss£*rfi pisic
SODNIK. — KATRA KI TOU. — ŠPlSLA TOŽENA.
Napisal Matija Valjavec
Sodnik: Kdo ste?
Katra: Kdo?
Sodnik: Vi.
Katra: Jest — kdo?
Sodnik: Kdo ste? im4 čem vč-dit, koga ste, kje stanujete?
Katra:	Kdo?	jest?
Sodnik: Ja, vi.
Katra' Kdo sim?
Sodnik: Ja.
Katra:	Katra	Jekovka, vdova,
gostujem.
Sodnik: Kje?
Katra: Koga?
Sodnik: gostujete?
Katra: Na verhi pod strčho. Sodnik:	Pod	čigavo strčho?
Katra: Pod Jurgeljnjevo. Sodnik:	Kaj	žčlite?
Katra:	Kaj želim? ta baba mi
je puto vkradla, želim jo nazšj.
S p 6 1 a : Ni res gospod.
Katra: Je res, v pričo laže.
Sodnik: Molčati. Jezik za zobmi zdaj, znate potem govorit, ko pride verstš na vas. Vi Katra.-
Katra: Kdo? jest?
Sodnik: Ja.
Katra: Kaj?
Sodnik: Vi Katra, povejte berž zdaj kogž in kako se je vse godilo.
Katra: Gospod žlahtni! Ob enajstih...
Sodnik:	Kdaj?
Katra: Ob enajstih...
Sodnik: Zjutrej? zvečer?
Katra:	... snoč grem spat. Ko-
mej oči vkup stisnem kar slišim v izbiri kjer hči spava, neki ropot. Jes ustanem, se napravim, peržgem !uč, grem gledat, kaj se godi, pridem |ved vrata, pa se mi spodtakne, nadem in luč ugasne: ustanem, odprem vrata, kaj menite, gosnod ž’aM-ni! kogš, mislite si, koga dobim. Ta prekleta Spela, s kuro je ravno skoz okno lezla, jes skočim, de bi jo za kite nazaj potegnila, pa starka, ni je bilo več, šla je čez drevš. ko bi jo veter nčsel. — Hči se zbudi, pra-ša kaj je — rev’ca nič ni včdla. Luč vkrčšem, kar vidim pčrje po hiši strčseno, vidite gospod žlahtni, sej sim ga za priče sabo pernesla.
Sodnik: Spela, ste slišali, zakaj ste toženi?
Spela:	Slišala, sej imam všesa
per sebi.
Sodnik: Kaj rečete vi na tč?
Spela:	Kaj	rečem jest na t6?
jest rečem de se je zlagala, vse vse zlagala, de ni resnične besčde z njč ust slišati bil6.
Sodnik: Tako? pa spričajte, de ni resnico govorila.
Spela. Snoč ob desetih sim bila še na ženitnini, ob -enajstih še tudi, dvanajstih, ob eni — ob dveh sim šla še le domu, pa je bilo temš de se ni vidlo tri pedi od nosa. vse krave so bile Černe, mačke pa rijave. Moj sin se je vženil; sim imela jedi na zbiranje, mi ni bilo mar Katrine pute krast’ iti. Sodite.
Sodnik: Katra govorite.
Katra: Sej sim jo za kožuh pri-jčla, ko je skoz okno vbežala, še prav mehkiga je imela, Bog ve, kjč ga je pa zmuzala, stara babavs.
Spela: Ni res; je pa že k’kšni per hčeri vasi bil, ko je tebe slišal, je pa zbežal.
Katra:	Ti si bila, ti, sej sim
kožuh čutila.
Spela: Ni ržs.
Sodnik: Ni res ne: je že lesica kuro obvohala, in šla žnjo, ko je vas čutila, za kožo ste jo potipali, ste pa mislili, de je kožuh. — Z Bogam!
na&fi.
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 Ur
Če konec po srčči Izsteče se nam,
Teždve nar včči So vse za heibtam.
(Doslej še neobjavljeni Valjavcev! verzi iz istega »Dnevopisa«)
Ali bodo gejše izumrle?
Te dni je imela japonska državna davčna uprava posebno sejo, na kateri so določili, da morajo gejše odslej plačevati dvakrat tako visok davek, kakor druge nameščenke in nameščenci. Vprašanje je zdaj, v koliko bo ta povišica davkov gejšam škodovala.
Gejše so bile prvotno na Japonskem samo nekake svečenice v japonskih svetiščih, kmalu so pa postale varuhinje japonske tradicije in so to ostale do danes. Zdaj pa, ko so njihovim poklicem naložili toliko davščine, se zdi, kakor da so nekakšno nepotrebno razkošje, zato tudi visoko obdavčene. Ker si Japonska v teh resnih časih razkošia ne more privoščiti, imajo gejše danes pač težko stališče. Ali bodo vztrajale ali ne, nam bo pokazala bodočnost.
Tudi število dve prinaša nesrečo?
Nekateri narodi ne pripisujejo slabega vpliva samo številki sedem ali trinajst, temveč tudi številki dve. TaJ-brž po krivici.
Tako na primer kristjani v Egiptu za nobeno ceno ne bi dali krstiti dva
novorojenčka naenkrat, če bi se to zgodilo, bi po njihovem prepričanju prav gotovo eden kmalu umrl. Prav tako pri njih ne bi dva človeka istočasno pila vodo iz istega vodnjaka. Celo če dva otroka po nesreči trčita z glavama skupaj, je to zelo slabo znamenje. Njuno življenje visi na niti, pa morda ne zaradi pretrdih glav, kakor mislite, pač pa zaradi tega, ker sta pač dva. V Egiptu Je torej najbolje, če trije trčijo z glavami.
Vloga velikih mest v svetu
Zaradi naraščajoče industrializacije se ljudje zmerom bolj selijo v mesta. Danes je po statistiki že vsak osmi zemljan meščan. Tako na primer živi v mestu vsak deseti Avstralijec, vsak peti Američan in vsak drugi Anglež.
Vsega skupaj je na svetu 700 mest z več ko 100 000 prebivalci. Evropa ima 300 mest, Amerika 155, od teh jih Je 92 v Združenih državah. V Afriki je samo 20 mest, v Avstraliji 10. V Evropi ima največ mest z več ko 100.000 prebivalci Nemčija, saj jih ima kar 73. Sovjetska Rusija ima 65 mest, Anglija 58, Italija 24.
Mest z milijonskim številom prebivalcev je na svetu 39. Od teh jih je 15 v Evropi, 11 v Aziji, 10 v Ameriki, dve v Avstraliji, eno v Afriki. Največja velemesta na svetu so: Newyork z 11 milijoni prebivalcev, London z 8.5 milijona prebivalci, Tokio s 6,5 mt lijona, Pariz s 5, Berlin s 4,5, Moskva s 4,1 milijona prebivalci.
Ne pljuvajte po...
Ko sem zadnjih šla po eni izmed ljubljanskih ulic, sem na lepem začu-tila, da se mi je nekaj prilepilo na nogavice. Ko sem pogledala, kaj je, sem na žalost ugotovila, da so začeli brezobzirni ljudje uporabljati ženske nogavice za pljuvalnike. Ne vem, morda je bil ta ljubeznivi gospod prepričan, da je ves pločnik samo njegov in da lahko na njem počne, kar se mu zahoče, ali pa da je še poulični fantalin, ki se zabava s tem, da dela drugim škodo in jezo.
Dovolj je bilo že pisanih knjig o lepem vedenju, toda po cestah in ulicah pljuvati, to menda tudi spada že k hi (/lem. Zato bi bilo dobro, če bi se vsi tisti, ki se jih ta članek tiče, vsaj malo vtisnili v spomin in se tudi po njem ravnali.	Prizadela.
Zakaj so koški za smeti prazni?
. v®eh večjih in prometnejših ljubljanskih ulicah visijo na stebrih plinskih svetilk kaj lični koški, ki so namenjeni prebivalcem za odlaganje smeti. Tudi po parkih jih srečamo. Toda le zakaj so ti koški V Kadar koli vržem kakšen odpadek vanje, so po večini skoraj zmerom prazni. Morda so mestni delavci tako hitri in urni, da jih sproti izpraznijo. Tega skoraj ne bi mogel verjeti, ker je teh koškov preveč, da bi bil zmerom nekdo v njegovi bližini, da bi ga takoj izpraznil.
Če pa pogledaš nekoliko okoli sebe po tleh, boš videl vse polno mogočih in nemogočih odpadkov. Papir, jabolčni obrezki, pomarančne lupine, kostanjeve lupine, vse to leži po tleh.
Človek, ki gleda vse to po tleh, se ne jezi samo zaradi te ne., .os ,,ieiu-več se jezi tudi zato, ker je zmerom v nevarnosti, da si kar na lepem izvije, če še ne zlomi nogo ali pa roko.
In kdo je potem tej nesreči kriv? Obdolžiti ne moreš nikogar, vendar so pa takšni nesreči krivi prav vsi, k’„ne _vedo, zakaj imamo po mestu koške in namesto, da bi vanje odlagali razne odpadke, jih pa kar lepo mečejo na cesto, kamor pač padejo. Zato bi bilo zelo dobro, če bi si vsi tisti, ki mečejo odpadke po tleh naposled ogledali koške in jih pričeli uporabljati.	Ljubljančan.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Tudi rastline in živali žalujejo
V nekaterih krajih imajo ljudje navado, da ob žalostnih dogodkih tudi rastline in živali odenejo v črnino.
Belgijski kmetje na primer ob smrti kakšnega svojega sorodnika navežejo tudi domačim živalim črne trakove na telo. Celo rastlinam, ki krase dragega pokojnika, ko leži na smrtni postelji, zavežejo lončke v črnino. Navadno puste tem rastlinam še dolgo »žalno oblačilo«.
na blazine. Šele tedaj je mali spet zajokal. Očitno je bil lačen. Gospa Plessisova je odhitela po mleko, ga segrela in ga po kapljicah vlivala malemu v usta.
Naposled je mali prenehal jokati. Bržčas je bil že sit in je zaspal.
»Jutri bom o najdbi obvestil policijo,« je dejal gospod Plessis, preden je zaspal.
»Seveda,« mu je odgovorila žena.
Naposled je tudi žena odšla v posteljo. Ko je pa ravno hotela zaspati, se je mali spet oglasil. Njegov jok je bil podoben tihi tožbi.
»Morda ga kaj boli?« je pomislila žena. Vzela je otroka v naročje, ga nosila po sobi in mu skušala zapeti uspavanko. A tudi to ni pomagalo. Otrok, je jokal in jokal.
Stari mož je bil že nestrpen. »Nesi ga v drugo sobo, da ga ne bova slišala jokati,« je rekel ženL
Težko je bilo, kaj ukreniti. Ljudje v hiši so že davno spali. Torej jih nista mogla motiti. Tedaj je žena legla v posteljo in vzela malega k sebi. Ni se motila. Komaj je mali občutil toploto, ki je prehajala vanj, že se je pomiril in utihnil. Gospod Plessis je še nekaj mrmral čez ljudi, ki se upajo motiti mir svojih bližnjih, potem pa zaspal.
Njegova žena pa tisto noč ni spala. Bala se je, da bi malega, ki je spal poleg nje, pomečkala. Večkrat se je prestrašila, ker ni slišala, ali mali Še diha.
Ko se je zdanilo, se ji je zazdel mali tako bled, da je v strahu poklicala
svojega moža. Toda tudi on ni mogel ugotoviti, ali diha ali ne.
Naposled sta poklicala zdravnika. Ugotovil je, da se je mali močno prehladil in bržčas ne bo dolgo živel. Svetoval jima je, naj ga oddasta v otroško bolnišnico, kjer mu bodo pomagali, da bo ozdravel. Tako sta stara zakonca tudi storila. Uro pozneje sta bila že spet sama. Mož je bil slabe volje in njegova žena se mu ni upala zadajati vprašanj. Sicer sta še večkrat govorila o ljudeh, ki so tako nesramni, da odlagajo svoje otroke pred tuja vrata, drugega pa nič.
Proti večeru istega dne je stara žena odšla v otroško zavetišče in poizvedela, kako je njenemu najdenčku. Povedali so ji, da slabo.	Ko	je	to	izvedela, je žena odšla domov	in	se
razjokala.
Tudi to noč ni spala. Šele proti jutru je zadremala. Ko se je zbudila, je videla, da je njen mož	že	vstal	in
odšel. Ko je pa vsiala,	se	je	vrnil
domov. Zapazila je, da je izredno dobre volje.
»Veš, pogledal sem, kako je malemu,« je veselo dejaL »Rekli so mi, da mu je bolje. Vse kaže, da ga bodo rešili.«
Njegova žena je zardela. Z možem sta se spogledala in se razumela.
Tako je prišlo, da je teden pozneje mali najdenček spet prišel k njima. Vendar ne več kot vsiljivec, temveč kot ljubljenček. Oba zakonca sta imela naenkrat neskončno veliko dela. Gospa Plessisova se je pomladila. S svojimi šestdesetimi leti je doživljala največjo srečo mladih mater: ponos,
da je njihov mali negovan. Tudi njen mož se je spremenil in je malega večkrat boječe vzel v naročje. Vendar se mali v njegovih rokah navadno ni dobro počutiL Tedaj je bil starec razočaran.
Nekoč pa, ko je bil z malim sam v sobi in je imela žena opravka v kuhinji, se je mali nenadno nasmehnil in iztegnil ročici proti njemu. Tedaj je bil starec ves iz sebe. Solznih o~i je pritekel k ženi v kuhinjo in dejal:
»Pomisli, nasmehnil se je, meni se je nasmehnil!«
Zena se je tudi nasmehnila in ni izdala, da ji je mali že davno izkazoval takšno ljubezen.
Ob takšnih velikih in malih dogodkih so potekali meseci. Menjajoči se letni časi niso imeli za zakonca več pomena, ker sta oba živela samo še za svojega najdenčka. Prišla je jesen, vendar brez tiste vsakoletne melanholije, ki je dotlej vselej prevevala njuno sivo hišo. Otročiček je zdaj že lahko sedel v svoji zibeli, poskušal je že celo čebljati. Sicer sprva še nerazumljivo, vendar se je starima zakoncema zdelo njegovo čebljanje izredno pametno in ljubko.
Prišla je zima. Toda kaj zato. Mali je zdaj že koračil. Prijemal se je za kose pohištva in zakonca sta morala neprestano paziti, da ni padel. Bližal se je sveti večer in gospa Plessisova se je z vso vnemo lotila pripravljanja za jaslice. Sicer se je dobro spominjala, da je bil njen mož prejšnje leto zelo razočaran, ko je božič preživel ob jaslicah, vendar je slutila, da bo to leto drugače. Sicer pa njen mož
njenega pripravljanja niti opazil ni, ker ga ves dan ni bilo doma.
Ko se je zmračilo, je stara žena vzela malega v naročje in še enkrat v mislih preživela lanski božič. Ali ni bilo vse skupaj kakor čudež? Ravno na sveti večer sta našla z možem pred vrati tega otročička, ki jima je prinesel že toliko sreče. Ali ni bil ta otrok, kakor dar neba? Kljub poizvedovanju se njegovi starši niso oglasili.
»Prav je tako,« je glasno dejala gospa Plessisova, »tako bo čisto najin.«
Jaslice v sosednji sobi so bile že gotove. Čakala je samo še moža. Iskala je besedi, da se mu bo oprostila, ker je brez njegove vednosti napravila jaslice.
»Upam, da ne bo preveč jezen,« sl je dejala.
Tisti trenutek so se odprla vrata, v sobo je stopil njen mož, sijočega obraza. V roki je držal velikanski zavoj. Ko ga je žena odprla, so bile v njem majhne, z vso skrbnostjo napravljene jaslice.
»Veš kaj, dragi moj!« je presenečeno vzkliknila žena in stopila korak nazaj. »Mislila sem...«
»Že vem,« je smeje se pritrdil mož, »ali ni zdaj vse drugače, odkar imava malega.«
»Seveda,« je v zadregi pritrdila žena, »sicer imam pa tudi jaz jaslice, poglej jih v sosednji sobi.«
»Torej dvoje jaslic v enem lelu,« je od sreče sijoč dejal mož »Mali bo tako in tako komaj ene opazil, ker je pač še premajhen za to.«
odrezali, ostanek
Strast darovanja
Ali }e kaj bolj praktičnega od gornjega kostima iz temnega tafta ali lame ja? Lahko ga oblečemo za gledališče, za koncert in male večerne prireditve. Poda se posebno modernemu, športnemu tipu ženske.
Pravi darovalci se ne ravnajo po datumih. Ves koledar ima zanje rdeče podčrtane dneve. Ko bi izpraznili vse žepe, bi z biblijsko ravnodušnostjo siekli svoj plašč. Vendar niso svetniki, temveč ljudje, ki znajo življenje uživati. Sejati hočejo veselje. Ti ljudje imajo neko posebnost: ne preneso, da bi njim kdo kaj daroval.
VZGOJA SADIK POVRTNINE IN CVETLIC
NAPISAL JOSIP ŠTREKELJ
Ko odženeta rastlinicam en do dva Ista, jih pikiramo v drugo posodo z ;nako zemljo, kakor za setev, ki jih oa napolnimo do en centimeter pod obom, zaradi lažjega zalivanja in itevilnejših korenin. Za pikiranje se joslužimo dletastega klinčka, s kate-im dvigamo rastlinice in sejalne posode z vsemi koreninicami ter jih nkiramo; (začasno presadimo) po 2 lo 5 cm narazen z ozirom na poznejšo velikost. Kadar so topli sončni lnevi, čedalje bolj odpiramo zunanja skna, da se rastlinice privadijo zunanjemu zraku. Zalivamo pa le zmer-10 in z mlačno vodo.
Če pozneje zraste sadikam 4 do 5 istov, in če nastane med njimi gne-:a, jih v drugič pikiramo, in sicer )olj redko. Dvakrat pikirane so še joljše, kakor samo enkrat, ker postanejo krepkejše, odpornejše in bogatejše na koreninah. Take na pro-item čvrsteje rastejo in dajo tudi obilnejši pridelek. Zato ne sadi ne-piklranih sadik, ki so navadno pretegnjene in skoraj brez korenin.
Za ranejši pridelek bučnic (kumare, buče, sladkorne buče in lubenice) se poslužujemo za predvzgojo papirnatih lončkov, ali pa narejenih iz mešanice gline in kravjeka, v katere posadimo po 3 semena ter postopamo, kakor s setvijo v prej navedenih posodah. Kmalu potem, ko izkale, poruvamo šibkejše in pustimo v vsakem lončku le po eno, najkrepkejšo in jih privajamo zraku ob toplih dneh. Ko »e ni več bati pozebe v prvi polovici maja, posadimo tako vzgojene bučnice z lončki vred na prosto.
Prav tako lahko predvzgojimo tudi drugo povrtnino, posejano ali pikira-no v take lončke, zlasti paradižnike, papriko in jajčevec.
