NEKAJ PRIMERJAV Ko gooorimo o kakšnih gospodarskih gibanjih v nooi Jugoslamji, ledaj ne zadostuje, da primerjamo predoojrie podatke z današnjimi. 11poštevail moramo tudl nekatere posebne okoliičine, ki so bile za našo driaioo mrcogo neugodnejše kakor za druge. neraznite držaoe. To se predosem nanaša rca uojna uničenja. Štemlne države so utrpele o zadnji vojni manjšo ali večjo škoclo. Vendar je Dečina izmed njih dožimla v oojni tudi nedoomen gospodarski napredek, ker $o mogle in morale hitro pooečaii zmogliioost za zadovo-Ijiteo pooečanili uojnih potreb. V nekaterih zasedenih področjih je bil celo sam okupator prisiljen pospe-šeoati industrijo in promct zaradi svojih vojnih srno-trov. V Jugoslaoiji smo morali po osnobodiim zaieti Dse znova, bili smo daleč pod tist-o že tako nizko mejo, na kateri smo bili pred uojno, s polrazrušeno- indu-strijo in prometom, z ra-zkrojenimi in s špekulacijo zastrupljenimi drugimi gospodarskimi področji brez opreme, a pogosto tudi brez deloone sile. Druga okoliščina, ki jo moramo upošteoati, je bil gospodarski in drugačen pritisk, ki mu jc bila naša driaoa izpostavljeita po l. 1948. Po kratkem oendar krepkern poletu v prvih pooojiiih lelih je tedaj gospo-darski raznoj skoraj popovečanja velilke količine. Hifcrost vzpona pa ima svoj poman ?;i bodočnost in odkriva možnosti. ki še niso popolnoma izrab-ljtne in ki jih je niogoee v priliodnjosti izkoristiiti. To dopušča, da smemo pričakovati v našein gospodarstvu še naprcj krepak razvojni tempo. Indeksi industrijske proi/.vodnje v I. 1956 v Jugosloviji in v nekaterih bolj razvitih državah. V tabcli so navedeni indeksi za trelje tromesečje 1. 1957, ki kažejo nadaljnje povečanje tempa porasta v jugoslovanski industriji Za vse leto 1957 še ntimamo takili primerjailnih podatkoy, lahko pa že ugotovimo, da jc razloček v tempu narasel v korist naše industrije, ki je — kakor je znano — zazmaimovala izrazito veliko povečanje v primerjavi z I. 1956. Novi industrijski izdelki Več današnjih iedelkov naše industrije pred vojmo sploh nismo izdelovali. Najpogosteje so to izdelki višje stopnje pre-dclave, ker smo pred vojno bolj izvažaili surovinc. uvažaii pa prrdelane izdelke. Naj navedemo o tom naslednjo pTimerjavo (izraieno v odstotkih): Izvoz Uvoz Nc-obdelani i.zdelki Obdelani izdelki Visoko obdelani izdeliki 1939 ' 55.4 39,2 5,5 1956 36,7 42,8 20,5 1939 19,8 26,3 53,9 1956 45 18,9 36,1 (Vzporedno s tako sipremembo stTiikture se je bistveno po-Tečala zamenjava z inozemstvom. V letu 1938 je znašal naš promet z inozemstvom — izvoz ki uvoz — 497.000 vagonov, lani pa nekaj nad milijom.) Med vaižnejše izdelke ,ki jiih prcd vojrao nismo izdelovali, lahko prišievamo: V predelavi premoga: koks, beinzol, amorfne elektrcde. V predelam hafte: propam-butain, motorno olje, mineralnfi mazilne masli. V črni metalurgiji: brezšivne cevi. V baroasti meialurgiji: alumraiijske zilitine in neka>teri \i-delki \'z alumini-ja, elektroLitski dmk. V proizoodnji in predelaoi nekonin: azbest, živec, sljuda, proti ognju odiporni maiteriali (magnezrti, kroimlni in krom-magnezitni). V kovinski industriji: elektrode za varjenje, kotrljojoči se lcžaji, hladilne naprave. motorne lokomotive, vse vrste tovornih, potniških in posebnih vagonov, tovornjaiki in priikolice, avto-bnsi. traktorji, nekateri