ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII_6. SEPTEMBRA 1931_ŠT. 36
KRALJ PETER I., VELIKI OSVOBODITELJ,
KATEREMU ODKRIVAMO SLOVENCI DANES SPOMENIK V LJUBLJANI
286
Veličastne katoliške manifestacije slovenskega ljudstva
Letošnjo poletje se jc vršilo več ijrelepih shodov in taboTov naše katoliške akcije, na katerih so tisoči slovenskega ljudstva manifestirali svoje neomajno katoliško prepričanje. Najlepše so se pa vršile v nedeljo, dne 2'5. |). m. in sicer v Skofji Loki. v Šiški pri Ljubljani in na Trški gori. Spodaj objavljamo dve sliki s škofjeloške proslave, ki je bila |)o svojem obsegu iiajlejišii pro-'.liiMi. kar jili pniiini dnnašiiji škofjeloški rod.
Grča Blaž, župnik v p. in vele/aslužni goriški narodni delavec, ki daruje danes biserno sv. mašo, a meseca januarja je slavil svojo 85-letnico.
Pisatelj   župnik   Finžgar   govori    tisočglavim množicam  na Glavnem  trgu   v   Škofji Loki. (Foto J. šelhaus.)
Na desni: Vrli škofjeloški fantje, ki so se udeležili tabora  katoliške akcije v narodni šoli.
Spodaj: Odkritje spominske plošče češkemu učenjaku in iskrenemu ljubitelju naše slovenske zemlje, dr. Karlu Chodounskemu na Jezerskem, dne 15. t. m. Ploščo sta oskrbela naše Slov. plan. društvo in Jugosl.-českoslov. liga. Slika nam kaže pogled na slavnost ob priliki govora dr. E. Staretn.
Spodaj : Otvoritvena čajanka k velikemu mednarodnemu šahovskemu turnirju na Bledu, nne 22. p. m.
se je pričel na našem Bledu največji šahov, turnir, kar jih le videla Evropa po vojni, kajti udeležujejo se ga sKoro vsi najodličnejši svetovni mojstri, in sicer: dr. .\ljeliin, Astaloš, Bogoljubov, Flohr. Kash-dan. Colle, dr. Vidmar, Niemcović, Spielmann, Tar-takoM-er, Pire. Kostić, Stolz in Maroczy. Turnir bo trajal do konca septembra in on dan bo<lo igrali tudi v Ljubljani. Tekma vzbuja veliko pozornost po vsem svetu in o našem Bledu piše danes vse svetovno časopisje. Kakor je bilo pričakovati, prvači tudi to pot dr. Aljehin, vendar se držita tudi naša velemojstra dr. Vidmar in Pire doslej jako dobro.
Spodaj na levi: Milan Predio, upravnik belgraj-skega gledališča in znani srbski pisatelj, od katerega bi upravičeno pričakovali, da bi pri sestavi repertoarja ufKišteval tudi  našo   slovensko   književnost.
2«7
H kraljevemu tednu
ki se vrši te dni v Ljubljani v proslavo 10 letnice vladanja našega kralja Aleksandra
Po prevratu, dne 29. okt. I. 1918., ko smo se Slovenci osvobodili vet-kot tisočletne nemške nadoblasti. smo se iz lastne volje zetlinili z l)rati Hrvati in Srbi v eno državo, današnjo Jugoslavijo. Dne 1. dec. 1. 1918. je tedanji regent Aleksander to združenje slovesno proglasil v imenu svojega očeta, kralja Petiii. 16. avg. 1921 je kralj Peter zatisnil svoje trudne oči in od tetlaj nam vlada kralj Aleksander. Vseh deset let je bil naš vladar najtrdnejša vez države in Jugoslovanov. Sloven.sko ljudstvo prosi Boga, da nakloni našemu vladarju še nadalje v največji meri ono modrost, ki je potrebna za izvrševanje težkih vladarskih dolžnosti.
Marija.
rojena dne 8. jan. 1. 1899. koi tretji otrok romun. kraljev-.ske dvojice, se je poročila z našim kraljem, dne H. junija 1. 1922. v Belgradu..
-Vlcksander, rojen dne 17. dec. 1888. na Cetinju, postal prestolonaslednik 27. marca 1. 1909., regent 14. jun. 1. 1914. in kralj 16. avg. 1. 1921.
Spodaj:   Naš   sedanji  kralj leta 1904.
Ohoci naše kraljevske dvojice: prestolonaslednik Peter, roj. dne 6. sept. 1923. v Belgradu, princ Tomislav, rojen dne 19. jan. 1928 v Belgradu in princ Andrej, rojen dne 28. jun. 1929. na Bledu; razen teh spadajo h kraljevi rodbini še njegov brat Jurij in sestra Jelena ter stric knez Arzen.
Spodaj na levi: Hiša na Cetinju, kjer je bil 17. dec. 1. 1888. rojen naš kralj, sedaj je tu oficirski doni.