Namesto navedene vzgoje bučnic, ki jih ne moremo sejati na prosto, dokler ni zemlja ogreta, pospešimo kalenje in rast na prostem, tako da že koncem marca zakopljemo po pri-lično tri vile svežega konjskega gnoja v primerni razdalji 1 do 1 % m in ga nekoliko z zemljo pokrijemo. V vsaki kup posadimo nekoliko semen, ki jih pa, če jih več izkali, kasneje ob prvem listu razen treh aaj lepših poruvamo. Vrhu setve položimo kakih 40 cm dolg in širok ter 10 cm visok iz deščic zbit okvir, ki ^a pokrijemo s šipo. V primeru nočnega mraza odenemo šipo še s slamnato štorjo ali z vrečevino in z desko, ob okvirju pa prisujemo zemljo. Podnevi, če je južno toplo vreme, zračimo, t. j. čedalje bolj odkrivamo šipe, zvečer pa pokrivamo pred sončnim zahodom. Proti sredi maja, če ne žuga mraz, odvzamemo šipe in okvir in pustimo odkrite podnevi in ponoči. Za ranejši pridelek zlasti lubenic in sladkornih buč, ki pri nas prepozno dozorevajo, če jih sejemo na prosto šele koncem aprila in v začetku maja, se moramo navedenih načinov setve posluževati. Omenim naj še, da seme bučnic postavljamo y zemljo s konico navzdol, sicer težko 'zkali.
KONEC
' —.....
ALI VESTE...?
...kako lahko pepel cigar najbolje ■uporabit«?. Postavite svojemu možu ; poleg pepelnika, še kakšno drugo posoda, v katero bo otresal samo čisti < pepel. Ta pepel pozneje polijte z vodo. 8 to mešanico lahko zalivate sobne rastline, keT je izredno dobro gnojilo. če nimate sobnih rastlin, pa z isto ' mešanico lahko krasno očistite vse kovinske predmete.
...kako lahko limone dolgo ohranite j sveže? Postavite v klet zaboj žaganja, vanj pa naložite limone, tako da se ' druga druge ne bodo dotikale. Tako shranjene limone bodo neverjetno ' go ostale sveže in sočne.
...kako prepredite, da se vsega štovanja vredna klobasa ne osuši,
. ste jo nekaj koščkov pa, prihranili* za prihodnji teden? Od-, rezani del klobaee namažite s presnim ' maslom, denite klobaso na hladno ■ mesto in počakala vas bo sveža in . okusna. Ko jo boste prihodnjič načeli, boste lahko porabili še presno maslo, Id se na klobasi ne bo prav nič po-I kvarilo. Z njim lahko kruh najprej ■aamažete, potem pa narežete še klobase. Tako se boste naenkrat znašli v , datertti rtarih časih.
Znano je, da ne posebno premožni ljudje lepše in bolje darujejo, kakor zelo bogati. Preobilica denarja zapelje v nevtralno pozornost, zapelje do darovanja v poslednjem trenutku. Kdor ima namesto kupa denarja srce na pravem mestu, daruje velikodušneje. Med darovalci imamo sistematike, ljudi, ki darujejo principielno; samo ob določenih, že vnaprej domenjenih praznikih, godovih, ali samo praktično, ali samo nepotrebno ali zmerom isto. V prejšnjih umirjenih časih so na primer nekateri možje svojim ženam vsako leto darovali en biser za razširjenje biserne ovratnice. Vsako leto en biser. In ob tem sta se oba postarala in postala nekoliko zagrenjena. Darila ne smejo izgubiti čar nepričakovanega. Tako namreč postanejo podobna točno plačanemu davku. *
Spet se vračamo k pristnemu. H kakovosti, ki se je izkazala za vse bolj osrečujočo, brezčasno in — ce-nejšo kakor količina. Vračamo se k plemenitem materialu, k ročnem delu, k enkratnemu. K vsemu, česar ne izdelujemo na tekočem traku. Antično, ali moderno to ni vprašanje. Od osebnega okusa je odvisno, ali izberemo čar patine, ki obdaja vse antično, ali damo prednost neoporečni popolnosti modernih umetnin. Samo za pristnost gre. Ob vsakem darilu moramo spoznati: to je najboljše od najboljšega. Ta volja se prav tako izraža v gladkem lesenem krožniku kakor v umetno cizelirani srebrni skledi. Ročno delo je spet doseglo srečen razmah. Gospodarsko težki čas je prisilil marsikaterega Izmed nas k poenostavljenju življenja. To poenostavljenje je prineslo — čeprav se to neverjetno sliši — pogosto tudi popleme-nilenje življenja. V sobi, kjer zdaj živimo vsi skupaj, smo vse natančnejši za predmete, ki nas obdajajo, zakaj stalno moramo biti med njimi. Lepa slika, dragocena vaza, oblikovno popolen kipec učinkujejo osrečujoče, in tako se po omejitvi vračamo k pristnosti, ki je še vselej preživela slučajnostno modo.
*
O božiču, času velikega darovanja, se mnogi ljudje ukvarjajo s seznami. Stvarni in suhoparni si urede posebne rubrike: cvetlice, knjige, obleka, jedača. In obdnrovanci pridejo v eno ali drugo izmed teh rubrik. Nekateri sestavljajo sezname po darilih, ki so že točno določena za vsakega posebej vsako leto. Toliko in tolikokrat darujejo nekomu knjigo, drugemu tu-cat cvetlic, ročno torbico ali kakršno koli darilo, ki Ima relativno vrednost, ker ga razumeta samo darovalec in obdarovanec. Darovanje lahko postane matematično natanko izračunana dolžnost plačevanja. (Tudi ta darila, če jih z okusom izberemo, lahko človeka zelo razvesele.) Nekateri ljudje darujejo samo tistim, ki so njim že kdaj darovali, ali darujejo upajoč v povrnitev.
Tisti pa, ki darujejo s strastjo, nimajo tako lahke naloge. V vsako darilo morajo položiti kos sebe, da zganejo srce nekoga drugega. Strastni darovalci si morajo beliti glavo — toda to ugibanje je osrečujoče.
Danes je darovanje važnejše, lepše in potrebnejše kakor kdaj koli. V času, ko je nekaterim ljudem usoda toliko vzela, naj ljudje še več dado drug drugemu. Pogosto se čudimo, koliko veselja utegne narediti še tako majhno darilo. Starejši, zelo osamljeni dami je nekdo prinesel svetlo-sinji šal. Doma so ga oštevali: »Daruj ji rajši kaj praktičnega, volnenega in temnega.« Mali sinji šal je pa dokazal, da je tisti čudež, ki je osrečil človeško srce. Obdarovanka je bila vsa srečna, da nekdo ravna z njo samo kot žensko — sinji šal ji je pričaral mladost, upanje in ji dal novega pogurm. To kajpak ne pomeni, naj vsem starejšim damam darujemo sinje šale... Pri darovanju se ravnajmo po pravem instinktu in si želimo od vsega srca, da bi nekoga osrečil// In tako se nam bo to tudi res vselej posrečilo!	A.
kujte gladek cmok. Cmoke kuhajte 20 do 25 minut v slanem kropu/ Kuhane odcedite, v pekači pa razbelite malo masti ali masla. Vanj stresite cmoke, jih nekolikokrat obrnite in denite v pečico, da se prav malo opečejo.
Tako pripravljene mesne cmoke lahko damo na mizo potresene s parmskim sirom kot samostojno jed, h kateri se dobro poda še zelena solata, ali so pa izboren dodatek h kakšni mesni omaki.
Anica Večajeva, Fužine pri Ljublj-
Medeni kruh
Deni v loinec */* litra mrzle vode, 12 dkg sladkorja, 2 žlici medu, 5 dek masti ali masla in pusti, da zavre. Ko se ohladi, prideni 1 žličko jedilne sode, 40 dek krušne moke, 1 celo jajce, za noževo konico zmletega cimeta in klinčkov.
Vse skupaj zmešaj tako, da zmes ni gosta, ampak tekoča, kakor jo narediš za palačinke. Stresi jo na namazano in z moko potreseno pekačo in peci približno eno uro Pečen medeni kruh zreži na rezine. Zelo dobro se poda k čaju, s katerim postrežeš svoji družini za praznike popoldne. Da bo čaj še boljši, pa sladkor, s katerim osladiš čaj, obdrgni ob pomarančno lupino.
Marija Klemenčičeva, Ježica.
Pobrskajte tudi vi, draga čitateljica, med svojimi recepti in nam jih pošljite 1
Za vsak prispevek, objavljen v naši novi rubriki, plačamo 10 lir. Ta znesek lahko takoj po objavi dvignete v naši upravi. Po pcžti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil.
Vse prispevke naslovite na: uredništvo »Drmiinskega tednika« (Kotiček za praktične gospodinje), Ljubljana, Poštni predal 345.
•liiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiifiiiiimMiiiiiimj:
I OKVIRfl	I
“	za	S
E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. §
| KLEIN i
§ LJUBLJANA. V/olfova 4 | 'niiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiuiiiiiimiiuiuii
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
ljena Jabolka skuhamo, jih pretlačimo, zmešamo z nekaj rozinami, sladkorjem in kruhovimi drobtinicami. Na vsak kos denemo žličko nadeva, ga zvijemo in jih skuhamo v slani vodi. Kuhane odcedimo, potresemo z drobtinicami in zabelimo.
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Copate
Tudi copate si lahko sami naredimo doma. Gornji del si napletemo ali nakvačkamo iz raznih ostankov volne aii jih pa urežemo iz kakšnega toplega sukna po kroju, ki ga dobimo na kakšni krojni poli. Važni pri copatah so pa podplati, ki se tako hitro strgajo.
Zelo močne podplate si lahko naredite takole:
Podplate si urežite iz debelega sukna, povrhu pa urežite tudi podplat iz debele lepenke. Podplate iz lepenke pa pošijte z močno vrvco. Z vrvco pričnite šivati v sredini ali pa ob robu lepenke, jo zavijte v obliki špirale tako, da je lepenka popolnoma obšita z vrvco. Ko je na gosto in dobro prišita, ves podplat namažite s čevljarsko smolo. Tako narejeni podplati so zelo trpežni in »e p>o nekaj let ne strgajo.
Zinka Tomšetova, Ljubljana.
Četrtek; Grahova juha' pečen domač
zajec, mešana solata, pražen riž, kompot, pomarančni puding1. Zvečer: Carski praženec, kompot, kava ali čaj, pecivo.
Petek; Ribja juha, gobova rižota, zelena solata, jabolčna pena5. Zvečer: Sardine, sir, čaj, pecivo.
Sobota: Goveja juha, pražen krompir, zelnata solata. Zvečer: Goveji guljaž, polenta.
Nedelja: Telečja obara, krompirjevi cmoki, solata. Zvečer: Jabolčni riž.
Ponedeljek: Fižolova juha, makaroni. Zvečer: Fižol s čebulo v solati, kava.
Torek: Zelenjavna juha, rižev narastek. Zvečer : Jabolčni žepki*.
Sreda; Korenjeva juha, kisla repa, krompirjev pire. Zvečer: Jota.
Pojasnila:
'Grahova juha: Grahovo juho skuhamo iz graha, ki smo ga jeseni pripravile za zimo. Suhega namočimo zvečer in ga šele naslednjega dne kuhamo. Grah najprej denemo v vrelo vodo in ga dobro kuhamo, da postane mehak. Ko je mehak, ga pretlačimo skozi sito. Posebej naredimo svetlo-rjavo prežganje, vanj stresemo pretlačeni grah, osolimo, po okusu o popramo in če je pregosto, juho še zalijemo. Zelo dobro je, če na juho zakuhamo nekaj riža.
•Pomarančni puding:	2	rumenjaka
mešamo z dvema žlicama sladkorja, da se dobro speni. Potem dodamo, po možnosti še žlico ruma, nastrgane pomarančne lupinice in sok ene pomaranče. Na koncu dodamo še sneg dveh beljakov. Ko vse skupaj narahlo zmešamo, stresemo zmes v dobro namazan model in kuhamo na pari dobro uro. Potem ga stresemo iz posode v skledo in ga po okusu oblijemo s kakšno kremo. Ce pa zmes spečemo, dobimo zelo okusen pomarančni narastek. Narastek pečemo v neprevroči pečici. Ko je pečen, ga potresemo s sladkorjem.
•Jabolčna pena: Dva beljaka stepamo v trd sneg, mu dodamo 10 dek sladkorja in 3 žlice goste marmelade in mešamo naprej toliko časa, da se vsa zmes zgosti. Potem pridenemo 4 pečena in pretlačena jabolka in po okusu sesekljamo limonovo lupinico in sok ene pomaranče. Jabolčno peno postavimo na mrzlo, preden jo denemo na mizo, da se lepo strdi.
•Jabolčni žepki: Iz 30 dek moke, soli in malo vode naredimo testo. Ko je dobro pregneteno, ga pustimo za kratek čas pokritega počivati. Potem ta razvaljamo in zrežemo na podolgovate kose. Posebej pripravimo nadev: Olup-
K0TIČEK ZA PRAKTIČNE GOSPODINJE
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Veliko naših zvestih bralk nam je poslalo za praznike nekaj dobrih preizkušenih receptov. V prejšnji številki smo vam objavili dva dobra recepta za božično pecivo, to pot bomo pa priobčili dva recepta, ki ju prav lahko uporabite v praznične namene.
Mesni cmoki
Za cmoke porabite goveje meso, ki ste ga kuhali v juhi. Meso zrežite na mesoreznici, dodajte ščepec soli, popra, drobno sesekljanega zelenega peteršilja, sesekljano čebulo, strok česna, pest kruhovih drobtinic in 1 jajce. Vso zmes dobro pregnetite in oblikujte prav majhen cmoke.
Iz 4 do 5 srednjevelikih kuhanih krompirjev, enotne moke in soli naredite rahlo krompirjevo testo. Testo zgnetite v podolgasto klobaso in razrežite na toliko kosov, kolikor cmokov imate. Vsak kos stisnite z dlanjo, dft dobite štirikotnik. Na vsak tak štiri-kotnik denite po en mesni cmoček, stisnite skupaj vse vogale in izobli-
Kako naj hranim svoje dete danes?
Pred vojno nam je delala prehrana naše dece le malo skrbi. Vsega je bilo dovolj in lahko dobiti; cene so bile nizke — nismo se bale, da bi naša deca kazala znake nezadostne prehrane, da bi zaostajala v razvoju. Zdaj je drugače. Pričelo je primanjkovati tega, onega; zadele smo na težave pri sestavi jedilnika, zlasti za naše najmlajše.
Pravilno sestavljeni jedilnik mora vsebovati vse glavne sestavine naše brane: beljakovine, maščobe, ogljikovodik in vitamine. Kot edini vir beljakovin pride pri naših najmlajših v Poštev mleko. Napačno je mnenje na-®m mater da mora dobiti dojenček dnevno več ko 1 liter mleka; pri mladih dojenčkih zadostuje dnevno pol htra mleka, razredčenega s pol litra vode in dopolnjenega z raznimi ogljikovodiki na hranilno vrednost ženskega mleka.
Pri starejših dojenčkih naj dnevna količina mleka ne presega s/i 1, pri dojenčkih nad 7 mesecev, ki dobivajo vojne dodatke, pa ne '/* 1. Večje količine mleka so dojenčku škodljive; mlajšim obremenjujejo prebavila, starejšim Pa jemljejo tek za druga važna hraniva, ki so za razvoj okostja in zobov-ia nujno potrebna. Pri starejših otrocih predstavlja pri pomanjkanju mesa sir važno hranivo in vir beljakovin. Od ogljikovodikov so za dojenčke najbolj primerni sladkor, pšenična moka, pšenični ali koruzni zdrob in riž. Riž, ki ga imamo tudi v današnjih časih v zadostni količini na razpolago, je iz-redno važno hranivo in bi ga morale matere tudi pri najmlajših vse bolj Pridno uporabljati, ker v veliki meri lahko nadomesti pšenico. Pripravimo ga lahko na razne načine. Za mlade dojenčke v obliki riževe juhe, ki jo dolijemo mleku namesto vode in s tem zvišamo hranilno vrednost. Starejšim dojenčkom tekne izborno 'riževa kaša s sadnim sokom, ki prav lahko nadomesti pšenični zdrob. Tudi zakuhan j}a raznih juhah nadomesti lahko večkrat pšenično moko in zdrob. Važno jč. da namakamo riž 2—3 ure in nato kuhamo vsaj "U ure, da razpade, nakar ga za dojenčke še pretlačimo.
Sladkor sam je važno hranivo in otrokom nujno potreben; v nobenem Primeru ga ne smemo nadomestiti s saharinom. Saharin uporabimo pri otroku le v zdravilni hrani, predpisani °d zdravnika. Saharin je sladilo, nima Pa nikake hranilne vrednosti, zato ne more nikdar nadomestiti sladkorja. Eventualno ga smemo rabiti za slaje-d.ie kompota, ker smatramo kompot za poslastico, ne za hranivo.. Sicer pa dajajmo otroku sadje raje v presnem stanju, ker le tdko vsebuje važne vitamine, ki se s kuhanjem uničijo. Presno sadje — razen limone — lahko dajemo dojenčku nesladkano.
Maščobe so važno hranivo — morejo se pa v veliki meri nadomestiti z ogljikovodiki — seveda ne povsem. Navadna svinjska mast je mladim dojenčkom težko prebavljiva in tudi mnogo starejših otrok dobi po zauživanju jedi, beljenih z mastjo, trdovratne izpuščaje. Presno maslo je težko dobiti. Kot zabela za dojenčke pridejo v poštev; olje, kuhano maslo in smetana. Žličko smetane. ki je potrebna dnevno za beljenje zelenjav in juhe za dojenčka, dobi mati pri posneman’'u mleka za družino. Potreba maščob za dojenčka ji manjka in jo lahko na ta ali oni način krije.
Pri starejših otrocih moramo kriti ncdortatek maščob z zvišano količino ogljikovodikov. Tu nam priskočijo na pomoč med, marmelada in orehi, ki imajo visoko hranilno vrednost in orehi namesto maščob. Ena žlica zmletih orehov, pomešana z nastrganim jabolkom ali pomarančnim sokom, oslad-kana z žličko sladkorja, predstavlja tudi za starejše dojenčke izdaten obrok.
Sveže sadje, kot vir važnih vitami-nov, je vsaj v mestu lahko dosegljivo. Revnejši sloji si lahko pomagajo s presnim korenčkom, ker je mnogo cenejši od sadja. Pri dojenčkih nadomesti dragi oranžni sok limona, ker je poceni. 1 žlička dnevno krije potrebe dojenčka in je vedno dosegljiva. Na deželi si lahko matere pomagajo s sušenim sadjem; jabolčnimi krhlji in suhimi češpljami. Suho sadje se najprej v vroči vodi umije in nato namaka 24 ur v mrzli vodi, odcedi in zmelje v strojčku za meso (eventualno dve-krat). Tako pripravljene ne bo delalo nobenih težav tudi dojenčkom.
Večina mater ve, da mora dobiti do. jenček po 6. mesecu popolno kosilo, obstoječe iz juhe in prikuhe. Mnogo mater je danes v zadregi, ker rii dobiti telečjih kosti in ne vedo, kakšno juho naj torej pripravijo za dojenčka. Prežgana juha, zelenjavne juhe najrazličnejših vrst nadomestijo lahko prav dobro mesne in kostne juhe. Napačno je prepričanje mnogih mater, da je krompir dojenčku škodljiv. Krompir je naše najvažnejše hranivo in tudi dojenčku od 5. meseca dalje v obliki pretlačene kaše z dodatkom ene žličke smetane ali .mleka prav prija. Da je zelenjava vsakemu otroku od 6. meseca dalje potrebna, ve že vsaka mati. Zelenjavo parite v mali količini vode, ne kuhajte! Vode, v kateri se je zelenjava kuhala, ne odlivajte! Ko je zelenjava mehka, jo pretlačite skozi sito in zabelite z oljem ali smetano.