deli za motorna vozila, kolesa, ure, ko-vinske potrebščine. V elektroindustriji: veliki rotacijski stroji, ijidustrijsike elek-iri^čne |>eei, fluorescenčne cevd, električni števci in merilni im-suunienti. hladiln.i.ki, radijski .sprejemniiki, kinoprojektorji. te-lcfonski aparati im telefonskc conitrale. ele.ktronske cevi, rent-gcnski aiparati. V kemični iridustriji: dušikova kislima, amonijev sulfat, am«.nijev nitrat. pepein, polivinilklorid ira druge plastične snovi, tobačni izvlcček, penicvlin, fotojrrafski materiail. V lesni mdustriji: umetne plošče. V industriji papirja in celuloze: sulfataa oed-uloza. rotacijski paipir. V žioilski. industriji: nileko v prahu. Proizvodnja nekaterih važnejših izdelkov 1939 1957 Elektroemepgija (mil kWh).....1.173 6.250 Premog (mi'1. ton)........ 7 18 Nafta (tisoč ton)......... 1 396 Jeklo (tisoč ton)........, 235 1.049 Mctaluršfci koks (tisoč ton)..... 1.037 Aluminij (tieoč ton)....... 2 18 Elektrolitskj baiker (tisoč ton) ..... 12 30 Svinec (tisoč ton)........ 11 78 Votlo steklo (tisoč ton)...... 11 34 Cement (tisoč ton)........ 894 983 Zvoplona kislina (tisoč ton)..... 23 124 Kmetijski stroji (tisoč ton)..... 2 18 Tovopmjaki (kosov) ....... 3.459 Rezan les (tisoč kub. met.).....1.922 1.860 Termični aparati (ton)...... 48 3.095 Bombame tkanine (railijonov kv. m) . 111 208 Volnene tikanine (mil. kvadratnih m) . 12 34 Obutev (mJHjoiiiov parov)..... 9 21 Jedilno olje (tis. ton)....... 21 33 Sladkor (tisoč ton)........ 108 219 Tobačni kdelki (tisoč ton)..... 12 18 Jugoslavija je med vojm> izgubila rniiljjon 700 tisoč prebi-valcev. od tega priibližno 70 tisoč industrijskih delavcev (akoraj tretjiuo), priibližno 40 tisoč mtelektualcev in približno milijon kmetovalcev. Skupna vojaa škoda (po cenali iz 1. 1938) anaša 47 milijaFd dolarjev, kar pomeni prilbližno 13.000 dolairjev ali blizu 8 iiviii-jonov dvnufjev na posainiezno gospodarstvo. V vojni je bilo aimičenih aili pa foudo poskodovainih nad pol milijoiia (približno petima) stanovamijsikih hiš, taJco da je nad 3 mdliijone 300 tisoč ljudi ostaJo brez stanovamja ia pohiištva, uini-čfcnih aill ordpainili je biJo nad 40 odstotkov Industrijskiih zimog-ljivosti, skoraj iretjima sadovnjakov in viinogiradov, več ka.kor podovica sklada živine, tri eetrt lokounoitiv, štiri petiine ¦vagonov, 62 odstotikov pomorskiih ladij dolige pJovbe, 88 odstcrtkov reč-nega ladjevja. Malone vsa cestna voizilla so bila rekviriraiiia in odpelja.na iz države. najvoč pronietnili poti je billo hudo po-škodovanih, porušen,ih je bi>lo več kakor Iri eatrtime mostov in vcliiko zdravstvonih, znanstvenih in prosvetnih ustanov. Samo z- veliikimi naipori in odipovedmi jc bilo mogoče od-stianili te porazne posiledice vojne, zatom pa gospodarsike blo-kaide iji sušnili let, da snio namcsto piredvojne dirobne in zaostaile iiidustiije zgradiJi sodobnejšo iui da snno tako ustvarili potMago za nadaljnji naipredek v gosipodanttvu. Proiizvoclnjo sino dosilej — kakor kaže tudi tabela — naijbolj povečaili v proizvod.mji euergije (zlasti fJektri^ne energ"ije in nafte) ter v iežlki imdustrij.i (jeklo, koks, barvaste koviiie, iovinska in elekfroindustrjja Itd.), a zadnja leta — posebmo s perspektivnini planom — dobiva čedalje poinambnejiše raesto tudi jmdustTija potrošnega blaga. Potrošnja nekaterih