Čeprav je bil »uradni«, koledarski začetek letošnje pomladi bolj muhast, smo v zadnjih dneh vendarle dočakali pravo pomlad. Tako so se marsikje na Gorenjskem že začela spomladanska dela. — A. Zalar Leto XXIX. Številka 25 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 30. 3. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tedrnik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob obeležju petnajstim padlim partizanom, med njimi je tudi Stane Žagar, narodni heroj, so se v soboto, 27. marca, zbrali na spominsko svečanost kra jam Planice, Zabnice in drugih okoliških krajev, šolska mladina, preživeli Sili m rfru#*- pred 34. leti se je v bližnjem gozdu v Rovtu pri Planici ustavila oelška četa Cankarjevega bataljona z 32 borci. Zaradi izdajstva, po naključju jih je odkril neki železničar iz Crngroba, so partizane naslednji dan napadle enote nemške žandarmerije in policije. Na bojišču je obležalo 15 borcev, ostalih 17 pa se je v preboju rešilo. V spomin na to borbo in žrtve so si okoliške krajevne skupnosti ta dan izbrale za krajevni praznik. Slavnostni govornik predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jože Marjek je med drugim v govoru poudaril širok odmev, ki ga je imel ta dogodek med vojno nted okoliškim prebivalstvom, nam samim pa ti zgodovinski dogodki potrjujejo, da nam ni bilo ničesar podarjenega: prav vse smo si morali izboriti, kar imamo danes. »Zato,« je poudaril govornik, »ne bomo nikoli dopustili, da bi nam kdor koli to jemal: vedno smo pri vseh takih poskusih ogorčeno protestirali, znali se bomo tudi primerno braniti, če bo potrebno. Tako nas zavezuje tudi milijon sedemsto tisoč žrtev.« Slovesnost se je nadaljevala s -kulturnim programom, ki so ga izredno lepo in doživeto pripravili Pevski zbor, harmonikarji, recitatorji in solisti osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča in Zabnice. — L. M. PROSLAVA NA SREDNJI DOBRAVI - Ob 34-letnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja in Toneta Vidica s Srednje Dobrave v radovljiški občini, ki sta 27. marca 1942 skupaj še s 13 tovariši iz Selške čete padla v Rovtu nad Crngrobom, je bila v petek, 26. marca, pri zadružnem domu na Srednji Dobravi spominska svečanost. To tradicionalno svečanost je letos organizirala občinska konferenca socialistične zveze Radovljica. O revolucionarni poti in tragični smrti narodnega heroja Staneta Žagarja in tovari-je govoril sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Radovljica Drago Rozman. V kulturnem programu pa so nastopili učenci osnovnih &ol Staneta Žagarja iz Kranja in Lipnice, moški komorni pevski zbor KUD Stane Žagar iz Krope in godba na pihala iz Lesc. Po končani svečanosti pred domom so udeleženci v sprevodu krenili na pokopališče in položili vence na &rob Staneta Žagarja in njegovega sina Staneta, kije slab mesec po očetovi 8*nrti v Rovtu padel 24. aprila v okrogelski jami, in na spominslto obeležje Padlih borcev s Srednje Dobrave. — Ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja pa so že v četrtek, 25. marca, v avli osnovne šole v Lipnici °dprli tudi razstavo fotografij spomenikov in spominskih obeležij NOB v radovljiški občini. Na sliki: S proslave pred domom na Srednji Dobravi. — 4- Zalar Danes v Uradnem vestniku V drugi polovici tega meseca so v vseh gorenjskih občinah podpisali družbene dogovore o razporejanju dohodka za letos. Podpisi teh dogovorov pometnjo potrditev letošnjih delovnih programov in načrtov posameznih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in tudi zagotovitev finančnih sredstev za uresničitev. Gre za tako imenovano financiranje skupne porabe oziroma za financiranje izobraževanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva, kulture in telesne kulture. Po sprejetju ustave in nove samoupravne organiziranosti je I letošnji podpis takšnega dogovo- ||ra. tretji po vrsti. Čeprav je od začetka do danes bil napravljen na področju družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja precejšen korak, I- smo bili pred letošnjim podpisom še vedno priča nekaterim težavam. Delovni ljudje v združenem delu so bili še vedno premalo se-J znanjeni s potrebami in možno-I strni ter z oblikovanjem in zdru-j zevanjem sredstev za financirali nje teh dejavnosti. Vendar kratek stik, če ga tako imenujemo, ni nastal v občinah, marveč je bila vrsta nejasnosti (zaradi katerih se je vse skupaj tudi močno zavleklo) pri tako imenovanem vertikalnem usklajevanju. Saj razen republiške izobraževalne skupnosti nobena republiška samoupravna skupnost ni imela izdelanih meril za financiranje svoje dejavnosti. Tako je bilo treba tako rekoč vse do podpisa usklajevati stopnje. Nazadnje je čas že tako priganjal (dogovore je bilo treba podpisati najkasneje do konca tega meseca), da je kljub težavam le prišlo do podpisa. Prav zato je bilo domala povsod na Gorenjskem poudarjeno, da se pri dogovarjanju o financiranju programov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1977 to ne sme več ponoviti. Merila v republiki morajo biti izoblikovana še letos, tako da se bodo delovni ljudje še pred. koncem leta lahko odločali o programih in financiranju za leto 1977. Podpisane družbene dogovore v vseh petih gorenjskih občinah objavljamo v današnji številki Uradnega vestnika. A. Z. Glas tokrat v Begunje Nadaljujemo z obiski gorenjskih krajevnih skupnosti pod naslovom »Glas prihaja k vam« — Z občani, predstavniki krajevne skupnosti, delegacij, družbenih organizacij in društev iz devetih naselij krajevne skupnosti Begunje se bomo srečali v petek, 2. aprila, ob 17. uri v družbenih