Enoten kruh je za zdrave otroke od 2. leta dalje popolnoma primeren. Pazite matere, da ne dajete otrokom ta kruh svež in ne v preveliki količini! Dojenčku kupimo raje nekaj keksov, ker je ta kruh za njegova prebavila še pretežek. Keksi se debijo na krušne nakaznice. Večjim otrokom, ki pogrešajo močnate jedi, privoščimo po kosilu ali večerji dodatek ogljikovodikov v obliki pečenega kostanja, fig, žlico medu, orehov ali bonbonov. Nisem bila nikdar — ne kot mati še manj kot zdravnica — navdušena zato, da se razvaja otroke s sladkarijami; ali v današnji dobi, ko je potrebna štednja s sladkorjem, jim smemo mirne vesti po jedi dovoliti nekaj sladkorčkov, ki
so nam še dosegljivi in utešijo poželenje po sladkem, ki je danes pri otrocih večje, kot kdaj preje. Pazite matere, da ne dajate slaščic nikdar pred jedjo, ampak vedno po končanem obroku, tako ne bo bolel želodček. Glist se ni treba bati — vsaka mati mora danes vedeti, da se razvijejo gliste iz jajčec — ne iz bonbonov in medu!
Z nekaj dobre volje in majhnim razumevanjem bo vsaka mati prebrodila današnje težave, v svesti, da zmore kljub vsemu pripraviti svojemu otroku hrano, ki mu je potrebna.
Dr. Tavčar-Konvalinka.
Kaj mora vedeti vsaka gospodinja P
ELEKTRIKA V GOSPDBIKJSTVU
Električnih _naprav ne popravljaj sama, temveč prepusti strokovnjaku
Kadar koli prižgete električno luč ali pa električni kuhalnik, in ne gori, takrat najprej pomislite, da morda ni toka in da se je v elektrarni kaj pokvarilo. Vendar to vselej ne drži. Pogosto se zgodi, da je nastala kakšna napaka v vodu vašega stanovanja, ali pa je pregorela varovalka. Pri svetilkah je pa možno tudi to, da je žarnica pregorela, ker je že stara, če opazite, da je varovalka pregorela, jo nadomestimo z novo, ki ustreza jakosti vašega toka.
Ce se vam to zelo pogosto zgodi, se najbrž vprašujete, zakaj vam tolikokrat varovalka pregori, če je preveč obremenjena. To se zgodi takrat, če gori po več žarnic v enem prostoru, če hkrati likate in kuhate na električnem štedilniku.
Včasih se pa zgodi tudi to, da se pokvari stikalo pri likalniku, nočni svetilki in povzroči kratek stik. Takrat vam ne pomaga nobena nova varovalka, ker bi vam spet pregorela. Zato je najbolje, če nesete pokvarjene predmete k elektriku, ki vam bo napako takoj popravil, če sami poskušate popraviti nedostatek s kakšnim slabim izolirnim trakom, morate to delati zelo skrbno, če hočete, da se bo posrečilo. Slaba izolacija je škodljiva električnim pripravam samim, hkrati boste pa imeli v radijskem sprejemniku neprijetne motnje, ki jim vzroka ne boste vedeli.
Kadar prižigate luč, vrtite stikalo v smeri urinega kazalca. S takim ravnanjem boste ohranili »tikalo zelo dolgo.
Večkrat očistite električno ploščo vašega kuhalnika z vlažno krpo, ki ste jo pomočili v bencin ali alkohol. Stikala pa nikar ne čistite s smirkovim papirjem, ker ga preveč obdrgnete in postane s časom vse manjši in stik z električnim tokom ni več dovolj močan. Takšno stikalo kreše večkrat iskre, ki povzročajo, da se vaša električna plošča ne segreje, tako kakor bi se morala, in pokuri tudi preveč elektrike.
Ce se vam pokvari likalnik ali kakšen drug električni aparat, ne odlašajte preveč in tudi sami nikar ne poskušajte popravljati. Nesite ga takoj k elektriku, ki vam ga bo za malo denarja takoj popravil, če .pa boste odlašali, bo napaka večja in tudi stroški bodo temu primerno večji.
In predvsem; Nikar sami sebi ne verujte, da se dovolj dobro razumete na strokovna popravila. Saj imamo prav zato poklicne ljudi, ki so zato tu, da ijam vse napake popravijo.
Enkrat narobe
Urejuje A. Preinfalk
Črna popoldanska obleka, preprostega kroja. Izrez je koničast, edini okras So originalni žepi, obrobljeni s perzijancem; takšen pošitek se ponavlja tudi
ob robu krila.
Za božične praznike se bodo razgrnila še številnejša šahovska polja in po njih besneli še ljutejši dvoboji. ;; Mnogo bo zmag in mnogo porazov, a ■ > zato bomo vseeno vsi ostali celi, zdravi in nič slabši. Prebili pa bomo nekaj lepih in kratkih urio.
Vsaj za te dolge večere bd vas vendar rad urednik še več šah is tov speljal v nevsakdanji svet šahovske poezije. To so vam svojevrstni verzi in ;; rime. Te pesmi utelešajo v fvarni svet ■; figur, deske in potez čudovite misli in ■! zamisli. Cim bolj ie vse uglašeno, tem :: bolj se nam odmikajo, a tem bolj nas ;: prevzamejo in navdušijo, ko se nam ;; po vnetem iskanju in prisluškovanju ., razodenejo kot posebna duhovna glasba iz domišljijske stratosfere.
Ne verjamete? Pa takoj poskusimo z dvema problemoma in eno študijo! Kar izberite in ne popustite prehitro. Mogoče se bo pokazalo, da sem bil še premalo radodaren. Obljubim vam jih za Novo leto spet nekaj in potem še vsak teden dalje. Saj niso še na karte! čeprav sta oba problema letošnjega pridelka, nista zato ravno slabe robe.
:; Dobite lahko še trših orehov; a piška-; va prav gotovo ne bosta. V študijo iz predvojne dobe verjetno več zaupate.
Prezreti tudi ne smemo bojevitejših šahistov, dasiravno bomo to pot komaj utekli zameri. Zatope naj se v en* j; izmed Keresovih bliskovitih zmag, če
♦ jih bodo sami premalo lastnih slavili! 2 Zdaj pa le na delo! Kolikor več bo-S ste pri tem užili zadovoljstva, tem bo\j f se bo veselil tudi urednik, da se bo v
♦ teh mršavih dneh izpolnilo vsaj nekaj 5 njegovega voščila za Božič svojim pri-} jateljem šahovskega kotička.
♦
♦ -----------------------
A
Problem št. 151
Sestavil B. Rezač
0 Porafcni nasveti fl
Pri pripravljanju kosila mislite na to, da je juha glavna podlaga kosilu. Zato pripravljajte razne juhe, za prikuho boste pa že našle kakšno malenkost, da boste izpopolnile kosilo.
Slamnate stole iz vrta pozimi lahko uporabimo za okras v dnevni sobi, v veliki predsobi ali pa sploh tam, kjer
2)umsZti Jklchuhi
novi apartni modeli dospeli. Lično izvršujem popravila.
Salon »Truda"
Ulica 3. maja (Aleksandrova) 5
imamo kaj več prostora. Vendar se pa včasih zgodi, da se nekako omehčajo. Takrat jih poBjmo z vrelo vodo, postavimo na prepih in stoli bodo postali spet močni in trpežni.
Ce nas ponoči naenkrat zazebe v noge in smo preleni, da bi si poiskali novo odejo, potem si pomagamo s časopisom, če imamo to grdo navado, da čitamo v postelji. Denemo si ga med odejo in rjuho, tople noge se vam bodo Pa kaj kmalu zahvalile za to res »grdo razvado«.
Problem št. 152
Sestavil K. Flatt
Kake se odkrižale .prijatelja*
Za tiste, ki imajo neljube, a trdovratne oboževalce
če že zmerom pisarimo o načinu, kako naj ženska pridobi moškega in si ga ohrani, zakaj ne bi enkrat pisali tudi o tem, kako se ga odkriža, če je to potrebno. Tud to je namreč umetnost zase, povrhu pa še zelo neprijetna in nevarna. Torej poslušajte!
Spominjajte ga venomer na vse tisto, čemur ste se zaradi njega odpovedali in mu dopovejte, da mora tudi on kaj žrtvovati za vas.
Zahtevajte, da vas venomer vodi samo v najdražje restavracije in delajte, ko da vam njegova denarnica prav nič ni mar.
Zmerom mu pokažite, da vam je samo za zabavo, ki vam jo cm lahko nudi. Ko bo to opazil, bo sam od sebe odšel.
Pokažite mu, da ste pametnejši od njega in ga korigirajte pri vsaki priložnosti, če le mogoče pred njegovimi prijatelji.
Nikar ne bodite odločni, temveč oklevajte v vsaki, tudi v najmanjši stvari, če vam jo on svetuje. Prav gotovo se bo tega večnega čakanja naveličal!
Govorite zmerom samo o sami sebi in ne kažite nobenega zanimanja za njegove skrbi in probleme.
Nikar ne bodite niti malo sentimentalni, temveč zmerom samo realni, Moški so sentimentalnejši kakor ženske, zato ne prenesejo, da bi bila njihova prijateljica samo razumska.
Ali že veste, kako redilni so orehi?
300 gramov stolčenih orehov daje 3000 kalorij in 250 gramov maščobe.
Orehi prav lahko nadomeščajo mesno hrano.
če kurite sobo, jo od časa do časa dobro prezračite. Odprite okno na ste-žaj približno za pet minut. Zrak se t očistil in toplota peči bo še vse bolj grela. V sobi pa razpostavite opravo tako, da bodo prav vsi imeli pri'etne tople kotičke.
Največji nevarnosti, da se prehladimo, smo izpostavljeni zvečer, ko gremo v slabo kurjenem stanovanju spat v mrzlo posteljo. Zato izpijmo, tik preden ležemo, topel čaj ir še topli smuk-*	Mat	v	treh	potf,zall
nimo v posteljo.	?
Kolačev in potic ne smemo nikoli? Tudi šahovske dame so večkrat zelo stresti iz tople pekače na hladen ali ? elegantne mrzel krožnik. Zaradi toplote se mrzel J krožnik orosi, Spodnja plast kolača pa? ovlaži. Zato je najbolje, če stresemo? kolač še na pol ohlajen na lesen krož-? nik, ki ga pa prej pokrijemo s papir- ? natim prtičem.	J
Stare fotografske plošče, ki leže po? vseh mogočih kotili, in ne vemo z nji-? mi ne kod ne kam, položimo za nekaj * ur v galunovo raztopino, s toplo vodo splaknemo in dobro zbrišemo. Ploščice;; pa lahko uporabimo za razne okvirčke k slikam.
’ Ce ostane v sobi ali kuhinji preveč močan duh po zelju ali ribah, ga ublažimo, če prerežemo čebulo čez pol in jo pustimo ležati na štedilniku. Čebula bo vsrkala vse neprijetne vonje, to-te uporabiti je ne moremo več.
še precej ponošen otroški plašček,;; ki ni nič več dovolj topel, popravimo takole: iz podrte jopice spletemo pla-l, ščku volneno podlogo in jo všijemo vanj. Otroku bo spet v njem prijetno toplo.
Citati pri jedi ni vljudno, poleg tega je pa tudi za prebavo tako nezdravo, da je boljše, če tudi takrat, kadar sami jemo, mislimo na nekaj lepega, kakor pa da si možgane napenjamo s čtivom.
v dveh potezah
bogat dvopoteznik z
Izredno lep in dvanajst varijantami in številnimi pastmi. Tako zvestega in požrtvovalnega vojščaka kot ga premore črni kralj ni zlepa najti! Toda usoda je močnejša. A za lepo idejo umreti je častno!
Ne samo dolge jopice, temveč tudi tričetrtinski plašči so letos zelo v modi. Takšen model, zanimivo okrašen z zapestjem iz dolgodlakega krzna, vidimo na gornji sliki. Zanimivo je, da se je po desetletju šele zdaj pojavila nova moda krznenih zapestij. Vse do letos so bili rokavi ob zapestju enostavni in oakj.
Nadaljevanje Iz 5. stolpca
Keresova bliskovita zmaga
P. Keres—E. Book Kemeri, 1937.
1. Sf3, d5. 2. c4, e6, 3. Sc3, Sf6. 4. d4, Lc7. 5. g3 r moderna katalonska otvoritev; dobra in manj raziskana) 0—0. 6. Lg2, cG. 7. 0—0, Sbd7. 8. b3 [kmet mu je dišal, dočim bi preje Se5 zadostovalo), b6. 9. Lb2, a5? [dvomljiva dejavnost; Lb7 s c5 bi prej vodilo do enake igre) 10. Sd2, La6. 11. e4, dc4. 12. e5! Sd5. 13. bc4, SXc3. 14. LXc3, Tc8. 15. Tel, b5 [zelo ostro, a konec koncev pogubno; Te8 in Sf8 je bilo preudarne je). 16. c5, fff rrazbija močno belo središče). 17. efG. I,Xf6. 18. Se4 [TXe6?SXc5!],b4. 19.tk2,e5. 20. SdG, ed4. 21. SXc8, SXc5 [Črni je dal začasno trdnjavo, zato pa je navidezno zelo grozeč; toda beli z nekaj nepričakovanimi sunki robijo črnega na tla). 22. Dh5' Sa4. 23. De4! g6. 24. LXg6! Lg6. 25. DXg6 + , Kh8, 26. Sc7! [prekriža vse črne namere in račune) LXe7. 27. TXe7, črni se je vdal, kajti že na smrt obsojeni lovec b2 zapoje zmagovito pesem.	_
Rešitev problema št. 150.
1. Tg 7! (nujnica). LXg7. 2. e3, IiXg5. 2. Dfl.
Problem št. 153
Sestavil G. N. Sahodjakin, (1930)
Beli: Ka2; U8; Se5; Pg5, gfi.
Črni: Kh8; Sf5; Pf2, h7.
Bell na potezi remizira.
Kdo bo zadržal ponosnega kmeta na f2? črni že triumfira; medtem pa vrže beli nevidno mrežo nad nekoliko neokretnim črnim kraljem in črni ve* osupel opazi, da premoč ni premoč in se mora sprijazniti z neodločenim izidom.
Hrvatska—Slovaška 10 : 6
Prvi šahovski dvoboj med zaveznicama Hrvatsko in Slovaško dne 7. in 8. t. m. v Zagrebu se je končal s sigurno zmago domačinov, čeprav so morali njihovi nasprotniki oslabiti moštvo z dvema rezervama, nikakor ne moremo trdti, da bi bil ta uspeh — in to po samih porazih v zadnjem desetletju — nezaslužen in malopomemben. Slovaki so se kljub vsemu prav dobro držali in so prvi dan podlegli s 3*/i.:
4'It, v povratni tekmi pa huje z 2*/«: 5V>.
Posamezne deske so dale po vrsti te-le izide: dr. Astaloš—Rohaček 1:1; -Ra bar—Potuček IV« : >/.; inž. Tekav-čič—Ujtelky 2:0; Subarič — Pazmon 2:0; Petek—Stulir 2:0; M. Filipčič— Landa 0:2; inž. Jerman—Mistinft */»: IV«; B. Filipčič—Stanek 1:1 (obe remlsj.
Nadaljevanje v i. stolpcu pod irto
21.	nadaljevanj«
»V katerem pismu?«
»Ko si mi pisala, da mi imaš povedati toliko novega.«
»Ne vem, če bi te zanimalo?« V njenem glasu je bila plaha prošnja, da bi pritrdila.
»Zanima me vse, kar tebe zanima. Le to je, da mi redkokaaj kaj poveš!«
Martina je molčala, čuteč, da je ta opomin upravičen. Nekaj časa je bilo slišati samo tiktakanje velike stenske ure.
»Nič posebnega ni, mama, samo to, da sem se zaročila.« Tako, zdaj je bilo izgovorjeno, kamen se ji je odvalil od srca.
Skalarjeva je nekaj podobnega pričakovala, toda kakor hitro je njeno pričakovanje v Martininih besedah dobilo oprijemljivo obliko, je čutila, da to, kar ji je povedala hči, ni več otroška šala.
»S kom, za božjo voljo?« je vprašala.
»Ali je to tako važno, mama?«
»Seveda, če praviš, da si se zaročila, pomeni to, da se boš tudi poročila. In to pomeni dalje, da boš živela z nekom vse svoje življenje. Mislim torej, da je pač važno, kakšen in kaj je tisti, ki bo tvoj bodoči mož.«
»če si že tako radovedna: bodoči inženir. Tik pred diplomo je.«
»To je vse?«
»Da, vse. Razen tega naj ti povem, da je izvrsten dečko, rad ima živali in rad se smeje. Piše se Jurij Kačar, visok je meter in pet in sedemdeset centimetrov, pravi, da me ljubi...«
»In kaj pravi k temu oče?«
»Nič.«
»Ka*o nič?«
»Ker še ničesar ne ve.«
Ana Skalarjeva je zmajala z glavo. Kako blizu je še čas, kar je bila njena hči suhljat, bledoličen otrok, ki so ga rdečkasti lasje skorajda kazili. Da, ta otrok nikoli ni prišel ne k njej, ne k njenemu možu, zakaj vzgojen je bil v tujih rokah, v rokah .gospodičen vzgojiteljic*, ki so si znale edine pridobiti njegovo srce. Ko je ostala sama z materjo, ni bilo med njima nobene stične točke. Zdaj, naposled, po tolikih letih, je prvič prišla k njej z zaupanjem, ki se je sicer še skrivalo za nerodno zadrego, pa je bilo vendar tisto zlato zaupanje, ki si ga je tolikanj želela vsa ta leta. čutila je, da mora biti zdaj posebno previdna, da ne bo razbila hčerinega pričakovanja, zato je naspol zares, naspol za šalo dejala:
»Tak, tako hitro je šlo! Kdo bi si mislil, da imam že tako veliko hčer? Mislim, da ga bom kmalu spoznala, tega tvojega izbranca.«
»če boš o vsem molčala očetu?«
»Kakor želiš. Sicer pa, zakaj takšno skrivanje?«
»Ker je oče, sam bog ve iz kakšnih vzrokov, prav zadnji čas še posebno nasrjen. če sem le mogla, šem se mu izmuznila izpred oči.«
Te besede, ki jih je izrekla Martina nič hudega ne sluteč, so zbodle njeno mater, zakaj tako točno so potrjevale tisto, kar je bila slutila. Toda samo za trenutek je legla senca na njen obraz, takoj jo je pregnalo pravkaršnje veselo spoznanje, da je Martina o tako važni stvari govorila najprej z njo.