Spodaj na desni: Kraljev dvorec na De-dinju pri Belgradu, kjer navadno pre-
hiv.T   krnIinv.T  rodbin.l.
Spodaj : Kraljevi dvor v Belgradu.
288
289
Spominu vsakega kralja
Ob odkritju spomenika kralju I., ki se vrši danes v Ljubljani
Ri'hIj Peter I. Veliki Osvoboditelj, ta legendarni junak skupne jugoslovanske iuijnovejše zgodovine je bil eden najdeniokratičnejšili vladarjev, kar jih pomni sedanji rod.
Rodil se je kralj Peter dne 26. jun. 1844 v Belgradu kot tretji sin kneza Aleksandra Ka-ladžordževiča. Po smrti svojega nujstarej.šega brata je postal 1. 1847. prestolonaslednik. Medtem se je moral njegov oče 1. 1858. umakniti s prestola in se je naselil na Madžarskem. Peter je pa ostal v Franciji, vstopil v njeno armado in se udeležil nem.ško-francoske vojne 1. 1870., kjer se je jako odlikoval.
.Sredi 70-tih let se je udeležil bosenskega upora proti Turkom, nazvavši se Peter .Mrko-njič. Na zahtevo Obrenovičev in Avstrije je moral zapustiti svoje .sobojevnike ter odpotovati na Dunaj in od tam nazaj v Francijo. L. 1883. je pri.šel na Cetinje ter se tam jjoročil s kneginjo Zorko, najstarejšo hčerko kneza Nikole. L. J890. mu je ugrabila smrt tutli soprogo, nakar se je preselil iz Črne gore v Ženevo in živel tam kot skromen zasebnik ter vzgojitelj
svojih otrok Jelene. Jurija in Aleksandra, našega sedanjega kralja.
Medtem so tirali Obrenoviči Srbijo v vedno večji prepad, dokler jih ni v krvavi polettii noči I. 1903. ljudski srd iztrebil. Srbska narodnu skupščina je nato soglasno izvolila za kralja Petra. .Srbija je hitro napredovala na vseh poljih. L. 1912. je skupaj z Bolgari, Črnogorci in Grki napovedala Turčiji vojno, jo sijajno premagala in si osvojila skoro vso Makedonijo. Ni se pa .še opomogla od vojnih naporov, ko jo je poleti 1. 1914 napadla .A.vstrija in začela s tem svetovno vojno. Poznejši dogodki so znani. Vojni napori so bili za utrujenega starčka pretežki, zato je poveril vladarske ix)sle sinu Aleksandru, vendar je moral tudi sam preživeti vse medvojne tragedije svojega nartxla. Tri bridka leta izgnanstva je preživel na Grškem, po povratku se je pa vrnil v Belgrad in v popolnem zatišju preživel zadnje dneve svojega življenja v posebni vili iia Topčidcru. kjer je dne 16. avg. 1. 1921. zatisnil svoje trudne oči. Slava njegovemu spominu!
Kralj Peter ob pričciku svetovne vojne v svoji delavnici.
Na desni: Kralj Peler na solunski fronti (za časa odsotnosti iz domovine si je j)o srbskem običaju v znak žalovanja pustil rasti brado).
>-Sedmovratna Žica«, samosuni. kjer so krdii.ili sil)>ko kralje, med njimi tudi Petra I, (samostan sedaj popravljajo).
Hiša iz starega   Belgrade   (nasproti   liceju), kjer je preživel kralj Peter svoja otrošku leta.
Hiša v Ženevi, kjer je /ivel kralj Peter dolgo let s svojo rodbino kot izgnanec.
Kralj Peter v otroških letih.
( eike\ v Oplencn. ki jo je zgradil kralj Peter in kjer je tudi pokopan
Na levi: Kralj Peter s svojim adjutantom Todorovicem na tragični poti
čez albansko irorovjc med vojno.
Grolinii.i kralja IMi« v ct]k\i v Oplencu.
Knez   .Vleksander,   (l^06   do 188^), vladar Srbi. e od   1842. do 1858.. oče kra ia Petra.
Vila nn Topčidcru pri Belgradu. kj<r je preživel kralj Peter zadnje mesece svojega življenja in dne 16. aNg. I.  1921. tudi umrl; vila je izpremeujena sedaj
v muzej kralju Petra.
VeČino slik za današnje serije je preskr4lj. Nedeljković, polkovnik v p. iz Bclgrada
290
Na Karadžordževem domu
Sredi Šumadije, pod gričem Oplenac, leži majhen trg Toijola. Tu se je naselil Jurij Petrovič, zvani »Karadžordže«. Rodil se je dno 3. IX. 1752. v vasi Viševci blizu Kragujevca. Videl je silen pritisk samovoljnih turških oblastnikov in sklical sredi zime 1804. sestanek srbskih starešin v Orašec, kjer so proglasili »ustanak« proti Turkom, a za vodjo izvolili Kara-džordža. Boji so trajali več let in Karadžordže je končno izvojeval Šnmadiji obsežno svobodo. Iz nje je organiziral zarodek poznejše samostojne srbske države. Spomladi 1812. so pa zbrali Turki velike sile in ker med ljubosumnimi srbskimi knezi ni bilo sloge, je Karadžorže zapustil Srbijo in se naselil v Avstriji. Ko je izbruhnil nov upor, je hitel v domovino, blizu Smedereva je bil 13. jun. 1817 zavratno umorjen. Knez Srbije je postal Miloš Obrenović.