prostorih v Begunjah — Novinarji Glasa vam predlagamo, da razmislite, o čem iz vaše krajevne skupnosti bi pisali Z odločitvijo v našem uredništvu, da bomo obiskovali gorenjske krajevne skupnosti pod naslovom »Glas prihaja k vam,« smo po obisku Železnikov v škofjeloški občini in Bistrice pri Tržiču v tržiški sklenili, da tokrat obiščemo eno od krajevnih skupnosti v radovljiški občini. Možnosti in predlogov je bilo več in odločitev ni bila ravno enostavna. Ker pa bomo z obiski in srečanji nadaljevali tudi v prihodnje, je obveljalo, da tokrat obiščemo krajevno skupnost Begunje. Ta krajevna skupnost je ena med večjimi v radovljiški občini, saj v devetih naseljih združuje okrog 2000 prebivalcev. Zanimiva je po tem, da je po površini precej velika, da so nekatera naselja zelo oddaljena druga od druge. Prav zato razvoj krajevne skupnosti ni mogel biti enakomeren. Kljub težavam, uspehov, ki so jih dosegli, ni malo. Seveda pa tudi problemov ne. Velja omeniti novo šolo, ki bo kmalu odprta, nove stanovanjske hiše, moderni tovarni Elan in Sukno, smučarsko središče Krpin, Spominski muzej talcev, obnavljanje gradu Kamen itd. in na drugi strani komunalne probleme (ceste) in druge. O tem in še o marsičem drugem se bomo pogovorili na srečanju v petek, 2. aprila, ob 17. uri v družbenih prostorih v Begunjah. O vsem, kar nam boste povedali, bomo prisluhnili in zapisali. Mimogrede, zvedeli smo, da se menda že v bližnji prihodnosti pripravljate na referendum, da bi s pomočjo samoprispevka rešili nekatere komunalne probleme. Menimo, da bomo z obiskom pripomogli pri razreševanju težav, da bomo tudi drugim povedali, kaj vas tare, kakšni so bili dosedanji uspehi in izkušnje pri delu in kakšni so načrti krajevne skupnosti za . naprej. Seveda pa bomo veseli tudi vaših mnenj o Glasu. Dogovorili smo se s predstavniki krajevne konference SZDL in krajevne skupnosti, da bodo na srečanju tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz krajevne skupnosti, predstavniki delegacij, organizacij in delovnih organizacij ter društev. Tudi ti vam bodo lahko marsikaj povedali, razložili in odgovarjali na vprašanja. Sicer pa se bomo novinarji oglasili v krajevni skupnosti že nekaj ur prej, da bi tako lahko malo pokramljali o tem in onem. Veseli bomo, če nas boste že prej opozorili na probleme, o katerih bi veljalo potem spregovoriti na srečanju. Zato nam do petka lahko tudi po telefonu (21-835 ali 21-860) sporočite pripombe, mnenja, predloge in želje. Ce bo potrebno, vas bomo posebej obiskali. In nenazadnje naj povemo, da boste v petek v Begunjah lahko oddali tudi mali oglas ali pa se naročili na Glas. Skratka, prepričani smo, da bo srečanje zanimivo. Zato v petek popoldne na svidenje. A. Zalar Gorenjska podpira predlog Kranj — Pred včerajšnjo sejo republiške skupnosti za ceste se je v sredo, 24. marca, v Kranju sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin in razpravljalo o predlogu srednjeročnega plana razvoja cestnega omrežja v Sloveniji. Na seji, ki so se je udeležili tudi delegati skupščine republiške skupnosti za ceste z Gorenjske, so ugotovili, da so v predlogu v glavnem upoštevani vsi predlogi, ki so se izoblikovali v javni razpravi na Gorenjskem. Z zadovoljstvom so tudi ugotovili, da je predviden prvi denar za karavanški predor. To je tembolj pomembno, ker so se začela tudi dela pri izdelavi glavnega projekta za avto cesto Naklo —Ljubljana. V novem predlogu pa je tudi obnova ceste Begunje —Tržič pod gorami, za katero so se v javni razpravi na Gorenjskem soglasno odloČili, da je to cesto treba uvrstiti v srednjeročni program. Člani predsedstva pa so se na seji tudi zavzeli, da bodo kasneje ponovno pregledali prednostni vrstni red urejanja posameznih odsekov na Gorenjskem in ga, če bo potrebno, tudi spremenili. A. Z. Povsod za samoprispevek V petih krajevnih skupnostih v kranjski in radovljiški občini so se v nedeljo, 28. marca, občani na referendumih odločali o samoprispevkih za gradnjo nekaterih objektov in reševanje komunalnih problemov; predvsem ureditve in asfaltiranja krajevnih cest. V krajevni skupnosti Gorice v kranjski občini se je 55,61 odstotka od vpisanih volivcev odločilo za samoprispevek, v krajevni skupnosti Zalog pa 61 odstotkov. Povsod nameravajo s samoprispevkom urediti in asfaltirati ceste. Tudi v radovljiški občini so se občani v treh krajevnih skupnostih odločili za samoprispevek. V krajevni skupnosti Brezje se je od vseh vpisanih volivcev' 90,64 odstotka odločilo za samoprispevek, v krajevni skupnosti Srednja Dobrava 90,4 odstotka in v krajevni skupnosti Bohinjska Bela 77,96 odstotka od vpisanih volivcev. V krajevni skupnosti Brezje bodo zgradili dom družbenih organizacij, v ostalih dveh krajevnih skupnostih pa bodo uredili in asfaltirali ceste. A. Z. XV. JUBILEJNI MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM od 9. do 18. APRILA te Naroč ni k: Tito na Švedskem Predsednik SFRJ Josip Broz-Tito je včeraj odpotoval na Švedsko. Na obisk, ki bo trajal tri dni, ga je povabil kralj Karel XVI. skupaj s švedsko vlado. Že pred začetkom obiska so švedski časopisi zelo veliko Disali o Jugoslaviji in predsedniku Titu. Vodilni švedski dnevnik Dagens Nyheter je objavil intervju s predsednikom Titom. Intervju je bil ttbjavljen v nedeljski izdaji in je nosil naslov Mi moramo braniti našo drago domovino. V posebni reportaži pa je omenjeni časopis prikazal tudi revolucionarno pot našega predsednika. Obisk v Grčiji Načelnik generalnega štaba jugoslovanske ljudske armade generalpolkovnik Stane Poto-čar pa je včeraj odpotoval na uradni in prijateljski obisk