»Prav,« je počasi dejala. »Povedali mu bova, kadar se nevihta poleže. Pri mladih ljudeh je že tako: kakor hitro človek odnese pete, se zgodi nekaj novega. Ali sta se z gospodično Alenko dogovorili?«
»Kako?«
»Tudi ona se je zaročila, mar ne veš?«
»Oh!«
»Kaj res nisi vedela?«
»Ne. In še posebno čudno je to, da jeinjen zaročenec najboljši Jur-jev prijatelj! Le kako, da mu tega ni povedal?«
»Ker ljudje takšnih stvari ne govore vsakomur.«
»Kje si pa potem ti izvedela?«
»Povedal mi je oče. Gospodična Alenka je prosila za dopust, ker pozneje ne bo časa za počitnice.« Skalarjeva je začutila, da je ob tej laži zardela, toda govorila je mirno dalje: »Ob tej priložnosti je po vedala, da se Je bila zaročila z arhitektom Brezarjem. Ali ga poznaš?«
»In še dobro. Vsi bogati Ljubljančani bi radi, da bi jim delal načrte. Naredil si je že precej denarja.«
»Lepo.«
Spet sta obmolčali, zatopljeni v svoje misli. Martina je bila vesela, da se je vse tako dobro in gladko izteklo. Bog ve zakaj se ji je poprej na lepem zazdelo, da je še zmerom tisto malo dekletce, ki ga lahko mati in oče oštejeta in po stavita v kot. Ko je pa razodela svojo skrivnost in je mati ni ne oštevala, niti se jezila, se ji je zdela na lepem skorajda enako vredna in je bila tega odkritja še posebno vesela.
Ko Ju je nekaj minut nato Ivana prišla klicat h kosilu, sta odšli v jedilnico roko v roki, tako da ju je Skalar, ki je že sedel za mizo, začudeno pogledal, toda dejal ni ničesar.
S
M I 1 I
I I 1
11
i i i i i i i i i i I i i i i i i i i i i i i i
LJUBEZENSKI ROMAN IZ DANAŠNJIH DNI
	m 11 m n p		
	n u ivt kj		
XIX
Meta Mirtičeva je zadnji čas s skrbjo opazovala svojega sina. Prihajal je domov bolj poredkoma, toda vseeno je lahko spoznala, da mu nekaj teži srce. Prvi čas svoje službe pri Skalarju je bil Tone izredno zadovoljen; kadar se je pripeljal na Dolenjsko cesto z elegantnim avtomobilom, da so vse stranke radovedno iztegovale glave, je navadno dobrovoljno požvižgaval predse. Včasih je objel svojo mater okrog pasu in ji dejal:
»Mati, morda si bom zdaj prihranil dovolj denarja, da si omislim majhno mehanično delavnico, in potem boš tudi ti izpregla!«
Meta Mirtičeva je bila ponosna na svojega sina. Saj je bil tako pošten in tako spreten. Vse je znal doma narediti, bil je skoraj zmerom dobre volje in nikoli nikogar ni žalil. Ko ji je povedal, kaj se je zgodilo med njim in Milko, mu tega ni mogla v zlo šteti. Narobe, celo razveselila se je, da bo imela vnučka, saj je že tako daleč bil čas, ko je bil Tone še Tonček in je zlezel k njej v naročje, da bi mu povedala pravljico o Trdoglavu in Marjetici.
Ko je bil Tone zadnjikrat tu — bilo je tedaj, ko je pripeljal Milko s počitnic — se ji je zdel nekam potrt. Rada bi uganila vzrok njegove slabe volje, toda nič ga ni hotela vpraševati. Sam do prišel k njej in ji vse povedal, kakor vselej doslej. Včeraj je res zvečer utegnil za pol urice domov. Povedal ji je samo, da se s prihodnjim mesecem vrne stari Skalarjev šofer, toda nič ni dejal ali bo tudi on ostal v službi ali ne.
Meta Mirtičeva se je tiho smeh-Hala predse ugibajoč, kako se bo Tone začudil, ko mu bo povedala, da je že izbrala zanj in za Milko pohištvo za kuhinjo in sobo in da je že vse plačano, če jima ne bo všeč, bosta lahko zamenjala. Tudi Milki bo dobro delo. ko se bo od-križala najhuiših skrbi. In Tone bo že našel kakšno službo, najbolje bi bilo pač, če bi mogel imeti lastno podjetje. Ne!'aj bi že še lahko primaknila, saj si samo zato ni vsa ta leta privoščila nobenega počitka. Če bi našel primernega družabni ka, da bi skupaj začela z majhno mehanično delavnico...
Vzdihnila je. pomivajoč posodo, ki se je nabrala, od strank, ki so pri njej pile zjutraj za zajtrk mleko ali kavo Med njimi je bil tudi Tonetov sošolec, mehanik Andrei. ki mu je pred kratkim umrl varuh in zapustil lepo premoženje, če prav bi Andrej zdaj lahko jedel v gostilni poleg, je še zmerom pri-halal k niej na kavo. ki je o njej trdil, ,da tako dobre ni na svetu*.
Kaj če bi on in Tone? je pomislila in že se ji je zdela ta misel kakor razodetje. Da. Andrej bi go tovo tudi rad začel na svoje. In če bi še ona primaknila, kar ji je ostalo od prihrankov, bi se dalo urediti. Takoj po kosilu, ko bo utegnila, mora telefonirati Alenki, da jo povpraša za svet. Kako vesela in čisto izpremenjena se je vrnila s počitnic. Da. manjkalo ji je izpremembe, sirotici...
Dan Milkine poroke je bil eden tistih pasjih dni, ko Ljubljančani nite na Savo in druga kopališča. Bilo je sredi julija vročega, suhega poletja, ko si bežal v senco ali v vodo. Kljub temu pa udeleženci te male in skromne slavnosti niso bili zato nič slabše volje.
V tem mesecu dni se je za mlada novoporočenca marsikaj izpreme nilo, in kar je še najbolj nena vadno, izpremenilo na bolje. Ures ničilo se je tisto, o čemer je Tone dolgo sanjal. Zdaj je imel napo sled svoje stanovanje, čeprav majhno in skromno, imel je mehanično delavnico s stružnico in najpotrebnejšimi stroji, imel je mlado, lepo ženo, ki ,jo je imel od vsega srca rad.
Gospa Mirtičeva je našla za mlada dva stanovanje v Rožni dolini, v novejši, skromni hišici, prijazni posebno zato, ker je imela velik senčnat vrt. Ko je Milka izvedela da ji je bodoča tašča kupila opravo, je bilo dosti zahvale in tudi nekaj solza. Naposled je oilo pa stanovanice le pripravljeno, nekaj s pomočjo Mete Mirtičeve. nekaj pa s prizadevanjem Milke in Alenke
Zadnli čas se je Alenka tesneje navezal^ na svojo prilatellico iz detinstva. Zdaj ji ni bila več tako
V 24 URAH
barva, plisim id kemično {isti obleke klohuke itd *krohi in <vellolika srajce, ovratnike, za pestnice itd Pere suši. mnnga in lik« domače perilo Parno liisti nostelino perie m puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANI*
tuja, skoraj da je razumela njene skrbi in večkrat se je na skrivaj skušala vživeti v njen položaj. Odkar se je vrnila z Gorenjske, odkar je bila tako zelo srečna in zado-volina s svojim življenjem, je imela samo eno željo, da bi tudi drugim pomagala, da bi čutili isto slast do živlienja kakor ona sama.
Kadar je imela prosto, sta z Milko krenili proti Rožni dolini in pripravili v stanovanju to ali ono. Ko so pripeljali pohištvo, so se zdeli novi nekoliko neosebni prostori takoj bolj domači, vendar še ni bilo tiste prijetnosti, ki ti jo more dati samo urejen, lep dom. Ko sta pa razprostrli nekaj ročnih del, postavili na nizko omarico za perilo moderno keramiko in na mizo kristalno vazo, ki jo je Alenka poklonila Milki za poročno darilo, je postalo kar na lepem bolj toplo.
Ahčinka, ki se je najprej upirala zvezi med Tonetom in svojo hčerjo, upajoč, da se bo le našlo še ,kaj boljšega*, je utihnila, videč, da ji ne bo treba Milki ničesar dati za doto in balo. Hkrati se je pa naredila, kakor da bi bilo samoumevno, da gospa Mirtičeva kupi mladima pohištvo, češ da je Tone tako ,vse nesreče* kriv. Tožila je sicer, da bo zdaj težko živela sama, da ji bo dolgčas po hčeri in
da ne ve, kako bo gospodinjila brez njenih prispevkov. Vendar je Milka povedala svoji tašči, da so to samo * -aterine muhe in da je sama komaj toliko zaslužila, da se je živela. Mati ima pa vendar čedno pokojnino.
Naposled so uredili tako, da je ostala Ahčinova sama, Milka je pa obljubila, da ji bo že kdaj pa kdaj kaj prispevala, če bo mogla. Na srečo pa Ahčinova ni silila na poroko, misleč, da bo tako pokazala svoje nezadovoljstvo nad hčerino usodo. In tako so bili na svatbi samo domači razen Andreja, ki so ga povabili, ker je bil zdaj že teden dni Tonetov družabnik.
Po temeljitem posvetu gospe Mirtičeve z Alenko, h kateri sta pritegnili tudi Brezarja, ki se je zdaj pri Mirtičevih skorajda udo macil, so se namreč odločili, da bodo Tonetu predlagali, naj vpraša Andreja, ali bi ga veselilo družabništvo z njim. Tone je bil takoj navdušen za novi predlog, samo bal se je, da bo imel premalo denarja za skupno sodelovanje. Ko so pa prišteli še materine prihranke, se je pokazalo, da denarja le ni tako malo. In ko so vprašali Andreja, ali bi ga veselilo, pričeti na lastno pest, so dobili boljši odgovor, kakor so pričakovali.
Z lokalom sta imela srečo, prav tedaj je prodajal svojo delavnico na Viču neki mehanik, ki je imel tudi kolesarsko delavnico. Andrej se je takoj pozanimal za ceno, ki je bila sicer visoka, toda ko so se pogodili, da bosta vzela samo najpotrebnejše stroje in da za začetek ne bosta imela velike delavnice za popravljanje koles, so se zedinili in udarili v roko. Po starem mehaniku je ostal v delavnici samo še vajenec, zakaj Tone in Andrej sta sklenila, da bosta najprej sama krepko poprijela in si omislila pomočnika šele, ko se bosta nekoliko uvedla.
če je danes mislila Meta Mirtičeva na vse težave, ki so jih morali premagati, na vse pomisleke, ki jih je bilo treba odgnati, se ji je kar čudno zdelo, da so se po tako kratkem času le približali skupnemu cilju. Da, tudi srečen slučaj jim je šel na roko, zakaj če stari mehanik ne bi bil prodajal delavnice, bi najbrže Tone še zmerom ne imel stalnega zaslužka. Zdaj je ni več skrbelo za mlada dva. Tone je zdrav in priden, če bo le hotel, bo kmalu zaslužil za oba, za vse tri...
Pogrinjala je veliko, iz dveh miz sestavljeno mizo na vrtu pod Milkinim stanovanjem in štela svate: Alenka, gospod Brezar, Andrej, Tone, Milka in ona sama. Morda bi bilo dobro, povabiti še hišno gospodinjo, ki je bila tako prijazna, da je dovolila, da pripravijo mizo na vrtu pod veliko jablano.
Zdaj, zdaj se bodo pripeljali iz cerkve. Alenka je bila v kuhinji, kjer je končavala slaščice. Tone in Milka sta se odpeljala s pričama. Brezarjem in Andrejem, že pred dobre pol ure. Mirtičeva si je sicer tudi želela, da bi videla, kako se bo poročil njen edinec, kmalu je pa pregnala to željo, zakaj zdelo
Pozna jih
»Kako dolgo boste portretirali mojo hčer, gospod slikar?«
»Takole dvajsetkrat bo prišla v moj atelje.«
»In če prihajam jaz z njo?«
Previdnost
»Mama, prosim zlikaj o6etu robec!«
»Zakaj pa?«
»Vozel si je naredU nanj... m bojim se, da je pri tem mislil name.«
Dve iz otroških ustk
Borut si ogleduje novo živalsko knjigo, ki mu jo je bil prinesel Miklavž. Kar zagleda sliko enogrbe m dvogrbe kamele.
»Vidiš, poučuje svojo mlajšo sestrico,« kažoč	živali, »to je	kamela	z
enim nahrbtnikom	in to	kamela	z
dvema nahrbtnikoma.«
*
Zdravnik:	»Tako,	mali, zdaj pa	iztegni jezik,	kolikor	moreš I	Dobro,	de
malo, še, še!«
Peter: »Ne gre več, gospod zdravnik, zadaj J« priraščen.«
Nerodno
Minka joka in tarna: »S Tinčkom Je konec, konec...«
»No, no, zakaj pa? Ali sta se sprla?«
»Ne, samo sedela sva na klopci V parku...«
»Aha, gotovo Je postal predrzen...«
»Narobe! .Zaspal Jel«
Lahkoverno
»Ce ne boste takoj plačali, bom stopil po stražnika!«
»Ali mislite, da bo plačal zame?«
»Ali bi ga vzela, 6e bi bila na mojem mestu?«
»Oe bi bila na tvojem mestu, bi vsakega vzela.«
Med mladimi mamicami
»Smešno! Gospa Korenčkova m gospa čebulčkova ne govorita več druga z drugo. Smrtni sovražnici sta postali.«
»Zakaj pa?«
»Vsaka trdi, da ima najlepfiega otroka v mestu.«
»In katera od obeh ima res najlep-žega?«
»Nobena od njiju. Jaz ga imam!«
Zlobno
»Kaj se ti je p>a zgodilo, saj šepaš?«
»Sel sem po cesti...«
»In?«
»Na lepem se je z nekega voza skotalil sod na mojo nogo.«
»Da, da, to stori alkohol.«
Dober odgovor
»Kakšna Je prav za prav razlika med mecenom in poznavalcem prave umetnosti?« Je lepega dne vprašal slikar Ladewig svojega prijatelja, slikarja Trimborna.
»To je kaj preprosto,« Je odgovoril Trimbom, »če ti naslikaš sliko in jo kupim jaz, sem jaz mecen. Ce pa jaz naslikam sliko in jo kupiš ti, si tl poznavalec prave umetnosti.«
Predrznost
»No, ali nič več ne slišiš o tistih tisoč lirah, ki si jih prejšnji mesec posodil sosedu?«
»Pač. Slišim radijski aparat, ki sl ga je kupil zanje.«
se ji je, da bi bila nekam odveč, in tudi Brezarjev avto je bil tako majhen.
čudno, Milka ji je tako prirastla k srcu, kakor da bi bila njena hči. Da, že dolgo si je želela hčere, zdaj jo ima. Kako čudno je vse to, Ahčinova pa nikoli ni znala ceniti blagoslova otrok. Kar venomer se je pritoževala, kako hudo je * otroki in kako je srečna, da ima samo enega in da je še ta preveč.
Nekaj ur nato, bilo je okrog štirih popoldne, so sedeli svatje dobre volje in zadovoljni, pa neko liko razgreti od vročine, pogovora in vina pod jablano. Ko jih je opazoval Marko, ki jim je bil ven darle še najbolj tuj. je čutil, kako srečni so danes vsi ti ljudje in kako malo je treba za srečo. Spremljal je z očmi Alenko, ki se je spretna in vitka sukala med gosti, jim natakala vina in prinašala jedi, ki so se spekle in spražile v novi Milkini kuhinji pod spretnim vodstvom gospe Mete.
Naposled so se še vsi fotografirali, slikal jih je on sam s svojo malo Retino ,za spomin*, kakor so dejali, ženin in nevesta sta sedela v sredi, okrog njiju svatje in vsi so se prav veselo in zadovoljno držali. Bilo je prav tako, kakor na vsaki meščanski svatbi, samo nekoliko bolj prisrčno in prijetno zakaj nihče se ni poskušal v svečanih govorih in nevesta ni točila solza, temveč se je vsa srečna smejala.
Pozno v večeru sta se z Alenko vračala domov. Čeprav Alenka ni komur ne bi bila priznala, jo je vendar Milkina poroka, čeprav tako navadna in meščanska, ganila in vznemirila. Zdelo se ji je, kakor da je Milka že na koncu svoje poti da je že prijadrala v tisti varni pristan, ki si ga vsaka pristna ženska tako želi. Ona sama je oila pa še komaj na začetku, valovje okrog nje je bilo še nemirno in jo je gnalo po mili volji.
Tesneje se je stisnila k Marku, kakor da bi tam iskala zavetja čeprav je instinktivno slutila, da ga prav tam ne bo dobila, zakaj poslednji čas je prišlo med njima do drobne, skoraj neopazne nape tosti, in sicer prav zaradi te poroke.
V tem mesecu pripravljanja se Je Marko seznanil z njenimi prejš njimi znanci in se vživel v njihovo družbo bolje, kakor je bila Pri čakovala. Da, Marku se je poznalo da je tudi sam prišel iz ljudstva zato je našel pot tja laže kakor * tiste sloje, kjer je zdaj živel.
Ko sta se po vsakokratnem obi sku pogovarjala o teh ljudeh, se je pokazalo, da jim je Marko pc svojem čustvovanju in pogledu na svet bližji od Alenke. Morda je bilo tudi tukaj vzrok v Alenkinem detinstvu, toda razpoka, ki je na stajala zaradi tega med njima, je postajala vsak dan širša in ob čutne j ša.
Marko na primer si je želel, da bi se tudi onadva prav kmalu po ročila, pa četudi ne bi imela prav nič večjega stanovanja kakor Milka in Tone. Da, včasih si je tudi ona želela samo majhen, skro men domek, toda nikoli ni mislila da ga je tako težko ustvariti, že moraš samo jemati in nič dajati
Druga na njenem mestu bi bila morda celo vesela, da bi se omo žila tako brez stroškov in varčeva nja za balo. Njej je bilo pa mučno priti v dom, ki ni k njemu sama ničesar prispevala. Zdelo se je, da bi se v njem počutila tujo vseeno, čeprav bi jo Markova ljubezen uspavala čez ta pomislek.
Zato ga je prosila, naj počaka s poroko vsaj še leto dni. V tem letu bo nahranila toliko, da si bosta uredila dom tudi po njeni in ne samo po njegovi želji. Da, zdaj je šele videla, da je prav za prav izbirčna in da ne more biti resnično srečna v okolju, ki čisto ustreza njenim željam in njenemu okueu. 2e od malih nog je bila navajena lepih stvari in zdaj jih že ni mogla več pogrešati.
Vse to, posebno pa želja, da bi ostala še nekaj časa samostojna, da bi še utegnila prihraniti si vsaj nekaj za skupni dom. jo je odganjalo od misli na zakon, tako da se je zdela čisto zadovoljna s svo jim življenjem. Marko je pa to njeno željo napak razumel.
Večkrat, posebno pa zadnji čas, je opazila, da je razdražljiv in zelo hitro ves v ognju. Kajpak ni slutila, da je ljubosumne nravi, zar kaj ona je bila edina, česar si j« poželel in če bi mu odtegnili njo, bi mu vzeli tisto, kar je iskal tako dolgo let in naposled slučajno našel. Bil ni ljubosumen samo na Skalarja, temveč na vse, kar jo j« obdajalo. Na tisto življenje, ki ga je očitno bolj ljubila od skromnega življenja v njegovem bodo čem domu, na njeno delo, ki jo j« izpolnjevalo, na njene želje, ki niso bile podobne njegovim.