izdelkov Nekaterih. stprememb v osebai potrožrlji pri nas ni tiiti po-trebno oraenjati, vsak dan jili občutimo, uresničujejo se in so oči.tae. Taka spremeinba je na prianer izginjanje kmečkih tikaniiii iz oblačeiija, izginjainje koruae iiz prehirame, zello povečana ix>-raba nekaiteridi predinietov kakor sladkorja, voziJ, električnili aparatov, ppodiranje radia in modernega pohiHtva na "vas. Količine nekaterih najvažnejših potrošnih izdelkov, ki so bile prodane v trgoviiiskem omrežju v letu 1952 in 1956 (tisoči ton, tkanine v mil. metrov) Objavljaimo podatike, koliiko je htio n«katerih predmetov prodanih potrošnikoin v trgovinskem oinrežju 1.1*>56 v primer-javi z 1. 1952 (od tega Jeta se po gospodarskj bloikadi začenja norinalizacija srosfxxlarsikivals.tva. To dejstvo samo govori o njenem agTarnean zjiačaj'u. Po vojini je v razfiierah zelo nagle industrialiizacije iin splošnega 'gasipodarskega in družbenega raz-voja prišlo do ž.mamjišanja kTneitijsikega preibrva^lstva: l. 1948 je znašalo 70.5 odstotka, v l. 1953 61.2 odstotka ,a po zadnjih oce-nitvah v juiliju laini znaša kmetiijsko prebivailstvo v naši državi le 55,8 odstotka sikuipnega prebivalstva. To pomeiii, da se je v desetih letili pred vojno odstotek kmetijskega prebivalštva zmanjšal le za 2 tooki, meditem ko se je v naSih povojnih raz-merah samo v razKlobju 1948 do 1953, torej v približno petih letiih, zmanišal za 9 iočk, a v razdobju od 1955 do 1957 pa za nadaljiijili 6 took. v Tako najrla spreinernba struikture prebivailstva, do katere je pri nas prišlo po ¦vojni in ljudski revodnciji, ni nič drugega kakor &promljevalnii pojav in pokazatelj splošnega gospodar-skega im družbeiiega razvoja države. Relativno zman.jšanje kme-tijskega prebivailsfva omogoča prehod k intenziTTiejšemu ia na-prednejšemu kmetijstvu. Tako knietijstvo omogoča s svojimi ixmiožninii službamii dodelavo in predolavo kinetijs.kih pridel-kov v sestayu vsega našega razvoja nadaljmjo osvoboditev ali bolj racionalno zaiposlitev preostailfe »odvečne delovne sale« na naši vasi. Strurkturne sprememibe prebivailstva nimajo pomena samo za vas in pospeševainje napredika kmetijstva. Upoštevati jih rao-ramo tutli, ko razpravljamo o pmbleinatiiki naših mest in indu-strijskih krajev. Kaikor je m-ogoče videti tudi iz navedenih po-datkov, je naše mestino prebivailstvo naglo naraščailo. To je po-vzročilo posebne proibleme (stanovanja, preskrba, komnnalne slnžbe itd.). V tesnejši zvezi z reševamjem toli problemov je tudi naša politika pospeševanja kmetijstva. Naša družbena ureditev in uspehi, ki smo jiih doslej dosegtli. zilasti v indms'trializaciji države, naiti omogočajo, da rešimo ¦vtpa-ašainje na/predka kmetrj-stva hiitreje, kakor je to uspelo rešJti dirugim državain. Investicije v kmetijstvo Doliodnina od kmetijstoa je temeljna oblika, po kateri naši kmetovalci sodelujejo pri kritju splošno družbenih potreb. Res plača,jo kmetooalci razen tega dauka še občinsko doklado kakor še nekotere druge manjše daoke in takse. Zanimioo pa. je prlmerjati sku-pen znesek dohodnine iz kmetijstoa z zneskom inoe-sticij, ki pri nas niso edina oblika pomoči kmetijstvu in podpiranja njegooega razooja. Leto 1956 1957 1958 1961 Dohodnina od kmetijstva Investicige v kmetijstvo v mlitjonili dlnarjev 26.475 29.354 31.600 40.000 70.000 100.000