v republiko Grčijo in k njenim oboroženim silam. Povabil ga je poveljnik oboroženih sil Grčije general Dionisios Ar-buzis. Potočar bo obiskal nekatere vojaške enote in ustanove oboroženih sil. Pogovarjal se bo tudi z najvišjimi vojaškimi voditelji Grčije. Pogovori med sindikati V nedeljo je bil sklenjen obisk delegacije zveze nemških sindikatov iz Nemške demokratične republike, ki se je mudila v naši državi kot gost zveze sindikatov Jugoslavije. Delegacijo je vodil predsednik zveze nemških svobodnih sindikatov in član politbiroja enotne socialistične stranke Nemške demokratične republike Hary Tisch. V pogovorih je sodeloval tudi predsednik naših sindikatov Mika Špi-Ijak. Gostje iz NDR so se mudili tri dni tudi v Sloveniji. Obiskali so luko Koper in obrat Iskre v Šempetru pri Novi Gorici, kjer 80 se pogovarjali z delavci. Festival malih odrov S predstavo Krleževe Golgote v izvedbi članov drame sarajevskega narodnega gledališča in v režiji Ljubiše Georgijevskega se je v soboto v Sarajevu začel 17. festival malih gledališč in eksperimentalnih odrov. Festival, ki se je začel ob mednarodnem dnevu gledališč, so odprli z branjem gledališke poslanice Josipa Vidmarja in s pozdravnimi besedami republiškega sekretarja za izobraževanje in kulturo v BiH Zvonka Petroviča. Potovanja s popustom Predlog o skupinskih potovanjih s popustom v notranjem potniškem prometu, popust naj bi veljal za skupinska potovanja otrok in mladine, naj bi uresničili z družbenim dogovorom. Podpisali naj bi ga izvršni sveti skupščin posameznih socialističnih republik in pokrajin ter gospodarska zbornica Jugoslavije. Pri skupinskih potovanjih otrok in mladine v železniškem, cestnem, morskem, rečnem in zračnem prometu naj bi veljal 75-odstotni popust, pri čemer naj bi 50-odstotno vrednost redne cene prevoza zagotovile republike in avtonomni pokrajini, preostalih 25 odstotkov pa bi krile prometne organizacije združenega dela. Dovolj domačega cementa V preteklih dveh mesecih so v naših cementarnah izdelali več kot 800.000 ton cementa, kar je nekoliko manj kot v enahem času lani. Proizvajalci p ! napovedujejo, da bo proizvodnja iz meseca v mesec večja in bo tako dovolj cementa za potrebe gradbenikov. Jesenice V sredo, 31. marca, bo .šesta seja občinske konference ZSMS, na njej bodo člani obširno spregovorili o prostovoljnem mladinskem delu v občini. Govorili bodo o njegovem mestu in vlogi znotraj občine, o republiških in zveznih delovnih akcijah, o udeležbi jeseniških brigadirjev na teh akcijah, nadalje o programu lokalnih delovnih akcij v jeseniški občini; člani konference pa bodo razpravljali tudi o tem, komu bodo namenili zbrana sredstva lokalnih delovnih akcij. V sredo, 24. marca, je bila v Železarni Jesenice razširjena seja izvršnega odbora sindikata, komiteja ZK in predsedstva ZSMS. Člani družbenopolitičnih organizacij so razpravljali o novem načinu finančnega poslovanja ter o konkretnih nalogah, ki čakajo delavce Železarne ob novih zakonih. Direktor finančno-računovodskega sektorja Mitja Medveščak je zbrane seznanil z novim načinom finančnega poslovanja, člani družbenopolitičnih organizacij pa so potem v razpravi opredelili konkretne naloge, ki jih čakajo v prihodnje. Predvsem so poudarili, da bo treba na vseh področjih dela, od finančnega poslovanja do proizvodnih rezultatov, velika delovna disciplina in doslednost pri izvrševanju sleherne naloge. Člani so sprejeli več pomemebnih sklepov, med njimi prav gotovo najbolj pomembna, da družbenopolitične organizacije v Železarni tesno sodelujejo s posebno skupino, ki bo vodila akcijo na tem področju, ter da morajo člani kar največ delavcev v svojih sredinah seznaniti /. novimi nalogami ter skrbeti za dosledno izvajanje le-teh. J. H. Kranj Na tretji seji se je včeraj (29. marca) sestala skupščina raziskovalne skupnosti kranjske občine. Razpravljali so o delu raziskovalne skupnosti za letos, o družbenem načrtu občine za letos, statutu raziskovalne skupnosti občine Kranj in njenem finančnem načrtu za letos. Danes (30. marca) bo peta seja delegatov zbora samoupravne enote za graditev stanovanj, na kateri bodo razpravljali o dodelitvi posojil delavcem, ki dograjujejo stanovanja v zasebnih stanovanjskih hišah in o posojilih delavcem za dograditev stanovanj, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko bo jutri, 31. marca, pripravil regijski posvet * malem gospodarstvu. Razpravljali bodo o sedanjem položaju malega gospodarstva v posameznih gorenjskih občinah in o akcijah in usmeritvah, ki potekajo v zvezi in republiki glede razvoja malega gospodarstva v prihodnje. Komite občinske konference zveze komunistov bo jutri popoldne skupaj z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva razpravljal o novem sistemu samoupravnega družbenega planiranja na področju socialnega skrbstva in ocenil usklajenost programa socialnega skrbstva s programi in željami delovnih ljudi in občanov občini. Jutri popoldne se bo sestal na četrti seji tudi upravni odbor združenja samostojnih obrtnikov kranjske občine. Na dnevnem redu bo poročilo o delu združenja, priprava na prvi sejem malega gospodarstva, priprava na druge športne igre obrtnikov v Mariboru in priprava na sejo skupščine. Razpravljali bodo tudi o nekaterih občinskih predpisih s področja malega gospodarstva. A. Z. Radovljica Včeraj (29. marca) popoldne se je na 47. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Najprej so člani razpravljali o zaključnih računih sklada za pospeševanje kmetijstva, o sredstvih za ceste, za gradnjo stanovanj udeležencev NOV in za zatiranje živinskih kužnih bolezni v minulem letu. Pregledali so tudi lanske dohodke in izdatke za komunalno ureditev gradbenih zemljišč. V nadaljevanju pa so obravnavali predlog družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine do 1980. leta, sklepe problemske konference o vprašanjih prostorskega plana, urbanizacije, stanovanjske gradnje in gradnje počitniških hišic, nadalje poročilo o podpisovanju samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti in sklepe, ki so bili sprejeti na zborih občanov in delovnih ljudi februarja in marca letos. Jutri (31. marca) dopoldne se bo na prvi seji sestala posebna delovna skupina za pripravo občinske problemske konference o štipendiranju..Sklep, da morajo v vseh gorenjskih občinah pripraviti občinske problemske konference o štipendiranju, je bil sprejet na medobčinski problemski konferenci v začetku tega meseca v Kranju in na zadnji seji predsedstva medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Opoldne danes se bo na osmi redni seji sestalo tudi predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Razpravljali bodo o zdravstvu in o stabilizacijskih ukrepih. , V četrtek, 1. aprila, se bo pri občinski konferenci socialistične zveze sestal koordinacijski odbor za razvijanje revolucionarnih tradicij in proslav. Na seji se bodo pogovorili o letošnjih proslavah. A. Z. Škofja Loka Včeraj je bila v Škofji Loki seja komiteja občinske konference ZK Škofja Loka. Člani komiteja so na njej največ pozornosti posvetili dnevnemu redu prihodnje seje škofjeloške občinske konference ZK. -jg Tržič V torek so v Tržiču podpisali dva pomembna družbena dokumenta: družbeni dogovor o razporejanju dohodka in družbeni dogovor o družbenem izobraževanju v tržiški občini. Za uresničevanje obeh dogovorov bosta skrbela posebni koordinacijski odbor in skupna komisija. O obeh družbenih dogovorih so v Tržiču organizirali široko javno razpravo. Predsedstvo občinske konference Zveze socialistične mladine se je sešlo na redno zasedanje v torek. Člani predsedstva so ocenili delo organov občinske konference in preverjali, kako se obnese na novo vpeljani sistem »odprte mape«. Pretekli teden so se sestali tudi nekateri organi komiteja in konference ZKS občine Tržič. V sredo sta bili seji statutarne komisije in aktiva komunistov, neposrednih proizvajalcev. Statutarna komisija je razpravljala o organiziranosti ZK v občini, aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev pa o programu dela ter posledicah ukrepa prehoda s fakturirane na plačano realizacijo, ki bo začel veljati 1. aprila. V četrtek pa se je na komiteju občinske konference ZKS sešla kadrovska komisija. Razpravljala je o kadrovskih vprašanjih komiteja in njegovih organov, predvsem komisij. Komite je namreč na zadnji seji sklenil združiti komisijo za idejna vprašanja in komisijo za izobraževanje ter kadrovsko komisijo in komisijo za organiziranost in razvoj. Gorenjska mladina v delovnih akcijah 1. aprila letos poteka 30 let, odkar je bila v svobodni Jugoslaviji prva mladinska delovna akcija Brčko — Banoviči. Ob tem jubileju se bo gorenjska mladina še posebno intenzivno vključila v prostovoljno mladinsko delo, letos pa bo tudi Titova štafeta posvečena 30-letniči mladinskih akcij in bo 31. marca krenila iz Brčka. Gorenjski brigadirji bodo letos sodelovali v več mladinskih delovnih akcijah, in sicer na Kozjanskem, kamor bo krenila Prešernova brigada, v kateri bo 4!) gorenjskih brigadirjev v prvi izmeni, v Kokrškem odredu v Suhi krajini bo 65 gorenjskih brigadirjev, na Brkinih pa bo jeseniško-bohinjski odred štel 55 brigadirjev z Gorenjske. Ena brigadirska četa bo krenila tudi na Moravo 76, medtem ko bodo gorenjski mladinci sodelovali tudi pri elektrifikaciji v nekaterih krajih Tolminske. Razen tega bo na Gorenjskem več lokalnih delovnih akcij, pripravljajo pa se tudi na osrednjo gorenjsko delovno akcijo. Tako načrtujejo na Jesenicah 4 lokalne akcije, v Kranju 2, in sicer ureditev ceste na Jošta ter ureditev okolice celodnevne osnovne šole v Predosljah, v Radovljici so mladi že sodelovali pri odstranjevanju snega, radi pa bi uredili tudi zimski rekreacijski center na Pokljuki. V Škofji Loki bodo uredili cesto in vodovod v Zireh, v Tržiču pa cesto v Lom in sodelovali pri nekaj drugih lokalnih akcijah. V zveznih in republiških akcijah bo z območja Gorenjske sodelovalo okoli 200 brigadirjev, precej pa se jih bo udeležilo tudi lokalnih delovnih akcij. Poleg tega pa bodo v vseh gorenjskih občinah mladi pripravili razstavo na temo 30 let prostovoljnega mladinskega dela. D. S. dogovorimo se Kranj V torek, 30. marca, popoldne se bodo v Kranju sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Najprej bo na dnevnem redu predhodna razprava o družbenem dogovoru o družbeni samozaščiti v občini, potem pa bodo delegati skupaj poslušali obrazložitev družbenega načrta občine in predlog občinskega proračuna za letos. Sklepanje o teh dveh dokumentih bo potekalo v nadaljevanju na ločenih sejah vseh treh zborov. Po sprejetju obeh dokumentov pa bo na dnevnem redu še predlog odloka o javnem redu in miru, predlog odloka o povračilih in nagradah sodnikom in porotnikom občinskega sodišča v Kranju in predlog odloka o določitvi prispevne stopnje za telesno kulturo za letos. DRUŽBENI NAČRT IN PRORAČUN Najpomembnejši točki dnevnega' reda torkovega zasedanja vseh zborov občinske skupščine bosta nedvomno razprava in sklepanje o predlogu družbenega načrta občine in o predlogu občinskega proračuna za letos. Po predloženih osnutkih so se v javni razpravi izoblikovali predlogi obeh dokumentov. Živahna javna