Oh, če bi jo mogel pregovoriti, da bi pustila vse in prišla k njemu! Saj zasluži vendar dovolj za obal
Dalje prihodnjiA
deset
polno
in plačujemo nati smemo i
ITAUJMM
£ ZA SLOVEHCE - v ■. V BESEDI IM SLIKI
IL FALCONE
Giovanni Boccaccio (1313—1375)
(Glej začetek v ejšnji številki) Federico, udendo cio che la don-11 a domandava, e sentendo di non Poterla servire, giacche glielo ave-va dato da mangiare, comincio in Presenza di lei a piangere, senza Ppter rispondere parola. Prima la donna credette che il pianto ve-nisse dal dolere di doversi separa-re dal suo falcone, e stava per dire non volerlo piu. Ma aspetto
di
dopo ii pianto la risposta di Fede •rico, il quale cosi dissc: '
■— Madonna, dopo che . a Dio piacque ch io ponessi il mio amore )n voi, ho reputato che la fortuna mol te cose mi fosse contraria mi sono doluto di lei. Ma tutti ,i mali sono leggeri in confronto a puello che mi fa ora; che voi siate venuta alla mia povera casa, dove non degnaste venire quand'era ricca, e vogliate da me un piccolo dono che non posso darvi. E per-che. io non possa, vi diro breve-menle. Come io udii che voi, per vostra grazia, volevate desinare meco, avendo r.ignardo alla vostra eccellenza e al vbstro pregibi pen-sai di dovervi onorare, secondo la niia possibilita, con vivande piu c ar e di quelle che generalmente si usano con altre persone; e ricor-dandomi del falcone che mi do-mandate e della sua bonta, lo re-Putai cibo degno di voi e questa mattina 1’avete avuto sul piatto; per cui io credeva di averne fatto buon uso. Ma vedendo ora in che altra maniera lo desideravate, tan-to mi duole di non potervi servire, che čredo non potro mai darmene pace.
E detto questo, le fece mostrare le penne, i piedi e il becco del falcone a testimonianza delle sue parole.
La donna. udendo e vedendo ouesto, prima lo biasimo di avere Ucciso un tal falcone per dar da mangiare a una donna; poi lodo molto la grandezza delTanimo suo, che la poverta non aveva potuto ne poteva abbassare. Poi. for di speranza d'avere il falcone e in forse per la salute del figliolo, me-stamente parti e torno dal figlio, in quale, o per la malinconia di non poter avere il falcone, o per 1’infermita, dopo pochi giorni, con grandissimo dolore della madre, passo di questa vita Monna Giovanna stette qualche tempo in lagrime e amarezza; poi, essendo ricchissima e ancora gio-vane, fu piu volte stimolata dai fratelli a rimaritarsi. Ella, ricor-datasi della nobilta di Federico e della sua ultima magnificenza, cioe d'aver ucciso un cosi fatto falcone per onorarla, disse ai fratelli:
— Io resterei volontieri vedova, auando vi piacesse; ma se a voi piace ch’io prenda marito, per certo io non prenderb mai alcun altro, se non Federico degli Albe-righi.
I fratelii facendosi beffe di lei, dissero: »Sciocca, che e cio che tu dici? Come vuoi tu lui, che non ha cosa al mondo?«
Ai quali ella rispose:
— Fratelli miei, io so bene che č cosi come voi dite; ma io voglio piutosto un uomo che abbia bi-sogno di ricchezza, che non ric-chezza che abbia bisogno d'un uomo.
I fratelli, udendo l animo di lei e conoscendo Federico come uomo degno, quantunque fosse povero, gli diedero lei con tutte le sue ricchezze.
KONEC	1
Razloga besed
piangere (nepr. glag.) jokati, rispondere (nepr. glag.) odgovoriti. prima najprej.
stare (nepr. glag.) per biti na tem,
da.
pianto m jok.
che piacque da ugaja (piacere, nepr.
Rlag)-
porre (nepr. glag.) amore m (dobesedno: ljubezen postaviti) zaljubiti se. contrario nasproten. dolersi (nepr. glag.) bolečino občutiti, pritoževati se. confronto m primera. degnarsi blagovoliti. picciolo = piccolo. grazia f milost. mcco (— con me) z menoj. avere riguardo m ozirati se (na kaj).
eccellenza f svetlost; blagorodje.
pregio m cena, vrednost.
cibo m jed.
piatto m krožnik.
per cui zaradi česar,- zato.
duole žal mi je (dolere, nepr. glag.). darmene = dare mi ne dati si od tega; darsi pace pomiriti se. becco m kljun.
testimonianza f izpričevanje,- izpričevalo. biasimare grajati. abbassare ponižati, znižati. avere imeti, dobiti. in lorse boječ se, v negotovosti biti.
mesto žalosten. malinconia f otožnost. intermita f bolezen. passare di questa vita oditi iz tega življenja,- umreti.
stette je ostal (a) (stare, nepr. glag.). Idgrima = lacrima f solza; bol(est). < amarezza f grenkoba; bridkost.
stimolare (stimolo) izpodbadati, bodriti.
rimaritarsi v novič se poročiti. magnilicenza f sijaj, krasota,- radodarnost.
per certo gotovo, zanesljivo, resnično.
larsi (nepr. glag.) belfe di rogati se, (za nos) vleči (beffa i šala, burka), scidcco f'tepka, nora ženska. non ha cosa nima (ne premore) ničesar.
che e cosi da je tako. che non kakor pa. animo m duh, čud; volja. guantungue čeprav.
La donne dal baibieie
Autentica!
Mentre una signorina sta sotto-ponendo le bionde chiome alle for bici del moderno Figaro, entra un professore, che siede, pazientemen-te, aspettando 11 suo turno. Poco dopo si avvicina un‘amica della prima, chiedendo al professore di cederle il pošto. Questi le risponde di non poter aderire al suo desi-derio. Allora la signorina, sdegna-ta, va misurando avanti e indietro la bottega e con nostalgico accora-mento declama i noti versi del Carducci:
Beatti i tempi, «che 1'Italia fu tutta un maggio, che tutto il po-polo era un cavaliere.»
E il professore pronto:
«E non andavan le done dal barbiere.®
Razlaga besed
barbiere m brivec. autentico avtentičen, pristen, verodostojen.
sottoponendo glagolnik nepr, sottoporre podstaviti, podvreči, ložiti.
chioma f lasje (lat. coma). torbici f/pl škarje.
Figaro glavni junak Beaumarchai-sove veseloigre in Mozartove in Rossinijeve opere; danes zelo v rabi kot sinonim besede barbiere.
aspettando il suo turno čakajoč, kdaj pride na vrsto (prim.: il turno — turnus).
avvicinarsi približati se (vicino bli-žen, soseden; sosed). aderire pripadati; soglašati. desiderio m želja. sdegnato (zdenjato) jezen, srdit. indietro nazaj.
bottega f prodajalnica; delavnica; lokal.
nostalgico domotožen. accoramento m žalost.
Carducci italijanski pesnik (1835 do 1907).
pronto pripravljen; odrezav.
giudizio m (raz)sodba; ocena. prometlente (mnogo) obljubljajoč (promčttere, nepr, glag.). benevolo dobrohoten, naklonjen. autorevole veljaven, ugleden. critico m kritik.
accontentare (-en/o) zadovoljiti; ustreči. attdnito začuden. sdegnato (zdenjato) srdit, jezen. indubbiamente nedvomno. ci troviamo di fronte a stojimo pred: proto m prvak; delovodja; faktor (v tiskarni).
8 ur vožnje na dan
Liud/e, ki te vse živlienie voziio
Predbožični razgovor s tramvajskim sprevodnikom, vozačem motornega valjarja, postreščkom pri dvigalu in avtoizvoščkom
g'a g. pred-
Giuochi di prestigio
Due mariuoii d’alto bordo, che si odiano reciprocamente per gelo-sia di mestiere, e che chiameremo Tizio e Caio, sono invitati a un pranzo.
Tizio, a un certo punto, si mette abilmente nella tasca del panciotto due preziosissimi cucchiaini d’oro cesellato. Caio, che gli siede ac-canto, gli dice sottovoce:
— Amico, faremo uno per cia-scuno.
— Tu sei matto! ribatte Tizio. «
Si giunge alla fine del pranzo e*
la conversazione si aggira in torno t, ai giuochi di prestigio.	J'
Caio dice, prendendo in mano*! due altri cucchiaini uguali ai ? primi:	Z
— Signori, vedete questi cuc- ? chiaini? Io li metto nella mia tasca I e ,-oi li faccio passare, per forza di« magia, nella tasca di uno dei con-? vitati.	Z
Sorriso generale di ineredulita. f
Caio mette in tasca i cucchiaini? e poi esclama:	Z
— Uno, due, tre! I cucchiaini? son nella tasca del signor Tizio! ♦
Cosi dicendo glieli tira fuori di? tasca e li rimette sulla tavola. E* gli altri due se li porta a casa.
Dokler io bili še otroci, smo si želeli, da bi se smeli vse življenje voziti, kakor se vozijo vlakovodje, tramvajski prevodniki, postreščki pri dvigalu ali vsaj šoferji- avtobusov. Hiepeneče smo se spominjali tistih minut, ki smo jih preživeli na vlaku, v avtu ali v tramvaju, in vsakokrat, kadar so nam doma obljubili, da se bom-- .peljali’, smo čakali tistega dne kakor velikega praznika.
Pozneje, ko r—o odrasli šibi in kratkim hlačam, smo se teh želja spominjali z melanholii in nas-"'stom. Naš odnos do ljudi, ki se vse življe-l je vozijo in tiče v raznih uniformah, se je izpremenil, nič več jih nismo ogledovali s hrepenečimi očmi. Ne, kadar vidiš tramvajskega sprevodnika kako si mora krčiti pot skozi natrpan tremvaj, prej občutiš z njim sočutje kakor zavist.
Razlaga besed
giuoco (m) di prestigio (m) čarov nija.
mariudlo m lopov. d'alto bordo (m) visokega čina. odlare (odio) sovražiti. reciprocamente drug drugega, vza jemno.
gelosfa f ljubosumnost, zavist. mestiere m obrt; poklic. tasca f žep (prim. nem. Tasche). panciotto m telovnik. cucchiaino (kukkja-ino) m čajna žlička.	,
cesellatto cizeliran, vrezan. accanto zraven. sottovoce tiho. matto bedast.
ribattere odbiti, odgovoriti. giungere (nepr. glag.) dospeti. aggirarsi vrtiti se. uguale enak (lat. egualis). forza (f) di magia (f,- madžia) čarodejna moč. convitato m povabljenec, gost. sorriso m smehljaj. ineredulita f nejevernost. esclamare vzklikniti. tira fuori di potegne iz.
Meriti o moriti
Una sera, in palcoscenico, la ce-lebre soprano Melba (allora all’ini-zio della sua carrlera artistica) pre-go un critico teatrale di volere con molta benignita serivere quatro righe sul suo giornale, con qual-che giudizio sulla promettente arte sua.
E, benevolo, Tautorevole critico Taccontento subito.
II giorno dopo, attonita e sde gnata, la Melba leggeva «... indubbiamente ci troviamo di fronte ad una donna che ha molti mariti.* Ah quel proto! La parola »meri.« era stata catastroficamente cambiata in «mariti»!
Razloga besed
merilo m zasluga. marito m mož.
palcoscenico m gledališki oder.
celebre slaven.
inizio m začetek.
benignita f dobrota.
liga (množ. righe) f vrstica.
;	>	Ali vas hudo zebe?« sem vpraš'ala
; nekaj dni pred božičem avtoizvoščka isteječega poleg svojega .stroja* in
i Mukajočega si premrle roke.
»Če mi je mraz, pa sedem v avto. ; Da le hujšega ne bi bilo.«
»In kaj je tisto hujše, na kar ste
mislili?«
»Pičel zaslužek! Bencin kupujemo na bone v lirah, raču-smemo pa samo po stari tarifi, k zadošča komaj za nekdanje di-n, ’ «
»Ali niste organizirani?«
»Tisto pač, pa dosti ne pomaga. Borimo se, pet in štir' :eset avto-izvoščkov nas je v Ljubljani, ”. še vsi migamo. Toda ne vemo, kako dolgo bomo še. Včasih nimam iti ene vožnje na dan. Ljudje so se naučili peš hoditi.«	/
Nisem se ga upala vprašati po božiču. Bil je sredi trdega, neprizanesljivega dnevnika tako zelo oddaljen od praznikov...
»Ali me boste fotografirali? Bom pa zavrl stroj!« je zabrundal vozač mo-tornega valjarja in ustavil
Destino di una tragediaf1, da. wtrajni kolos
II 9 genaio 1811 si dava a Milano la prima rappresentazione del-l'«Aiace», tragedia di U?o Foscolo.
Gli attori erano di primo ordine; il teatro era pieno.
II primo atto era andato cosi cosi, lasciando il pubblico freddo.
Al secondo atto, entra un araldo e annunzia con voce solenne:
«Aiace, re dei Salamini!*
II pubblico scoppia in una fra-g-orosa risata. e 1’ilarita, propaga-tasi agli stessi attori, manda a monte il resto della tragedia.
Razlago be?^d
destino m usoda.
si dava se je dajal, t. j. se je vršil (dare, nepr. glag.).
Aiace m Aiaks, eden izmed j una-;; kov trojanske vojne.
ligo Foscolo m itaiijanski^pesnik (177^—1827).
attore m igralec.
araldo m glasnik, klicar (prim.: he-rold).
Salamini m pl prebivalci Salamine.
— Italijanska beseda salamino (množina salumini) je pa hkrati tudi po-manjševalniča samostalnika salame m salama.
scoppiare (scoppio) počiti; udariti (n. pr. v smeh, jok itd.j. .
Iragoroso viharen. risata f smeh. ilarita f veselost.
propagare širiti, razmnoževati; pro-pugdtusi agli stessi attori razširjena (namreč veselost) celo med igralci, t. j.: smeh in veselost sta se polastila celo igralcev. mandate a monte m razdeiati.
»Ali ste danes naredili že dosti kilometrov?« sem ga vprašal 'mel je humor, kakor vsi zdravi, preprosti ljudje in mi je mežikajoč odgovoril:
»Tukole petnajst jih pa bo, saj vozim že tri ure.«
»Koliko jih pa največ doseže uro?«
»Rekordna K' ost je šest kilome na uro. Kakor vidite, mi more uiti, peš ga lahko
je težko voditi ta nenavadni
stojite ha njem osem ali u' na ' n, ga imate zvečer glavo, zakuj ves čas se trese in •-peta, tako da trpe živci, čeprav ni nobene hitrosti.. Ni vsak človek za motorni valjar!«
»Ke’-o dolgo pa povprečni valjate novo cesto?«
»Kakor J-. Če je material zelo’odporen, dva do tri mesece.«
»C-sa si želite za feožič?«
»Kranjskih klobas in še kaj dobrega, da te zraven požgečka po grlu,« s,- je zasmej I pognal svoj stroj. »Pa dobro srečo, in glejte, da bom čeden na sliki!«
*
Eden tistih ljudi, ki njegovo delo ne prenese oddiha, je postrešček pri dvigalu. V poltemi šviga s svojo celico skozi nadstropja. Gor, dol. Gor, dol. Če pritisneš na gumb in našteješ do dvajset se pripelje iz desetega nadstropja v pritličje in narobe. Vsak dan sedem ur. Poldrugo minuto navzgor, poldrugo minuto navzdol. Izračunajte sami. kolikokrat na dan gor in dol.
»Zdaj sem poldrugo leto v službi in sem se že navadil vožnje z dvigalom,« mi pripoveduje, ko se voziva navzgor. Dvigalo ene najprometnejših kavam v Ljubljani ne sme nikoli mirovati. Vsak trenutek se pripelje gost, ki ne sme čakati. Zato se moreva pogovarjati samo med vožnjo.
»V začetku je bilo hudo, organizem se ne privadi tako hitro- na to enolično in nenavadno gibanje. Vsak večer se mi je zdelo, kakor da imam kamenje v želodcu.«
»Kako pa ljudje, ali se radi vozijo z dvigalom?«
»Kadar gredo v višja nadstropja, še dokaj radi, sicer pa rajši gredo peš. Nekateri vožnje navzdol sploh ne morejo prenesti in jim je slabo vselej, ko se dvigalo v pritličju ustavi.«
»Ali ste zadovoljni s svojo službo?«
»Stalna je, to je danes že nekaj. Tudi naporna ni, če se privadiš, razen od štirih do šestih popoldne, ko moram kar venomer voziti, ker zahaja v kavarno ob tej uri največ ljudi. Seveda, lepše je delo zunaj, na svežem zraku, toda kruh je kruh.«
Ko sem ga vprašala o Božiču, se je samo nasmehnil. Morda bo moral, prav na praznike še posebno pridno voziti, zakaj tisti dan se bodo v kavarno najbrže zatekli vsi tisti, ki nimajo doma, da bi doma praznovali božič...
Pred mesecem dni sem se skoraj spričkala z nekim tramvajšklfnlsprevodnikom. Tik pred nosom je potegnil proti Šiški. Ko me je rešil tako-rekoč jz življenjskega nevarnosti — stala sem z eno nogo na pločniku, z drugo na stopnici tramvaja — sem ga oštela, kajpak po krivici. Tramvajski sprevodniki niso krivi, če bi ljudje radi skakali na tramvafj v poslednjem trenutku, če bi radi -Spredaj vstopali in zadaj izstopali in se vozili z brzino orient - ekspresa. Naposled sva sklenila premirje in obljubil mi je, da mi bo o priložnosti kaj več povedal o svojem, ne posebno rožnatem poklicu.
Srečen slučaj je hotel, da sem g.i nekaj dni pred božičem srečala v tiamvaju, baš o pravem času za takšen razgovor,
»Ali ste še kaj hudi name?« sem ga vprašala.
»Ne samo na vas, na vse Ljubljančane sem hud. Zaradi njihove nedi-scipliranosti trpimo največ mi, uslužbenci. Ljubljančani bi menda laže šli skozi šivankino uho, kakor da bi na tiamvaju vstopali zadaj in izstopali spredaj!«
»Gotovo imate dosti dela, da sle tako strogi?«
»Tisto pa. Devet dni dela, deseti dan počitek. Za nas, tramvajske uslužbence ni praznika ne nedelje. O praznikih bo delal tisti, ki bo nanj prišla vrsta. Mogoče bom prav J«*: vozil na božični djjn.«
»Katero progo J* p* oajtei}« viziti?«
»Zdaj pozimL,s° vse enako natrpane. Zjutraj že zgodaj začnemo, ker zvečer kmalu nehamo.«
»Ali bo kaj božiča?«
»Težko. Bele moke ni, torej tudi potic ne bo. Mogoče bo pa le žena kaj pobrskala po shrambi... včasih ostane še kaj na dnu VTeče.
Tramvajski zvonec je zacingljal in sprevodnik je skočil v voz: »Gospod, prosim, vstopite zadaj!« je še srdito zaklical, potem pa izginil med neštetimi hrbti potnikov.