Po^^led na KaradžordŽCN dvor v Topuli z ulico, nad streho je videti novo cerkev na Oplencu. — Spodaj: Karadžordžev dvor v Topoli, rojstiu dom naše dinastije.
Pogled z aeroplana na Topolo in cerkev na Oplencu.
Spodaj:   Jelena,   žena Kara-džordževa in  babica našega kralja.
Slavnostni prenos KaradŽor-dževih kosti iz stare topolske cerkve v cerkev na Oplencu. ki se je vršil lani meseca septembra; spredaj stare Kara-džordževe bojne zastave.
Na desni: Skedenj poleg Ka-radžordževega  dvora   v  Topoli,  kjer  je  hranil   srbski osvoboditelj orožje.
Na desni: Karadžordžev grob v stari topolski cerkvi, kjer
ie bil srbski osvoboditelj po-:opan do lani. Izprva je bil pokopan brez glave (ta jc ostala v belgrajski saborski cerkvi), pozneje je pa ukazala kneginja Ljubica, žena kneza Miloša Obrenovića, prenesti tudi glavo k ostalim pozemeljskim ostankom.
291
Vlada narodne koncentracije v Angliji
Huda gospodarska kriza je povzročila, da je 2i. p. m. demisijonirala Macdonaklova delavska vlada, ki je vodila angleško državno krmilo od spomladi 1. 1929. Novo vlado je sestavil zopet Macdonald iz 5 zastopnikov delavske stranke, 7 konservativcev in 5 liberalcev. V kabinet so vstopili vsi najo<iličnejši in najbolj izkušeni angleški državniki, da rešijo domovino pred hujšimi gospodarskimi pretresi, vendar bo imela nova vlada v velikem delu delavske stranke ostro o[K)zicijo.
Grof Bethlen (na desni), ki je nad 10 let nače-loval ogrski vladi, a je moral sedaj odstopiti in grof Julij Karoly (na levi), novi ogrski min. predsednik.
Pred palačo, kjer imajo Macdonald, Baldwin in sir H. Samuel konference s  kraljem.
Na desni: Konservativni voditelji Neville, Chaiu-berlein in Baldwin, člani nove .Macdonald. vlade Spodaj: Vrt na strehi stanovanja v Londonu, kjer bo bival Gandhi za časa zasedanja indij, konference.
Vojaštvo »rešuje« v Ameriki gospodarsko krizo. Da
se vzdrže visoke cene petroleja, je odredil guverner države Texas (Amerika) omejitev petrolejske produkcije in je ukazal v to svrho zapreti nekaj vrtalnih stolpov drugega največjega petrolejskega polja na svetu. Ker je naletel na hud odpor, je kratko-malo proglasil obsedno stanje in poslal vojaštvo, da je izvršilo njegovo odredbo.
Na levi: Gospodarska kriza maje ves svet Vse velike svetovne banke (razen francoskih) prihajajo danes v plačilne težkoče in vsak dan propadajo nove. Leva slika nam kaže naval nezaupnih vlagateljev  na mehikansko narodno banko.
292
„Ljubljana v jeseni"
|)<i(l tem naslovom se vrši te dni na Ijub-Ijan. velesejmn zopet vrsta velepomembnih razsitav. kakršnili pri nas doslej šc nismc) videli in ki hi si jih moral |>ač ogledati vsak, kdor količkaj more. Zlasti opozarjamo na razstavo slovanskih mest, kjer so vsa naša mesta pokazala svoje najvažnejše zanimivosti iz preteklosti in sedanjosti. Jako loučna je tudi tujsko - prometna razstava, ci nazorno prikazuje važnost tujskega prometa za naše kraje in njegove razvojne možnosti. Vse gospodinje bodo prijetno presenečene v paviljonu z naslovom »novodobno gospodinjstvo«, razen tega se pa vrše še druge lepe in zanimive razstave, kakor kmetijska, higijen.ska i. dr.
Na desni: Pogled v velezanimivo razstavo mest.
Spodaj: Pogled v razstavo hotelske in gostilniške opreme.
Pogled v razstavo jugoslovanskih umetnic v Jakopičevem paviljonu
Zemljevid
k največjemu dosedanjemu slov. koncertu, ki ga priredi »Pevska zveza«. Sodelovalo bo ti 4 pev. zborov z 2424 pevci. Zemljevid nam kaže vse kraje, odkoder pridejo zbori.
BaHrOÉlaJc   Jugoslav.   tiaHarne v Cfultlfani   —   Vonatla noaamcxnl» «Ilfc đovol/en le s prtvol/enfcm uređntiiva