razprava je bila v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in tudi v združenem delu. Čeprav so začrtana in predlagana stališča letošnjega družbenega razvoja občine v glavnem izoblikovana in prav tako tudi občinski proračun, velja pred zasedanjem vseeno opozoriti delegacije, da predlagana stališča in smernice še enkrat temeljito preučijo. Tako družbeni načrt kot proračun sta namreč dokumenta, ki naj bi že ob samem sprejemu upoštevala in tudi zagotavljala čimbolj realne možnosti družbenega razvoja in splošne porabe v občini za letos. Radovljica Na redni skupni seji se bodo v sredo, 31. marca, ob 16. uri sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Eno uro pred skupno sejo pa se bo sestal družbenopolitični zbor občinske skupščine in razpravljal o predlogu družbenega pravobranilca samoupravljanja za uvedbo posebnih ukrepov v Komunalnem gradbenem podjetju Grad Bled. Kasneje pa bo ta točka tudi na dnevnem redu skupnega zasedanja vseh zborov. Sicer pa je dnevni red za sredino sejo vseh zborov občinske skupščine dokaj obsežen. Delegati bodo najprej poslušali poročilo sveta za ljudsko obrambo o opravljenih obrambnih pripravah v občini v minulem letu, nato pa razpravljali o odloku o ostanovitvi pokrajinskega odbora za Gorenjsko. Sledila bo razprava o treh dokumentih, ki se nanašajo na letošnji razvoj občine. To so proračun občine za letos, program komunalnih del in načrt gospodarskega razvoja v občini. Temu bo sledila razprava o predlogu družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, o predlogu družbenega dogovora o financiranju lokalne radijske postaje Triglav, nadalje bodo delegati sklepali o predlogu odloka o komunalnih taksah, o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka na območju občine in o predlogu odloka o stopnji prispevka za telesno kulturo. In kot rečeno, se bodo delegati morali nazadnje odločati o predlogu družbenega pravobranilca samoupravljanja za uvedbo posebnih ukrepov v Komunalnem gradbenem podjetju Grad Bled, o čemer pa bo že prej razpravljal družbenopolitični zbor. SKRBNE PRIPRAVE NA SEJO Običajno so dnevni redi zasedanj radovljiške občinske skupščine precej dolgi. Zato bi marsikdo, ki ne pozna delovnega postopka, lahko pomislil, da je praktično nemogoče, da bi delegati lahko v enem popoldnevu razrešili vsa vprašanja. Vendar se je doslej vedno izkazalo, da prihajajo delegati na seje pripravljeni, s stališči, ki so jih izoblikovali pred zasedanjem skupščine na zasedanjih delegacij v krajevnih skupnostih in v organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela. Čeprav lahko pričakujemo, da se bodo delegati skrbno in temeljito pripravili tudi na sredino zasedanje skupščine, vseeno velja še enkrat opozoriti, da je dnevni red precej bogat in da so posebno nekatere točke zelo pomembne. Gre predvsem za to, kakšen naj bo program komunalnih del v občini za letos in kako bo začrtan letošnji gospodarski razvoj občine. In ne nazadnje bo pomembna tudi odločitev skupščine o predlogu družbenega pravobranilca samoupravljanja za uvedbo posebnih ukrepov v Komunalnem gradbenem podjetju Grad Bled. O predlogu proračuna občine, programu letošnjih komunalnih del in načrtu gospodarskega razvoja občine za letos so bile v zadnjem obdobju v občini precej široke razprave v vseh samoupravnih in drugih organih. Posebej pa bi veljalo preučiti ukrepe v Komunalnem gradbenem podjetju Grad Bled. a Zalar Tržič Po zasedanju družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Tržič, ki je bilo v četrtek, 25. marca, in kar potrjuje, da se zbor vedno bolj tvorno vključuje v snovanje predlogov za pomembne družbenopolitične odločitve, se bosta danes popoldne sešla še zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Predlagani dnevni red je obširen. Predsednika zborov Ignac Pirjevec in Karel Pečnik predlagata v razpravo in potrditev poročilo o delu in uspehih osnovnih šol v tržiški občini, predlog letošnje resolucije o družeenoekonomski politiki in razvoju občine Tržič, predlog proračuna in sredstev negospodarskih investicij ter skladov, predlog družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini Tržič, družbeni dogovor o idejnem in družbenoekonomskem izobraževanju, predloge programov samoupravnih interesnih skupnosti in predloge nekaterih odlokov. To so odloki o splošni prepovedi prometa z zemljišči, o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča, o določanju elementov za določitev odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča in za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in odlok o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za Gorenjsko, organa, pooblaščenega za uresničevanje skupnih nalog s področja ljudske obrambe na Gorenjskem. Na dnevnem redu je tudi obravnava predlogov nekaterih družbenih dogovorov. To so dogovor o določitvi komunalnih dejavnosti, za katere vlada posebni družbeni interes, sporazum o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti, družbeni dogovor o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj in dogovor o uresničevanju srednjeročnega načrta o varstvu in zboljševanju človekovega okolja do leta 1980. Delegati bodo seznanjeni tudi s financiranjem ceste vpadnice. USTANOVITEV SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI Razprava o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Tržič sodi med pomembnejše točke dnevnega reda zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. V občini deluje že nekaj časa iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti, ki ga vodi podpredsednik občinske skupščine Franc