Ko sem ostala sama na pločniku, mi je izginila o ljudeh, ki se morajo vse življenje voziti, poslednja iluzija. V srcu mi je ostalo do njih toplo čustvo povezanosti, ki jo občuti delaven človek do svojega tovariša v boju za obstanek. K. Istiničeva
10
DRU2INFKI TEDNIK
25. XII. 1941
MO, ŠE TO ODEJO /N POSLEDNJA , j	POSTELJICA	JE	KAREJEMA
nr—3
j SHOZ/ TA VRATA, ANICA, PRIDEŠ DO NAŠE KRALJICE
/Al OBEŠALE PER/LO A/A MI//CO,
Božična križanka
IZVIRNA ISTRSKA PRAVLJICA * BESEDILO JE NAPISAL IN RISBE NARISAL STRIC MIŠKO
Pomen besed:
1 in 17 vodoravno je naše voščilo vsem ugankarjem tega kotička. Vodoravno:	2.	Kamele	z And ali
tibetanski svečeniki; italijanska beseda za poštarino, pa tudi pristanišče v romanskih jezikih; znana angleška grofija ob Rokavskem prelivu; oblika pomožnega glagola ali znaik za silicij; azijska visoka planota; del kolesa.
3.	Moško ime (krajca oblika); globokih ali junaških čustev; ni še cesta; neprijetni zvoki (brez samoglasnikov); tako, enako velik. 4. Gora nad Kamnikom; več dvoje; morala; padavina (brez prvega samoglasnika). 5. Zensko ime; snov, tvarina; dva enaka samoglasnika; znamenit benečanski slikar, ki je umrl v 16. stoletju skoraj sto let star. 6. Cesta okrajšava za; dobro pomni!; mesto v Eritreji (ob železnici); nikain.ca; njen je bil prvi greh; tuje žsne-ko Ime v množini 7. Jeza (latinsko, ali azijska država brez zadnje črke); mo,.;o ime; osebni zaimek (obrnjeno); navaden čiovek ali voja:c. 8. Stara dolžinska mera; gledališče ali plasbenod:1o; španska pokrajina; mor-Osnovna mera; hoditi; w„vo ci..o; rusko jeze-ro; kulturna
L.ina. 10. Začetnici našega pesnika (1869.—19-0.); ona zemeljska pot okrog sonca; časovni veznik (obrnjeno); znano staro egipčansko ah grško mesto <2. sklon); bodica (brez sredine); pomožni glagol; kratica pn svetnikih v koledarju. 11. Kamela ga vseeno rada požre; grška črka, ki predstavlja neko stalno število; tuja beseda za rastlinstvo; pioščinske mere; če preveč hitiš, jo zgubiš. 12. Skrajni del kopnega; predlog; dvakrat ista tuja okrajšava za številko: slonov ne:; o ebni zaimek; predlog. 13. Vernik; dva samoglasnika debeluščka; dva pojma iz fizike (v zvezi z elektriko); števnik;
24.	in 14. črka abecede. 14. Igrrlna karta; kraj blizu Škofljice; predlog; kraj blizu Celja (l = m); osebni zaimek.
15.	Tujka za denar; okrajšano ameri-kansko moško ime, ki ga tudi medvedom dajejo; dvakrat teta soglasnišfca ki se ne sme deliti; vezalka; predlog pri holandskih priimkih, td pa ne pomeni plemstva. 16. Muza ljuba vne poezije; rad bi imel; a +• desetletje. (tujka); gorovje ob Benu. 17. Nerabljeno; 365 dni ima navadno; naš tednik (do konca).
Navpično:	1.	Grad	iz	Jurčičevega
Desetega brata; risan okras (tujka, brez končne črke). 2. Z veseljem kaj storč; zvon je tak; gorenjska reka (4. sklon). 3. Rimsko mesto, čigar ostanke Ljubljana kaže in skriva; reklamna firma v Ljubljani (z s spredaj Je ime Herodove hčere, ki si je za svoj ples sprosila glavo sv. Janeza Krstnika); slovanski raj. 4. Veznik; žensko ime; arabski konj; osebni zaimek; časovno razdobje, ki v tej križanki še dvakrat pride. 5. čistost; kemični znak za aluminij; draga kovina.
6.	Clenica, ki d& besedi pomen silne starosti: topot brez začetka in konca; junaška pesnitev; števnik. 1. Del dneva; mrliča poškropiti; čarovni veznik.
8.	Motor teko ropota; kipar jevo orodje; okaran. 9. Moško ime; domačini z Nove Zelandije; vodilo, princip. 10. Začetnici našega velikega pesnika; mesto ob Gangesu: Avari (brez zadnje črke); moSko ime (okrajšano). 11. Eden cd možnih zaključkov šahovske igre (za obiskovalce kina pa raje: filmski komik brez svojega tovariša); domača žival. 12. Močan človek; tujka za prestol; pk>?fttaska mera. 13. Srbohrvat-ski števnik- glasben znafc ali beležka, opazka; južnoameriški noj. 14. Veznik; skoraj konec je že tega čnsa; igle ima, pa ni krojač. 15. Z njim se pošteno strgaš in opraskaš; eni, ki prejmejo nek zakrament in postanejo Kristusovi vojščaki. 18. Spoznanje, ugotovitev, ki splošno velja; rudarski izraz glede naprave; japonski denar. 17. Z njimi Ješ in govoriš; svoboden ali zavarovan zoper nalezljive bolezni (tujka); nesrečni Kajnov brat; nos brez pretina.
18.	Grška črka iz H. vod.; krajevni prislov; hčerin mož; nauk o ljubezni, ljubavno življenje (brez a). 19. O^bni ali k?».a’;ii zaimek; moško ime; bolj trd. 20. Slovcnci pa ne prodamo, pravi pesem; staro orožje (brez prve črke); števnik. 21. Svoboden: egipčanski bog sonca; zveza posameznih strok, zadruga. 22. Zenski glasovi; železniška ali požtna kratica; zvok, odmev; kvarta-iki izraz. 23. Zaimek; preplašen; kratica za trgovsko družbo. 24. Rešenik
sveta: domača žival. 25. Medmet; hu.J dič; prepoznani. 26. Kar še preostane; 1 kraj pod Golovcem.	*
* ! Vprašaj in preizkusi me! i
Ali kaj poznate to igro! V anglo * saksonskih državah in v Nemčiji je žc t nekaj let silno priljubljena družabna* igra. V nasprotju z večino drugih igei • ne preizkuša toliko izobrazbe, domiš-* ljije ali smisla za kombiniranje, tem-* več predvsem znanje in spomin. * Pravila so kaj enostavna! Gre za * to, da poskušamo na neko skupino • vprašanj kar najbolje odgovoriti. Za 5 premišljanje pri posameznih vpraša- ♦ njih je dovol.ena največ ena minula • in le pri težkih ali obiirne.ših po dve. * Preizkušaš lahko svoje znance sam, v; dvoje ali v pol.ubno veliki družbi, kjer * se vedno pismeno sproti odgovarja. *
S primerjanjem in oceno odgovorov ; pričnemo šele tedaj, ko to izčrpana • v . vprašanja ene skupine. Popolcn; in točen odgovor zasluži dve tečki. Ce • odgovorite dovršeno a obširneje kot J vprašanje zahteva, prejmete tudi sa * mo dve točki, ostrne vam pa lahko; vsa slava in ponos. Nič odgovora a::; zgrešen odgovor o tan-ta brez tcč.ce. J V vseh o talih primerih, ko so odgo- 5 vori le približni, nepopolni, zaslužite J eno točko. Kljub te-nu se bo tu pa J tam teže odločiti za »red«. P. a vilo je J da ne ocenju te prestioso in dlako J cepsko in giede na izobrazbo tekmo- * valcev. Možni so seve ia na prejšnji J drugačni dogovori. Tisti, ki za tavlja S vprašanja, nadzira čas li ocenjuje, -e • tudi lahko udeležuje igre. Tedaj glede • točk odloča večina z glasovanjem. Z t uvidevnostjo in športsko faimeso si ♦ boste lahko prihranili v=e spore in 5 nesporazume.	♦
Na j vas ne odbija, da je igra neko- * liko izpitu podobna, saj vam res lahkot pošten icvek« naprti in pripravi tudi 5 jeze ali sramu. Toda marsikaj smo J pač že pozabili in vprašan, a utegnejo • biti tako hudomušna, da vas ravno • za boleče mesto potipajo, čeprav se* dotikajo najrazličnejših področij člo ♦ veškega vedenja, so vendar toliko J splošna, da more nekoliko izobražen« čiovek nan.e po večini odgovoriti. • Za poskušnjo prinašamo skupino • 20 vprašanj in bo torej možno • doseči največ 2X20 “ 40 točk. Kdor* jih bo samo 15 nabral, se zares ne ♦ bo smel ponašati; oni s 30 točkami že * nekaj velja o, da ne govorimo o še ♦ boljših tičih — če jih bo sploh kaj ♦ Posebej pa moramo povdariti, da e* to ocenjevanje zelo relativnega zna- ♦ čaja in velja le za bolj šolane in na- ♦ čita.ne tekmovalce. Saj vendar ni vse- » eno. kdo odgovarja. Inteligenca, na * darjenost in izobrazba ro pa sploh • drugi in širši pojmi kakor znanje in * učenost, ki ju naša igra hoče pred- } vsem meriti.	2
Glavno pa je, da vam bo igra za ♦ praznike pripravila nekaj koristnega 5 razvedrila in zabave. Le poizkusite! } Onim, ki se bodo bolj slabo izkazsui, * bomo ob priliki nudili možnost za »po- J pravni izpit«, drugim pa za nadaljnjo | preizkušn’o in postavljanje.	t
Prva skupina:	♦
I. Katera je najdaljša človeška mi. ♦ šica?	f
2 Ali more kit utoniti?	J
3. Kje se je rodil OLon Zupančič? ♦
4. Koliko let bi se približno vozili do t sonca z zelo hitrim vlakom? j
5. Koga so imenovali Grki barbara ♦ in kaj to pomeni?	f
6. Kdo ;e ustanovil Rdeči križ in ob kakšni priliki?
7. Na kak izreden način je lahko bil * v srednjem veku na smrt obsojeni { pomiloščen?	J
8 Kaj je nasprotje k abstraktnemu? ♦
9.	Kdo ;e bil Rimski Korzakov? t 10. Katera je barva žalosti na Kitaj. ‘ tkem?
II. Kako se imenuje najvišji vrh v Afriki?
12. Kdo je izumil ladijski vijak?
13. Kako star ;e približno šivalni stroj? J
14. Katera Je najstarejša evropska re-t publika?	t
15. Kateri planeti so brez lun? •
16. Kdo je spisal »Podobe iz sanj«? »
17. Kolika je povprečna toplina kože?*
18. Kako se je imenoval Sokratov« najslavnejši učenec?	•
19. Kaj je manometer?	•
20. Kaj je sabotaža?
Odgovore najdete na 12,
V Al ENA C^Af TAKEGA DELA, 'SAJ SEtf /)OA/A VEDNO POSPRA njALA.
j MH.
O, KAKO Sl URNA , ANICA!
JfAtLEONJA
VRATA SO VO* O/LA NA DVOfi/ŽČE,
tfjsn so DHuqe
MAČJCE PRALS PERILO...
% T£M MAČICAM JE DOBRA ANICA POMAGALA. OPRALA JE PEP/LO /A/ QA RAZOBESILA.
Nisem razumela, komaj sem verovala svojim cčem. a kar sem bila videla, sem bila videla. In ostalo je v spominu do današnjega «ne. Kathleen Adairova ta nemi, dobro vzgojeni otrok, se je bila vrgla med svojo mater in Mr. 0'a-nicsa Reida kakor divja zver, ki bo zdaj zdaj planila na svojo žrtev J51 Jo raztrgala na kosce. Medtem ko je ma?ic dekle komai pogledal,
ga njene oči preblisnile, kakor fla bi ga hotela s pogledom ubiti.
2.	POGLAVJE
i. ^.1xhe!ieujevo jedilnico odpro za Rešilo ob dvanajstih. Tisti dan sem Ma nekoliko razdražena, ko sem opazila, da strele pri moji priljubljeni mizi nasproti vzhodu nova natakarica.
če se ostali hotelski nameščenci le redkokdaj menjalo, to vsaj zadaje leto dni ne velja za jedilniško osebje. Novi mož Zofije Scottove •e marljive stare črnske natakarje ven pometal, ker se mu je zdelo sodobne'še, najeti čedna bela debeta. Takrat se mi je to zdela P~av neumna namera in sem to Zofiji tudi povedala, a ostalo je P« tem, kar je bil ukazal Ciril Fancher.
Bržčas sem nehote nasršila obrvi, zakaj dekle, ki je prišlo k moji toizi po naročila, me je boječe Pogledalo. Bila je vitka mlada stvarca, z mehkimi ustnicami in boječimi očmi, ljubka na svoj način in — kakor sem na prvi po-|led. opazila — popolnoma neizkušena v svojem poklicu. To je bilo naislahše pri sistemu Cirila Fan-c'erja: njegove čedne natakarice ttfajo dolgo ostajale. Komaj se je katera uvedla, je že spet odšla, da se poroči ali pa poskušat svoio ‘■-ečo v Hollywood, kakor so pripovedovali.
.Toda na koncu koncev to dekle •il krivo, da je Zofija takšna neumnica; zato sem se mali prijazno 'ia'mehnila.
»Kako vam je ime, otrok moj?« se n vprašala.
Olajšano se je oddahnila. Mislim, tfa se je dotlej bala, da jo bom po-žiia pri živem telesu.
»Annie.« je odgovorila.
»To je prijetna sprememba po ' <"h tistih GwendoIsnah in Fran-* * silah in Imogenah in podobnih Venečih imenih, ki so se z njimi E-Pu’ile vaše prednice,« sem pri Penila suho.
»To je ime moje matere.« Dekle 3s nekoliko oklevalo, nato je pa s
'm trepetajočim glasom prista v. ": »Lam je umrla.«
Sklonila sem se naprej in jo po t~e Ijala po roki; bojim se, da pruasj nerodno.
»Na, na. na.« sem rekla.
A to očitno ni bilo prav. Moje *r'utje jo je ta so ganilo, da so ji p ze za IV e oči in nevzdržno pol zel1! po licih.
»Tudi očeta sem pred kratkim Izgubila « je zašepetala.
Resnično sem sočustvovala z ubogo stvarco, a težko mi je než nejsa čustva izraziti z besedami, ne” gre za vpitje, me malokdo prekosi, če pa hočem, biti prijazna, ne spravim niti besede iz sebe. Zato rem jo samo nežno potrepljala po ramenu ta izdavila nerazločne gla-jeve, nekako tako kakor kura, ki ima naduho. Iznenada se ie pa mimo prikošatil Ciril Fancher; njegov lisičji obraz Je bil kar zaripel od jeze.
»Kaj pa je spet?« Je hotel vedeti. »V službi ste zato, da strežete, ne pa da se pri gostih cmerite «
Dekle ga je prestrašeno pogledalo in smuknilo ven.
»Do smrti ste jo prestraJili,« sem očitajoče pripomnila.
Z novim možem Zofije Scottove si nikoli nisva bila bogve kako
I
S 1 Addaida vztraja do konca
mm
ISKRIVNOST HOTELA RICHELIEUJA
i J
dobra, a varoval se je, iti predaleč. Stanovala sem v enem najdražjih stanovanj v hotelu in čeprav sem poslednja svojega rodu. je bila moja rodbina vendar zslo ugledna. Dajala sem Richelieuju pečat nekakšnega družabnega leska, ki ga pač ni mogel pogrešiti.
»Obvarovati sem vas samo hotel nadlegovanja,« je suho rekel Ciril Fancher »Prvo, kar mora vedeti natakarica, je da gostov ne sme nadlegovati z osebnimi zadevami. To se ne bo več zgodilo, za to vam jamčim.«
Odšel je hitro proti kuhinji. Da bo ubogemu dekletu napravil pridigo, sem prav dobro vedela, ko sem gledala za njim, kako je korakal tako vzravnan, kakor da bi bil prekljo požrl. Mr. Fancher je bil petnajst let mlajši od Zofiie, a vendar ne več mladosten. Po mojem jih je imel tako okrog štirideset; bil je vitek, temnolas in nekako skrivnosten in prav za prav ne ravno naoačen. Rad se je ši-rokoustil, kje vse je že živel in s čim se je pečal. In šele, ko je odšel, si se zavedel, da je bilo v vsem njegovem klobasanju prav za nrav le malo jedra. Izvedel si največ to, da je nekoč imel opravka na borzi, da je bil obvtfovel in da je iz zdravstvenih razlogov prišel na jug, že od vsega začetka se je bil nameril, zmešati Zofijo.
Po mojem ni bilo na tem človeku ničesar pristnega, niti_ njegovo ime ne. Zato sem bila že takrat posvarila Zofijo, češ, če je bil kdaj kakšen pretkan nadutež na svetu, je to gotovo Ciril,»in to mu je kaipak še toplo nesla na ušesa. Bila sem torej spet, kakor je moja navada, preveč iskrena.
»Zofija,« sem ji rekla, »vrla gospodinja si, a precej rejena in tudi. sive lase že imaš... sicer ni na koncu koncev nikakršna sramota, da ! jih boš kmalu šesfdeset, a vendar...«
Torej ni nikakršen čudež, da Mr. i Ciril Fancher ni gojil do mene po-1 s e ono prisrčnih čustev, in tudi Zo-1 fija je bila po poroki nekoliko hladna z menoj. Zamudila ni no-! bene priložnosti, ne da bi mi zagotovila, kako jo Ciril osreču'e. Preden je stopil v njeno življenje, baje sploh ni vedela, kaj je prava sreča.
Moj odgovor je bil kvečjemu »Hmhm!« to pa položaja vsekako ni izboljšalo. Poznala sem Zofijinega prvega moža, moža, ki je zgradil Richelieu; en sam las iz lasulje pokojnega Toma Scotta mi je bil ljubši kakor cel Ciril Fancher. Prepričana sem bila, da se ie To-m vselej v grobu obrnil, kadar je Zofija pogledala v Cirilove romantične temne oči in vzdihnila: »Oh, ljubi moj!«
Natakarica Annie se je vrnila iz kuhinje in mi prinesla kosilo. Videla sem, da ji še zmerom ni dosti manjkalo do solz, a rekla ni ničesar in jaz tudi ne. S tem bi bila priklicala nanjo samo nov izliv jeze Cirila Fancherja in Bog mi je priča, da me ni to prav nič mikalo Ljubka mlada dekleta, ki si kot natakarice služijo kruh, imajo *e tako in tako težko stalisče. Ni me presenečalo, da so mlade stvarce neprestano menjavale službo, če prav so po večini, kolikor sem pač mogla soditi, prišle z dežja pod kap
Med tem časom je prihajalo če dalje več gostov v jedilnico. Mary
Lawsonova, na pogled zelo zaskrbljena, mi je mimo moje mize gre doč pokimala, ne da bi se bila ustavila in pokramljala, kakor je bila sicer njena navada. Našobila *em ustnice. Mary imam že dolgo rada; vdova je, blizu tridesetih, prav dobro ohranjena in. kolikor vem, ima dovolj denarja, da lahko neskrbno živi.
Zadnii čas se me je Mary očitno izogibala. Pravkar je bila naročila kosilo, ko je pridivjala noter Polly, precej zasopla in hitro nekaj go voreč, da bi skrila svojo okajenost. Ko si je dekle popravljalo stol, sem opazila, da jo je nekoliko zaneslo.
»Strašno mi je žal,« je rekla. »Hotela sem oiti čisto točna. Ne vem, kam čas beži.«
Mary je vzdihnila, bežno ošinila Howarda Warrena in prav tako hitro spet pogledala stran. Howard je strmel naravnost predse. Kljub temu. da je opazil PolIyn prihod, tega ni hotel pokazati, čeprav sta bila mlada človeka nekaj časa skoraj nerazdružljiva.
Oče Hov/arda Warrena je bil ravnatelj na:večje banke našega resna. Ko je Howard z odliko končal svoje študije, je nastopil službo v tej banki. Howard je oil čedsn, dobro vzgojen mlad mož, svetlolas in zelo vesten. S svojimi pst in dvajrolimi leti je bil na najlepši poti, da postane eden izmed stebrov naše občine.
Vsekako nisem Howardu zamerila, da se je pred kakšnimi tremi meseci razsol s PoIIy. Howard ni bil človek, ki bi se resno vszal na dekle, ki ie kar na laaam začela preveč piti. preveč kaditi in se sploh sKraino nezaslišano vesti.
»Davi je bilo krasno jutro za golf,« je Polly pripovedovala Maiy, »in Stsve je tako očarljiv.«
Mučna tišina je zavladala, kakor da ti vsakdo izmed nas čakal na naslednjo glasno dekletovo besedo.
»Kdo pa je Steve?« je vprašala Marv s pridušenim glasom.
»Stephen Lansing « je rekla Pol ly s povzdignjenim glasom. Zdi se mi da zato. da bi Howard sJišal.
»Poliv!« je protestirala Mary in pcbledeia.
Pclly se je zahihitala.
»Nikar tako ne glej. srček!«:
Da. Marv je b?la osupla Jaz ni sem bila nič manj in opazila sem, kako se je Howaidova roka krče vito ok’enila miznega robu.
»Nisem vedela, da bi ti bili predstavili Mr. Lansinga.« je rek'a Marv počasi, skorni bolestno. Poli'' se *e spet zasmejala, tako vreščeče in podsmehlilvo, da me je kar v ušesih zabolelo.
»Saj mi ga tudi niso formalno predstavili « je vzkliknila tjavdan. »V veži me je bil ogovoril. To zna sijajno.«
»Vem,c je rekla Mary zaskrbljeno.
Vsi smo to vedeli in smo bili že na svoje oči videli. Mr. Lansing je bil sele tri dni v Richelieuju in že smo Imeli celo vrsto škandalčkov. Bil je trgovski potnik neke velike tovarne za kozmetične preparate v čikagu in je imel svoj avto, kri čeč, živordeč model z obilnim kovinskim okovjem, ki je švignil mimo tebe kakor blisk.
Avto je imel dvanajst cilindrski motor in najnovejšo aerodinamično linijo. Mr. Stephen Lansing je
bil'tudi sam aerodinamične oblike: zelo velik je in širokopleč z izredno ozkimi boki. Razen tega je imel vranječrne lase in zelo bele zobe. ki jih je pri sleherni primerni in neprimerni priložnosti pokazal v drznem smehljaju. S svojimi predrznimi sivimi očmi je bil to, kar so v mojih časih imenovali ženskarja danes pa pravijo temu — če se ne motim — sex-appeal.
Kolikokrat je šel skozi vežo, vselej je gledalo za njim vsako žensko bitje — dejstvo, ki mu ni bilo neznano. Vedel je čisto natanko, da pod njegovim pogledom začne vsako žensko srce hitrem utripati, če se ni ravno potikal s svojim avtomobilom v različnih okoliških mestecih, je vodil za nos vsako žensko, ki mu je dala še tako neznatno priložnost za to. Njegova metoda je bila, da je žensko pod kakršno koli pretveza nagovoril, ji nekaf dni na moč dvoril, nato jo je pa pustil, da bi bil prost za novo osva’’anje.
Mislim, da mi pač ni treba omeniti. da ni še nobeden izmed stare garde izpregovoril s tem človekom niti besedice. Ko bi mi bil kdo prerokoval, da me bodo nekoč videli v temi naše Kleti, kako z vn.e-ma rokama objemam Mr. Stephe-na Lansinga... a to pride pozneje.
Dokler se je mladi mož loteval žen'V ki	n,c,> ''tl* n’a m^r
! se nismo zanima1 e za to. V vsa-j kem hotelu je zmerom nekaj žensk,
! ki so takšne, kakršne pač so. Pogovarjale smo se o njihovih zadevah, n'im samim pa niti dober dan nismo rekle.
I Zenska dvomljivega slovesa lahko i biva v Richelieuju leta irr leta, ne da bi sCa?3n gost. kasršen sem jaz.
I storil kaj drugega, kakor gledal i mimo nje. V splošnem pa osebe ! takšne vrste snloh tako doTgo ne , vzdrže Mi, sklenjena družba, smo bili preveč enotna fronta. Več ko enkrat sem do'ivela, kako jo je takšna dama h:;ro popihala pred naf,m nemim prezirom.
Nobene izmed nas ni posebno razburilo, ko je Stephen L^ns^ng začel dvrrri vaimo Lotti Mc-br jevi. Lotti ie b!la res l''v>,'omise!n'' mlpr-a žen^kft. to ni b'I r’en nrvi skok čsz plot in vsakdo je vedel, kako njen mož surovo z njo ravna, kadar je pran. In pijan je bil skoraj zmerom.
Toda Pclly je zaradi svojega so-:	z Marv ^ o i q ^	"'d
Polly Lawsonova ljubimka s tem aer>-ac.’analnim ml^r1'"! mossm. ki je ta trenutek ne?me;en vladar ” Richelieuju. je bila tako rekoč veleizdaia. Tega nismo mogle mirno prenesti.
Nisem se čudila, da se je zdela Mary na pogled bolehna; tudi sama sem se neznansko razjezila. Dotlej mi je bila Polly s svonmi rdečimi kodrastimi lasmi, svojimi sladkimi, hrepenečimi usti in svojimi živahnimi, zelenkastolesketa-jočlml se očmi nekako pri srcu. Vesela sem. da je pravcat škr?t, a imela sem jo za nedolžno dekletce. Zdaj sem videla, da moram izpremenlti svo-e mnente in to me je bolelo. Howarda Warrena je prav tako bolelo, to sem sama videla.
Mladi mož nikakor ni tajil, da je PolIy ljubil. Gotovo jo tudi še zdaj ljubi a bil je mož. ki bi si bil odsekal roko, če bi komu kri
vico storila. Ko je torej zdaj stopal proti vratom, ni niti za trenutek pogledal v smeri, kjer je Polly sedela, a njen vreščeči, porogljivi smeh ga je bolel, zakaj videla sem, kako se je zdrznil. Prezrla pa tudi nisem, da so se v njenih očeh lesketale solze,-
Pridušen vzklik od sosednje mize je odvrnil mojo pozornost od nje. Obrnila sem se in nasršila obrvi. Lotti Mosbyjeva je vselej' sama obedovala, zakaj njen mož je bil v službi v neki veliki športni trgovini na drugem koncu mesta. Mos-byjevih nikoli nisem mogla trpeti. Bila sta vsakdanja tipa, drugače ju ne morem imenovati.
Vsekakc ml je bila pa ona 'e vseeno ljubša kakor njen mož, čeprav je bila lahkomiselna ženska, ki se je preveč kričeče oblačila m uporabljala vsilUve parfume. Vsaj tisto malo možganov, kar jih je premogla, ni kvarila z alkoholom. Tisti trenutek se mi je celo zasmilila. Njen prekričeče našminkani obrazek je bil spačen, kakor da bo zdaj zdaj začela tuliti Sledila sem pienemu pogledu in opaziit da je Mr. Stephen Lansing pripeljal Hildo Anthonyjevo v jedilnico.
Ze poprej sem rekla, da ženske dvomljivega slovesa redkokdaj dolgo ostanejo v Richelieuju. An-thonyjeva je bila izjema, ki je potrjevala pravilo. Prezir niene uko-Tce se je niti toliko ni prijel kakor voda dežnika.
Prvotno je prišla v naše mesto, da bi se dala ločiti, kar je >o zakonih naše države možno že po trimesečnem bivanju v njej. Prišla je iz Newyorka. k*er je uspešno odirala moške. Da je bila že trikrat poročena in «ia je od vsaketra izmed ločenih' mož dobivela alimente. niti tajila ni. N;ena edina odlika je bila nier.a neskrbna odkritosrčnost. Priznala ie da ima več ko trideset let, da si barva lase in da je niena bujna postava njen najzanesl'ive'ši kapital.
Hilda Anthonvjeva je b;la pustolovka od neg do glave. Sama sem jo slišala nekoč v veži, kako je čisto odkrito priznala, da hoče kar najhitreje priti do kar največ denarja — na kakšen način, ji je postranska stvar. Edina skrivnost te ženske ie b:la, da je po ločitvi ostala v našem mestu. Tu namvei ni bilo prikladnih mladih petičnikov. ki bi jih mogla skubsti. V primeri z redko divjačino, ki jo ie poorej lov;’a. so bili moški iz Ricl'c’ieuja samo siromašni vrabci in zasčki. še bolj predene lfivo je bilo pa to da niti poskušala ni. te rmške osvojiti. Nedolžne rit'se so bile prepričane da se ie bila Ž9n°ka izpreaHvriila in začela novo žrv14enje. a na Hildi Anthbivv'evi n*si ona^il i^ičrsar ta^^eaa; no sem b*)a oa prepričana, da bo ta mačka da '<-n.nca svojega živ-ljenia m’ši lovila.
SJčer pa ni bila malo podobna ir*~5kf. ko ji je Sternen Linsjng galantno pr rnakn-l stol; v svpjtem rjavem ol^šču in s svo+imi rumen-kastoleskečcčimi se očmi je ‘ bila podobna lepi, gibki tigri.
»Očarljivi ste.« je zagostolela in zapeliivo pogledala Lansinga zpod svoMh dolgih umetnih trepalnic.
: Očarljivo je. da smem biti do vas očarljiv« je nežno aašepetaL
Sinilo mi je v glavo, da sta kakor nalašč ustvarjena drug za drugega. Tudi Mr. Lansing se mi je zdel kakor zver. Zdrsnila sem se, ko sem st predstavljala lahkomiselno malo Polly Lawsonovo v njegovi oblasti in topel občutek zadoščenja me je obšel, ko sem se spomnila, da ga je bila #saj Kathleen Adairova, ko se ji je poskušal približati, zavrnila s hladno ravnodušnostjo.
Dahe vrthotlnite
Alda, Celje. Vaše težave v spodnjem delu trebuha in v križu so, kakor trdite, v zvezi s porodom. Privite vsaj, da jih čutite od poroda dahe, ki je bil pred dvema letoma. Bolečine ni_o stalne, zdai so hujše, zdaj so manjše.
Zanesljivo povzroča omereene bolečine kronično vnetje jajčnikov. Prav to vnetje nastane pogosto po splavih, neredko pa tudi po porodih. Zaradi teh bolečiT- rte se že zdravili pri svojem zdravniku. Prezgodaj ste pa ob-uprJi nad zdravl'enfem. Odkrito vam moramo povedati, da tako zdravljenje ne traja k atek ča~, bo’ezen je zelo trdovratna in se reda dcl30 vleče. Potrebno 'e vel1 ko potrpežljivo-ti s strani zdvavirka. nič mani potrpežljivosti in volje je pa pogrebne pri bolniku sa-m-Tt da ce omen;ena	o?'!"'-!.
Vnetje ia’'čnil:cv zdravima z injekcijami, toploto (topilce. elilUadki. dia-terrmja) in mirovanjem. Ce v j m enkratna inVicM-ka kura ni poma<?ala, s tem ni rciino da bolc7:n ni o’d>-'v-lj'iva. Mo-da ni^e Izpolnjevali toivo in v3't”o 7*"avT>”.:ovih ra-vetov. Iz-prr,‘a'te s* vrt! Vel'tokrat je treba več in'c!:rj-!?!h kur in dflca ratr-ež-Hivc^a ir>i'0”r”'a v prt-.l'i, da se bo-le-on	in c’a Pricvno ro"o.
vit? f? raJ-to zdrs':'':a4?. i*v'?j*e pa
ZDHAVJE
y r*\	v'.”'
r n h"
Vdali, di -e bo vr:t e zman Salo in *a *-oJo	Po	ra	injekeii.
“i	debi ".‘''M. '8	V
'o fr-:t'e in r-'T.va«-'e. <"« br,~te vo~t-*»■ :zro'n evali po"lednja dva p.q^
plsa, boste zdravljenju samo pripomogli in ga le skrajšali.
J. J., Ljubljana. Vaš osem in polistni sinček še zmerom moči postel.o. l’o vam da. e ne samo nmo^o c.£U, ampalc tudi mnogo skrbi in nadlog. V dopisu omenjate, da je fantsk prebolel v svo eia tretjem letu ne,.a. božjastnih napadov.
Močno mcčsn.e po:tel;e je poleg nenadnega nočnega strahu pri otroc.h najčešča nadloga, ki jo sreču.emo v nekakšni zvezi z božjast.o. Pri starejših ljud?h ;e še več driiaj i različnih znalcev iste nar., ve. Ti znaki sicer niso V neki neposredni zvezi z božja:tnimi napadi, vsndar jih. srečamo pri 1 udsh. ki imajo božja-t, ali Onih, ki so o imeli v” mi. dosti; v e to je le n:.:aic n en zaostanek Potrebno je pa vedeti, če nima fantek kakšnega vnetja v sečnih c gan:h. kar se bo pok zalo po točni preiskavi urica. Vnet e tih organov tudi lahko povzroča čc- to urinirale in ponoči mcčon.e po telje.
Po'.;3 navr-I^h sred-tov, ki smo jih na ton ms-tu že ornsn li: nr*n-c6 *”'n hrr.-a zvaocr, malo pijače. č;:to zbujanje otroka ponoči 'n pri-iPcnje, tla takvr t opre v' potrebo so še clrugi pri-pomočki. da radlojo odpravimo. S temi r>rioor->c:ki razpolagajo bolnišnice. Ti pripomočki so na primer elek-
I triziranje, in celo nekatere operacije siužijo temu namenu.
| V primeru vašega sina bi bilo pa potrebno, da bi lantek jemal tuai zdravila za izboi.šan.e sp.ošnega zdrav. I ja, na piiraer brom. pa točnem nač .tu, in daljno dobo. Bccepc in navodiio vam bo zapisal vaš zdravnik.
Zaneta M., L nbl’rna. Zenska nero. dovitnost ima različne vzroke. Le redko so pa njeni vzro.ti v nop.avJni obliki in nepravilni iegi maternice sli pa v preslabi razvitosti maternice ali n.enih phveskov.
Pogoste.ši so vzroki pridobljenega, vnetnsga znač. ja. Kronično vnst.e ja.čnikov. ozii-oma materničn.h priveskov je najpego te ši vzrok žensk’ neplodnosti Pri takom vnetju se jajcevodi tako zverižijo in zoži.o. da je po. tov.n.e jajčne 'tan.ee iz jajčnika v maternične votliro onemogočsno. Ce se ne mo e izvriiti na normrlna in pri-rodna pot jajčne stanlce, stanlca ne more priti v matern eo. k!er se izvrši j oplojenje. Posledica tega je. da žena ! no zarosi.
Imate štiriletnega otroka. Pred dvema letoma ste pa splavili. Zdaj bi spot radi z:.nosili. Izprašujete, kaj je tsmu vz ok.
Potrebna bo ginekološka preiskava,
ki bo verjetno pokazala vnetje Jajčnikov, ti je b.ičos n stalo po zadn.em splavu To vnet.e bo ver. e m o vzrok, da ne zanosite. Žve. aim zdravlj:njo.<n boste nadloj-o laal.o še pregnali in dosegli svoi ci-j. da ponovno postanete m ti.
Na drugo stvar, ki vas zrnima, ne : mo.em dati tooneaa odgovora, ker ste jo slabo oplsaii. če v m stvar v doglednem času ne i7g.no, se oglas.te ponovno, samo s točnejšim in natančne šim oprom.
A. M , Logatec. Prekomerna debelost ima svoje vzroke ali v nriroani naklo-1 njcnosti k debelosti ah pa v napačni | presnovi hrane v našem organizmu. Ce pripadate po naravi tako imenovanim pikničnim tipom, bo'te s oamrt-1 no. skromno prehrano stvar verjetno ■ p.ecej omejili. Veliko se moj-ats tudi , gibati, go;ite Kakšen šport, ki fizično ! utru a (na primer pl: van e, smučanje). i Dela't3 daljše izprehede, večkrat se 1 okopa te v vroči vodi.
Vzrok prekomerne debelosti je pa I lahko v namčnem de ov n'u nekaterih žlez z nčtvanjim izločevan.em. med njimi so predvsem ščitnice, katerih zmanj?e 'o delovan e. je vzrok debeluš-nosti. Ce ;e vaM debelosti vzrok v zmanjšanem delovanju ščitnice, se da
od pomoči nadlegi z injekcijami, ki vsebujejo izločke šeitne žleze. Seveda morate pa biti ob pre.emanju teh injekcij pod staln.m iri vestnim zdravniškim nadzorstvom, da ne bi bilo škodljivih posledic.
. Dvomim pj. da 'e potrebno in upra-vlčljivo da se v teh časih razburjate 1 zaradi debelosti.
•
Vsem, ki žele pojasnila v rubriki »Naše zdravje«! Nikar ne pišite po nepot.ebnem in p-eveč. Včasih mo.a-mo prečitati po štiri strani, toda nič bl.tvenega in značilnega ni na njih. Nametano :e vse polno ma!sn.io:tnih znakov, ki ne morejo biti značilni za neko bolezen. Dobili smo vtis. da tski ljudje mislijo: izkoristimo priložnost!
Po drugi strani p« opažamo zadnii čas. da se nekateri oglašijo anonimno s kakšnimi izredno de inatnimi zadevami. Na takšna vprrš-aja prvič ne moremo javno odgovarjati zaradi javno ti, d ruj 10 so pa po n vadi iz zdravstvenega stališča tako malo važne, da je zan e škoda sle.aeine vrst.ee.
Priložnost s*ro imeli tudi od-irlti. dl je še veliko šal ivcev. Taka pisirn ro | sicer prav šol.ivo r> rana cevcda za kcj: r so). To “e nam ne zdi pametno, i Tudi tis tsmu se ni zdelo Ea,r~ ro. Ki ga e pisal, ua'ti podpisati se ga ni upal.
Bodimo tore' re^ni in stvarni m ne de'aimo ns^pirarti tam, k„er so te najmanj na mestu!	Dr.	M.
Sirupenozelene rokavice
===== RESNIČNA BOŽifNA ZGODBICA =====
Kako si kaj sam narediš?
Praktični nasveti za nase bralce
Kadar se stric Miha v delavnik popoldne pripelje v mesto, se je nekaj zgodilo. Ali mora k zdravniku ali k odvetniku. Zadnjič sem ga srečala popoldne, ob času, ko ženske nakupujejo in postajajo pred izložbami. V morju žensk je imel nekaj ganljivega in brezmočnega na sebi. Vprašala sem ga: »2e spet pravda?«
»Ne, ljubi otrok, za božič kupujem.« Striček Miha nam vsako leto, gnan po občutku dolžnosti, kupi božično darilce. Ne morem reči, da ima pri kupovanju zmerom srečno roko. če se spomnim njegovega lanskega darila, postanem žalostna, žalostna in besna. Katera zahrbtna in zlobna oseba je neki natvezila stričku naslov tistega zakotnega krznarja? Nikoli si ne bo moda domislila, priporočati tako nesimpatično in namršeno krzno. Ne poznam živali, ki bi imela takšen kožuh. Morda gre pa za izumrlo pasmo in je bilo krzno zato Se posebno drago. In zdaj striček spet hladnokrvno roma okrog in kupuje za božič. Srce se mi je skrčilo ob misli, kakšno presenečenje me čaka letos. Res, dosti je stvari, ki bi jih potrebovala. Ravnati moram temu primemo, toda takoj! 2e je tukaj prva priložnost!
»Ah, ta čudovita ročna torbica!« sem na lepem zakričala tako strastno, da se je striček kar zdrznil. Saj je vendar moral videti moje navdušenje...1 Da bi pa še bolj držalo, tem kakor, nehote pripomnila: »In prav v barvi mojega novega plašča! Res imenitne!« Nato tem se mu takoj ponudila za pomočnico pri nakupovanju. Oh, kako je bil stari, dobri dečko vesel! Poteg, nil je iz žepa majhen, že nekoliko zmečkan listek. »Pojdi, pomagala mi boš 'izbrati rokavice za Moniko!«
Zet Moniko, je dejal. To je moja sesHlčha. ki je nič kaj ne maram. Ko se :j#’pdroči!a n.ena retra, se mi je poštaflb zamerila. Prilepila te je na človeka, ki sem o njem sanjala že več mereče v in ml tako vzela edino priložnost. da bi bila sama z njim. No pra+',0AJi6jdiva ji kupit rokavice. -»Kaitb dobro si vse organiziral, stri-črk,« s!;m vzkliknila, kažoč na papir. »Oh.; to je bila Monika, ne jaz.«
Pri rokavičaru je striček povedal, da bi imel rad par rokavic, ne zanj, temveč za mlado, lepo damo.
»Urnjene? Volnene? Krznene?«
*?«
»Barva?«
»?«
»Velikost?«
To je bilo preveč za strička Miho. »Oh.« sem dejrla, »imela bo približno takšno roko kakor jaz,« in že sem pokazala svojo roko.
Prodajalka je kupičila pred naju škat’o za škatlo vseh mogpč h rokavic: jelenovina. usnje, volna, krzno. Po-slednja škatla je bila najnovejša in tudi v njej je bilo najnovejše od naj-covejšega: rokavice v mavričnih bar. vah. Nisem bila preveč navdušena za-n’e in sem rajši ogledovala lep par iz svinjine, zakaj svinjino posebno rada nosim.
»Ali so ti te posebno všeč?« me je skrbno vprašal striček.
Misel, da bi Monika nosila rokavice, ki so mi všeč, mi je bila neznosna. Rekla sem torej stričku, da so sicer lepe, toda da bi se rajši odločila za kaj apartnejšega, edinstvenega. Prodajalka me je obupano pogledala, potem pa odprla še neko škatlo, ki so bile v njej samo rokavice posebnih, zelo redkih barv. Od malinovo rdečih, kanarčkas toru menih in Se drugih ekso. točnih barv je bila najbolj nemogoča strupenozelena barva nekih ne več posebno modernih rokavic. To so rokavice, ki jih moreš nositi samo k obleki prav tiste barve, in še to samo tedaj, če imaš zlatorjave lase in prav takšne oči. Striček je bU nekoliko presenečen, ko sem mu predlagala prav to barvo, toda zadovoljil se je najbrž s mislijo, da je današnja mladina pač tudi v okusu zelo ekstremistična.
Dobro sem to naredila. Kajpak nisem pozabila poudariti, da za mlado žensko ni lepšega od tiste torbice iz krokodiljega usnja ln od modeme, srčkane cigaretnice pri urarju, kjer si je striček dal popraviti svojo uro. Tako, zdaj sem se maščevala Moniki za tisti večer, ko zaradi solz užaljenega samo ljubja nisem mogla zaspati.
Dan pred božičnim večerom sem srečala Moniko. Imela je prav tisto torbico, ki sem jo zadnjič občudovala. »Pomisli, striček Miha ima tako delikaten okus,« mi je dejala. »Prav tak. šno torbico sem si želela. In v njej je tičala tale srčkana cigaretnica,« in že mi je pokazala znano, oh predobro znano cigaretnico! »Danes zjutraj je razpoial darila... le pojdi domov, gotovo te že čaka. Mene je vprašal za svet, pa sem mu dejala, da si zadnjič omenila, kako rada bi imela nove ro kavice...«
Tekla, ne, dirjala sem domov v zli slutnji. In res, na mizi me je čakal dobro znan zavojček s stričkovim voščilom. Ko sem ga odprla, so se mi na dnu zasmehljale porogljivo in maščevalno — stmpanozelene rokavice.
Problem sušenja je za gospodinjo pozimi še posebno pereč. Zlasti pa xa kuhinjske brisalke, ki jih toliko porabi in jih mora pogosto prati. Prav gotovo se boste zato svoji ženi ali materi zelo prikupili, če ji bo:te napravili sušilnik za njene kuhinjske brisalke. Napravite nekakšen predal za mizo, postavljeno v shrambi, ali pa v primemo polico, če ima miza že predal, mu kratko in malo odstranite dno in pritrdite tri ali štiri prečnice, na katerih bo gospodinja sušila bri-salke (slika 1.).
Vprašaj in preizkusi me!
(Nadaljevanje z 10. strani)
Druga skupina:
1. Odkod Izvira beseda proletariat?
2. Kdo ;e prvi z;.pustil Noetovo barko?
3. Iz če:a je btton?
4. Kaj je odkril Kepler?
5. Katera reka je po tala zaradi Napoleona slavna?
6. Katero iglasto drevje odvrže pozimi ig’e?
7. Kateri deli človeškega telesa niso poraščeni?
8. Kdo je ustvaril lik Cherlok Holmesa?
9. Katera vrsta ovac daje najboljšo volno?
10. Kdo se je rodil v Mavčičah ob Savi?
11. Kaj so imenovali v starem veku »Herkulove stebre«?
12. Kaj Je »beli premog«?
13. Odkcd izvira besedi la vina?
14. Kdo je naslikal najslavnejšo Ma-dono in katera jc?
15. Kdo je prvi poletel z letalom?
IG. Ali so bili Hanibalovi sloni afriški
ali indijski?
17. Katera verstva nimajo božanstev?
18. Katero Je glavno mesto Slama, to je Tajskega?
19. Koliko časa rabi kri za enkratno obkrožanje telesa?
20. Kateri naš pesnik je izdal eno samo perniško zbirko ln z n,o postal slaven?
Rešitev ugank iz prršnie številke
ln odgovori na gornja vprašanja
Križanka: po vrsti: 1. Suha krajina. 2 ljuti, nagib. 3. ecna < = cena), Kras. 4. pet g, d, eno. 5. av, ro, in, sl. 6 r, žal, kap, u. 7. Jožko, topot. 8 ep. Ob, ak, mi. 9. nravi, topaz. 10. jata Loke. 11. ena, moč, kam.
Številnih: Lopovi se zde sposobnejši od poštenjakov, ker manj izbirajo sredstva. P. Grillparzer. (Ključ: a) slamnik, b) frater, c) Brdavs, č) pogorje dl zatišje.)
Izpolnilnica: Ivan Lah, Uporniki.
Prav In obratno: Koron, narok.
Zakaj? Če se odpirajo vrata pri do-
Zložljiva knjižna polica bo prišla prav v vsakem stanovanju, posebno pa še tam, kjer imajo dosti šolarjev. Prav prikladna je tudi za stanovanja študentov, ki se navadno pogosto selijo. Vsak izmed njih si Jo lahko sam naredi. Zanjo ne potrebujete nič drugega kakor tri gladke deske, ki jih zvežete z zavito žico, kakor vidite na naši sliki. Žico ne pribijete, temveč z zanko nataknete na žebljičke, pribite na koncu desk. Kadar se selite, žico kratko in malo odstranite in polica je spet razdrta.
bro zaprtih oknih navzven, tedaj povzroči odpiranje vrat v prvem trenutku razredčenje zraka v notranjoati ln vrata zadržuje večji pritisk zraka od zunaj. To je tembolj občutno, čim manjši Je soba.
Pri zapiranju vrat zaznamo zgostitev zraka, če pa se vrata navznotraj odoirajo, so pojavi ravno obratni.
Prevajani kmetič: če iakano število izrazimo z 100 x10 yz, tedaj je vota vseh dvomestnih kombinacij 22
a ponesrečenca? ................
ki je že priskočil ranjencu
Pevej iiiie!:9 se vedeš, in povesil ii kdt si...
Iz ¥a?eca vedenja ob ra/nih neprijetnih doživljajih v Kajenju kaj lahko sklepamo na vaš značaj. Na spodnji tabeli smo vam priprav.Ii desst raz*** .prcscnelenj’ in samo tri možnosti, kako ss veticie, ko Jih izveste. Vsaka možnost utaje posebno številko, če vse ta številke, nanašajoče se na tisto možnost, ki bi Jo vi v usodnem trenutku uporabil’, sešte-Jote, lal £io iz vsote ugotovite svoj značaj, če je vaša vsota manjša od 10 točk, potem sami zelo trpite, če Je vaša vsota manjša od 25 točk, trpe zaradi vas vsi vaši znansi, če pa znese vaša vsota 33 ali celo več točk, potem ste junaški in zelo samostojni.
Če ae pred vašimi očmi zgodi ne- a) takoj poskrbeli i sreča,	ali bi: b) pomagali Človeku,
na pomoč? . . c) odšli kur najhitreje stran in o nesreči precej
pretirano pripovedovali dalie? .........................
ali	bi:	a)	brzojavili v kraj, kamor ste bili namenjeni,
potem pa mrno počakali r.a^lednj' vlak? . .
b) se razjezili ln nadlegovali železniške uslužbence?
c) vzdihovali in odšl5 domov? ............................
ali	bi:	a)	takoj iskali službo v istem poklicu?...................
b)	iskali 8'užbo ne glede na poklic io se prepustili vod't slučaju?	. .	............
c)	jokali ic počakali, da vara bi služba sama
padla v naročje? .	.....................
a) takoj sami po svojih močeh pomagali? . . •
b) poklicali zdravnika, sami gi pa ne b' upali nič pričeti? ....................................................i
c) z dirjanfem sera in tja spravili vso hišo ln 8e celo bolnika samega ob fivte? .	. . 1
a) sanu delali in nadzorovali pri- delu tudi posle? 8
b)	vse pismeno	naročali,	samo da	bi	se	izognili
prepirom* .	.	. .	...»	2
c) dopustili da bi vse delo opravila služkinja in se ne bi zmenili zanjo, čeprav b: delala napake? .	1
ali	bi:	a)	že v naprej sami pripravili svojo prtljago? . •	8
b) na predvečer odhoda vso prtljago urejeno razložili po poste’1} in jo pr prav li?	. • t
c) vse priprave za olhod prepustili svojemu možu, čeprav veste, da 'ma malo časa?..............................1
a) takoj odstranili vse predmete v bližini in J*h obrs.Vi?...................................................  8
b)	s pivnikom popili madeže?	2
e)	poklican služkinjo? .  ...................................t
morali	izpolniti	kakšen	a)	to delo sarm opravili ln sami odšl tudi na urad?	8
j	ali bi:	b)	to dolgočasno delo odložili za naslednji dan?	2
c)	prepust'!! to	opravilo	svojemu	možu,	Čeprav
nuna časa?	.	.	  .	1
če	bi	Izvedeli, da	vam je	zbolel	a)	odpotovali, ko ste ae prej o vsem poučili? .	3
sorodnik,	ki stanuje	v drugem kraju,	b)	na vrat na nos odpotovali in pustili doma vse
ali bi:	v neredu’	.	.	  .5
c)	telefonirali vsem svoJ;m znancem	in pričakovali, da vam oni svetujejo? 	3
Če vam bi žebelj preluknjal gumo	a)	poskusil' sam* popraviti poškodbo? , » , • •	1
na kolesu,	ali bi: b) takoj poklica*'’ druge na pomoč? ,,..»!
c) pustili kCiO na t stem kraju in se odpeljali z vlakom dalje?.........................................  .	1
Če ste aamudili vlak.
Če »te Izgubil službo,
Če je zbolel edeu izmed vaših otrok, ali bi:
Ali bi v gospodinjstvu:
Če bi odpotovali/
če bi se vam polilo črnilo, ali bi:
Kadar bi obrazec,
.	_	-CII
(x x y -t- z). Ker je ta vsota dvakrat 5. vse tujce, ki niso znali grškega je-
Odgovori na vprašanja iz igre na 10. strani
Kar je v oklepaju, ni potrebno za tečen odgovor Prva skupina: 1. Čevljarska mišica na stegnenici. 2. Da saj je sesalec. 3. V Vinici v Beli krajini. 4. ICO let.
+lflP.TE
tac.n—c »aa s p-ao uzd-ecna ,—^a »n
večja kakor gornje število, sledi dalje: 89 x = y 10 z. če naj bosta y + z manjša kot deset, mora biti x samo ena. S.edi: y + 10 z = 89, z = 8, y = 9. Iskano število je 198.
Kako se boste imeli o božiču?
Vaš horoskop za božični teden J94L
1.	2.	S.	4.	5.
r	OVEN 21. III. do 20. IV.	©	+	3	▲	3	Nikar se ne prenaglite t n
»	BIK 21. IV. do 21. V.	3	▲	A	3	▲	k Ugoden Ca* »a vasi 6 			n
n	DVOJČKA 22. V. do 21. VI.	©	▲	□	+	A	Bodite energični, toda 1 hkr tl previdni 1 n
<5	RAK 22. VI. do 22. VII.	*	•	3	3	▲	Osvežite staro, pozabljeno . prijate.jstvol y
Sl	LEV 23. VII. do 23. VIII.	▲	*	©	▲	•	Pozor, not je prosta, ovire u so odstranjene 1 n
lip	DEVICA 24. Vlil. do 23. IX.	3	□	©	©	▲	Pripravlja se ugoden razvoji
A	TEHTNICA 24. IX. do 23. X.	©	+	3	3	▲	Ne lezite se zaradi malenko tli
tn	6KORPJCN 24. X. do 22. XI.	©	3	▲	•	*	Nikar r.t silite v potek dooo kov, pusiiie. da stvaol same daicre
t	STRELEC 23. XI. do 22. XII.	©	+	+	©	▲	Dokasite zouoanje in * razumevanje 1
	KOZEL 23. XII. do 21. I.	+	▲	3	©	A	NI vzroka za bojazen 1 •
	 VODNAR — 22. 1. do 19. II.		©	*	▲	A	A	Zelo skrbno iznolnfujte vsakdanje dolžnosti 1
H	RIBI 20. II. do 20. III.	3	□	A	▲	•	Ne premiSljaKe preveč n nadomestite zamujeno 1
saka in so »bebljali«. 6. Henri Dunant ko je videl vso bedo ranjencev v bitki pri So.ferinu (1859). 7. Ce si ga je devica sproaila za moža. 8. Konkretno. 9. Ruski skladatelj. 10. Bela. U. Kill-mandžaro (6000).	12.	Jožef	Ressel
(1826.). 13. Sto. let. 14. San Marino (že približno cd 650. 1). 15. Merkur in Venera. 16. Ivan Cankar. 17. 28“ C. 18. Platon. 19. Merilec pritiska. 20. Naklepno motenje obratovanja.
Druga skupina: 1. Od proletarcev v starem Rimu, to je od meščanov 5. raz-
cenientne malte. 4. Za-
>. 15. Brata Wright (1903). tiski, ker afriških ne moremo :iti. 17. Budizem m konfucija-18. Bangkok. 19. 23 sekund.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Zalovoljne božične praznike
želi svoiim c. odjemalcem tvrdka
FR. BRCflR ■ LjuliMasiB
Kolodvorska 35
FR. P. ZAJEC
iZPRAsAN OPTIa IN URAR LIUBLJANA,sedal Slrilarlevo ul. ®
pri iramMSkanskem mosta
i?i»n»rs'na cta e, ta nmtdi, op cmer., isronetr »preme ri, 'id. Venu >ioira ur iiaimre p rrttrninr. Samo »oiilelua celila	Ceni	he,r eter
Za zdravljenje seksualne
impotence
za spolno slabost in ojačitev funkcije spolnih žlez poskusite orig. neškodljive
,.Foriisex" pilule
Dobe se v vseh lekarnah: 30 pilul L. 32*—. 100 pilul L. 83-—. No pošti pošilja glavna zaloga:
Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana,
Kongresu tr«	Ree.,	28-850-87
MOLI OGLASI
cvetlični med id la mrdicc (lomt*
•M* 1 «.
FILATELISTI POZORI Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupaci skin znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva 6.
GALOSE sprejema v popravilo V ulk ionizacija Abulnar Franc, Tyrševa v. 35 dvorišče. Jugoiuto.
POJASNILA K HOROSKOPU: Razpredelnica 1. pomeni: ljubezen; Razprede'’ica 2. pomeni; poklic; Razpredelnica 3. pomeni: pisma; Razpredelnica 4. pomeni: zabavo; Razpredelnica 5. pomeni: denar.
0 = sreča, + = prepir, £ = © = sprememba, □ = težave,, biček, A ~ presenečenje, * = bolje, 3 °= nič
uspeh,
gre na
lzda.a K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna
r^ut tf? 4.
9
Ei, odprite svoi mošnufek, sai prihaja že Božiiek,
malo boste nam plačal:, mt pa mnogo bomo dali!
Kvo Vam pošteno v.no:	___
Pri nas rebuijo vsi fast mo In vino Volpoileleio pravo viško beio črno, k' ra res je »(travo!
V steklenicah nudimo Vam vinska duda, ki dobite j'h brer truda.
Sveto Vara to vino Santo !n Caatello di Canelll.,
Barharesro bianco aeco, kf Vas vrle dairč v Moko, slastno vino je Barolo,,vse Vas spravi v dobro voljo*
Ganria Asti spumante pa Gi«' «p»imante, ki še rmapa Čvrste ’n odporne fante.
Se Prosseco zdravo vino in rdeče Ln belo Ruf no.
Pijte Šoave Frazzante ‘n vino Uouorf«
Floro Mar-aia m Cinrono, k: za družbo Je izbrano.
Oriv‘eto. Mirofiore in Rufino
kako izbrani so likerji, razna žganja, oran/.ada*
malinovec in limonada.
Tudi razna se jedila za Božič bodejo dobila.
Gostilna pri „LO¥€U“ Rimska>B!eM$$ova c.
Telefon 46-95
jubljanl; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.