Kopač. Iniciativni odbor za ustanovitev komunalne interesne skupnosti je že pripravil družbeni dogovor o določitvi komunalnih dejavnosti in načinu soodločanja krajevnih skupnosti, komunalne skupnosti in občinske skupščine o zadevah komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena ter predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti. Predloga obeh dokumentov predvidevata oblikovanje ene komunalne skupnosti v tržiški občini. Za posamezna področja pa naj bi se ustanavljali posebni odbori. Družbeni dogovor kot samoupravni sporazum sta bila v javni razpravi do 15. marca. Pripombe je zbiral iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti pri občinski skupščini. Po sedanjem predlogu naj bi imela skupščina komunalne skupnosti dva zbora. Zbor uporabnikov naj bi združeval 34 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa 13. V prvem naj bi imele krajevne skupnosti 13 delegatov, torej vsaka KS enega, organizacije združenega dela pa 21 delegatov. V zboru izvajalcev bo Komunalno podjetje Tržič zastopalo 7 delegatov, Cestno podjetje 2, SAP Ljubljana, Dimnikarsko podjetje Kranj, Zivi-norejskoveterinarski zavod Kranj in skupnost TOZD Elektro Gorenjske pa po en delegat. J. Košnjek m I"- * 'j* ■>* CERKNO, ŽELEZNIKI, PETROVO BRDO - V nedeljo, 28. marca, je krajevna organizacija ZZB NOV Cerkno v sodelovanju s cerkljanskim planinskim društvom pripravila prvi spominski pohod na Porezen. Za pohod, ki bo odslej tradicionalen, vsakič bo na nedeljo najbližjo 24. marcu, so dali pobudo domicilni odbor gorenjskega vojnega področja, domicilni odbor XIX. SNOUB Srečka Kosovela ter družbenopolitične organizacije iz Cerknega. Udeleženci pohoda bodo tako vsako leto počastili spomin na vse padle v borbi na Poreznu, le-ta se je odigrala v zadnjih dneh marca leta 1945, na 96 borcev, ki so bili zverinsko pobiti v vasi Jesenice pod Poreznom. »Pohodniki« so v nedeljo na Porezen krenili iz treh smeri: iz Cerknega, iz Železnikov in iz Petrovega brda. Po prihodu na 1622 metrov visoki vrh je bila ob spomeniku padlim borcem krajša žalna komemoracija. Pohoda na Porezen se je udeležilo prek 2500 ljudi. (— J. Govekar) — Foto: J. Zaplotnik »Vi ste prebili obroč. Mi smo ostali tu (Miha Klinar) Na velikega petka dan je bil pogreb straš&n. V spomin na težak boj partizanov na Poreznu 24. marca 1945. leta in na kasnejši pomor ujetih borcev je bila v četrtek, 25. marca, v Jesenici nad Cerknem žalna komemoracija. Ob spomeniku sredi vasi, ki ga je lani napravil kipar samorastnik Peter Jovanovič in je posvečen ustreljenim borcem XIX. SNOUB Srečka Kosovela, je bilo zbranih veliko domačinov iz bližnje in daljne okolice ter mnogi preživeli borci bojev na Poreznu.; Med gosti so bili tudi Andrej Rener iz Trsta - komandant Vojkove brigade, Janez Slovenec iz Ljubljane — komisar 1 • uVe Drigade, najstarejši preži-p1 borec bojev na Poreznu Janez frehn-Makuc iz Jesenice. Komemoracijo je vodil predsednik KS Orehek Andrej Razpet, slavnostna govora pa sta imela priča poboja in pokola 97 ujetih borcev upokojenka in politična aktivistka Vika Jeram in Janko Urbane, komisar gorenjskega (Iz pesmi Vike Jeram: Pokop, napisane 30. marca 1945 v Jesenici) vojnega področja. V imenu preživelih borcev je venec k spomeniku položil Andrej Babic. Kulturni del komemoracije je pripadal učencem osnovne šole Orehek, ki so z dekla-macijami in partizanskimi pesmimi dostojno počastili spomin padlih borcev. Posebno prisrčno je delovala pionirka Irena, saj so bile njene deklamacije še posebej tople in občutene. Po končani slavnosti je odbor Gorenjskega vojnega področja podelil zaslužnim vaščanom in 'članom odbora lična priznanja v obliki plaket. Tako priznanje je dobil tudi naš časopis. Odbor je nadalje sklenil, da bo s sredstvi, s katerimi še razpolaga, dokončno uredil tudi okolico spomenika v Jesenici ter pripravil jubilejno in tovariško srečanje borcev, svojcev in mladine v nedeljo, 15. avgusta. IS. V Tržiču o ustanavljanju INDOK centra Finančne in kadrovske težave Na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL v Tržiču, ki je bila v torek, 23. marca, so razpravljali o ustanavljanju INDOK centra v tržiški občini. Menili so, da je oblikovanje centra nujno, saj bo obogatil delegatske odnose in prispeval k boljšemu obveščanju v tržiški občini. INDOK center kaže povezati s sedanjimi sredstvi obveščanja v tržiški občini, predvsem pa z lokalno radijsko postajo. Tako so se na primer odločili v jeseniški občini. Člani izvršnega odbora so poudarjali, da INDOK center lahko prinese veliko dobrega v delegatske odnose. Predvsem bodo delegati lahko s pomočjo centra in njegovih podatkov bolje obveščeni o dogajanjih v občini. To predvsem pogrešajo delegati za zbore republiške skupščine. Pogosto morajo nepripravljeni in ne dovolj obveščeni na zasedanja v Ljubljano. INDOK center bo moral biti po sodbi izvršnega odbora občinske konference SZDL deležen vsestranske pomoči. Člani izvršnega odbora so razpravljali o možnostih ustanovitve INDOK centra v tržiški občini. Zal so morali ugotoviti, da za zdaj za center ni niti finančnih niti kadrovskih možnosti. Vendar občinske konferenca SZDL ne namerava odnehati. Zaveda se pomembnosti centra. Zato bo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem s sindikatom in organizacijo ZK, pretehtala da bi center le oživili še letos ali najkasneje v začetku prihodnjega leta. -jk Kandidati na seminarju Tržič — Komite občinske konference ZKS v Tržiču bo organiziral aprila seminar za kandidate za sprejem v organizacijo Zveze komunistov. Pričakujejo, da se ga bo udeležilo okrog 70 ljudi. Seminar bo dva dni. Kandidati za sprejem v ZK se bodo seznanili s programom in statutom ZKJ in ZKS ter z odnosi med religijo in družbo. -jk Viden napredek pri delu Kranj — Priprave na letne skupščine osnovnih organizacij sindikata so se začele že novembra lani. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je vsem osnovnim organizacijam priporočilo, kako naj pripravijo skupščine in tudi predlagalo okvirne teme za razpravo. Predvsem naj bi na letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata dali poudarek razvijanju samoupravnih odnosov in ustavni vlogi sindikatov, uveljavljanju delegatskih odnosov, uveljavljanju delavske kontrole, vprašanjem gospodarjenja, nagrajevanju po rezultatih dela in obveščanju delavcev. Nekatere osnovne organizacije so letne skupščine pripravile že novembra in decembra, večina letnih skupščin pa je bilo januarja. V pripravah nanje so osnovne organizacije sodelovale z osnovnimi organizacijami ZK, s samoupravnimi organi TOZD in ZSMS, manj pa z invidualnimi poslovodnimi organi. Pomoč je nudilo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, saj so njegovi člani obiskali skoraj vse osnovne organizacije in pomagali pri izvedbi skupščin. Iz analize zapisnikov skupščin je razvidno, da so se osnovne organizacije v preteklem obdobju veliko ŠKOFJA LOKA — V soboto, 27. marca, je bila v prostorih samopostrežne restavracije na Trati pri Škofji Loki slovesna akademija v počastitev svetovnega dneva invalidov. Srečanja, ki je potekalo pod geslom »ustrezno delo invalidom«, se je udeležilo prek 300 članov društva s celotnega področja škofjeloške občine. Zbrane je najprej pozdravila predsednica društva invalidov občine Škofja Loka Poldka Blažič, nato pa je prisotnim spregovoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Gantar. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole »Cvetko Golar« s Trate, pevski zbor društva upokojencev iz Škofje Loke, gojenci škofjeloške glasbene šole, učenci, osnovne Šole »Peter Kavčič« iz Škofje Loke in tamburaški orkester »Bisernica« iz Re-teč. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Gantarje podelil tudi nagrade za najboljše spise o invalidih, ki so jih napisali učenci osnovnih šol. Knjižne nagrade so prejeli Helenca Klemenčič z OŠ »Peter Kavčič« za spis »Invalid — moj prijatelj«, Petra Tehovnik z OŠ »Cvetko Golar« za spis »Vojni invalid« ter Ciril Novak z OŠ »Cvetko Golar« za spis »Invalid — tvoj Prijatelj«. Po končanem kulturnem programu se je nadaljevalo prijateljsko srečanje. (— J. Govekar) — Foto: J. Zaplotnik ukvarjale z vprašanji razvijanja samoupravnih odnosov, posebno pa z vprašanji razvijanja delegatskega sistema, da pa je še veliko pomanjkljivosti pri informiranju in sodelovanju delegatov s člani, ki so jih volili. Na letnih skupščinah so poročali tudi odbori samoupravne delavske kontrole in odbori za družbeno samozaščito, pa tudi posamezne sindikalne skupine, za katere pa v nekaterih osnovnih organizacijah še vedno iščejo ustrezne organizacijske in vsebinske oblike dela. V večini osnovnih organizacij so na letnih skupščinah sindikata tudi pregledali rezultate gospodarjenja v preteklem letu in ukrepe, ki bodo potrebni za doseganje boljših uspehov. Udeležba je bila na letnih skupščinah zelo različna. V velikih osnovnih organizacijah so bili na letnih skupščinah navzoči delegati sindikalnih skupin, člani izvršnih odborov in poverjeniki, v manjših osnovnih organizacijah pa je bila navzoča večina članstva. V poročilih in razpravah na skupščinah je bilo poudarjeno, da je sindikat v preteklem letu dosegel velike uspehe pri uveljavljanju načela, da je prisoten na vseh področjih življenja in dela v organizacijah združenega dela. Uveljavila se je tudi nova sindikalna organiziranost in vedno več članstva se aktivno vključuje v delo. V primerjavi s preteklimi leti je več osnovnih organizacij že na letni skupščini sprejelo podrobne delovne načrte, v katerih so določeni roki za izvedbo določenih akcij in pa tudi, kdo bo akcije izvedel. V večini osnovnih organizacij so tudi sprejeli ustrezne finančne načrte. Res pa je, da predvsem v manjših delovnih organizacijah še vedno večino denarja namenijo za socialno dejavnost, šport in rekreacijo, manj pa za kulturo in izobraževanje. V teh osnovnih organizacijah imajo tudi razmeroma majhna sredstva, posebno če ne dobijo sredstev od temeljne organizacije združenega dela. Prav zato se je na letnih skupščinah spet pojavilo vprašanje delitve članarine. L. Bogataj /O ljubljanska banka podružnica Kranj poslovna enota Kranj vas obvešča, da NE SAMO V HRANILNICI (pred Globusom), temveč tudi v poslovni enoti na CESTI JLA 4 in PREŠERNOVI 6 lahko vlagate in dvigate svoj denar vsak dan od 6 30 do 1 8 ure ob sobotah pa od 6 30 do 1 1. ure in v poslovni enoti na . DELAVSKI CESTI 1 9 (Stražišče) v ponedeljek in torek od 1 2 do 1 8. ure v sredo od 6 30 do 1 7 ure v četrtek in petek pa od 6 30 do 1 2. ure Zakaj bi zaradi prevelikega obiska v Hranilnici pred Globusom v dolgi vrsti čakali na svoj denar, ko pa so blizu enote, v katerih boste hitreje postreženi. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj obvešča, da je po sklepu zbora delovnih ljudi podjetja, okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani vpisalo v sodni register konstituiranje delovne organizacije s firmo: Podjetje DOMPLAN Kranj, p.o., urbanizem stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje, Kranj, Cesta JLA 6. Vse, ki sodelujejo z našim podjetje ali se v kakršni koli zadevi obračajo na naše podjetje, prosimo, da uporabljajo novo firmo oz. naslov: DOMPLAN Kranj, Cesta JLA 6, p.p. 24 Telefonske številke bodo v novem imeniku še pod naslovom Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj in ostanejo nespremenjene za novo ime podjetja: direktor, splošni oddelek, stanovanjski in finančno ekonomski oddelek, Cesta JLA 6, tel. št. 21-875 in 21-864; tehnični oddelek Koroška cesta 17, tel. št. 24-440, kotlarna Planina in vzdrževalna služba tel. št. 24-457, kotlarna S2, Šorlijeva ulica, tel. št. 23-679. Za nadaljnje sodelovanje se priporoča delovna skupnost DOMPLAN Kranj Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled ponovno razpisuje prosto delovno mesto direktorja DO Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo in vsaj 5 let delovnih izkušenj v turistični dejavnosti ali — da ima srednjo strokovno izobrazbo in vsaj 10 let delovnih izkušenj v turistični dejavnosti — da ima ustrezne moralnopolitične lastnosti — da obvlada en tuj jezik (nemški ali angleški) Pismene ponudbe z dokazom o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj je treba poslati razpisni komisiji pri Zavodu za pospeševanje in razvoj turizma Bled. Rok prijave je 30 dni po objavi. Razpisna komisija pri Gorenjskem muzeju v Kranju razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja Razpisni pogoji: — visoka ali višješolska izobrazba — najmanj 5 let delovnih izkušenj — organizacijske sposobnosti in moralnopolitične kvalite Kandidat mora predložiti ustrezna dokazila razpisni k misiji pri Gorenjskem muzeju v Kranju, Tavču -jeva *3. Rok !w*fave 15 dni po objavi. Ugodna ocena dosedanjega dela Škofja Loka — Člani občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin občine Škofja Loka so imeli v torek, 9. marca, redno letno skupščino. Poleg delegatov iz vseh osnovnih organizacij ZRVS v občini so se skupščine udeležili tudi številni predstavniki družbenopolitičnega življenja škofjeloške občine. Predsednik občinskega odbora ZRVS Škofja Loka Ivan Harej je na delovnem srečanju članov ZRVS in njihovih gostov najprej spregovoril o trenutno najpomembnejših političnih dogajanjih na mednarodnem prizorišču, utrjevanju in krepitvi našega samoupravnega političnega sistema ter o vlogi ZRVS pri nas. Nato je bilo podano poročilo o delu in uspehih ter problemih občinskega odbora ZRVS v preteklem obdobju. Zadnja skupščina je bila namreč pred dvema letoma. Aktivnost občinskega odbora ZRVS in osnovnih organizacij ter aktivov rezervnih vojaških starešin v škofjeloški občini se je v zadnjem obdobju močno povečala. Občinski odbor je izredno uspešno izvajal začrtane programe idejnopolitične in obrambne vzgoje v vseh osnovnih organizacijah RVS ter dosledno uresničeval programe vojaško strokovnega izpopolnjevanja znanja rezervnih vojaških starešin. O tem pričajo številni dobro pripravljeni in dobro obiskani seminarji, predavanja, orientacijski pohodi in strelska tekmovanja. »Rezervisti« pa so se udeležili tudi vseh pomembnejših proslav in akcij na področju občine Škofja Loka ter po drugih krajih. Prav tako izredno dobri rezultati so bili doseženi na strokovnih izpitih za rezervne vojaške starešine. Rezervni vojaški starešine so v obdobju med obema skupščinama vzpostavili še tesnejše sodelovanje z enotami JLA in teritorialne obrambe, z organizacijo ZZB NOV, s taborniškimi in strelskimi organizacijami, obrambnimi dejavniki v občini, nekaterimi krajevnimi skupnostmi, odbori za SLO in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. V razne družbenopolitične organizacije so vključeni vsi rezervni vojaški starešine s področja škofjeloške občine. V specializiranih organizacijah aktivno deluje 420 starešin, v samoupravnih organih 136, v delegacijah za občinsko skupščino in samoupravne interesne skupnosti 114, v organih na področju družbene samozaščite in SLO pa 328. Kljub prizadevanjem je žal v organizacijo ZK vključenih le 170 članov ZRVS s področja občine Škofja Loka. Dobri rezultati so bili v preteklem letu doseženi na področju širjenja strokovne literature. Na revijo »Naša obramba« je, denimo, naročenih že 97 odstotkov rezervnih starešin v občini. Tudi na področju organizacijskih in kadrovskih zadev so opazni pomembni premiki. Osnovne organizacije ZRVS so se v preteklem obdobju močno reorganizirale. Ustanovljene so bile manjše osnovne organizacije ZRVS in prav tako aktivi RVS na nekaterih šolah, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Tako je zdaj v škofjeloški občini 15 osnovnih organizacij ZRVS, 12 aktivov RVS v organizacijah združenega dela, 8 aktivov RVS na šolah ter 3 aktivi RVS v krajevnih skupnostih. Pokazalo se je, da je bila reorganizacija popolnoma upravičena. Manjše osnovne organizacije in aktivi bodo namreč lahko uspešneje izvajali svoje delovne načrte in naloge ter uspešneje sodelovali z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami. V preteklem letu je bil pri občinskem odboru ZRVS ustanovljen tudi aktiv ZK. Pričakovati je, da bodo nekateri aktivi lahko zaživeli tudi po osnovnih organizacijah ZRVS na področju občine. Precej rezervnih vojaških starešin iz občine Škofja Loka je v zadnjem času napredovalo, več pa je bilo tudi nagrajenih in odlikovanih. V zadnjih dveh letih so v višji vojaški čin napredovali 203 rezervni vojaški starešine, 164 jih je bilo pohvaljenih, priznanja ZRVS jih je prejelo 40, srebrno in bronasto plaketo pa 8 starešin. Priznanja ZRVS so prejele tudi tri najboljše osnovne organizacije v občini. Seveda na skupščini ni bilo govora le o uspehih. Prisotni so kritično ocenili tudi nekatere pomanjkljivosti ter nakazali probleme. Obenem so sklenili, da jih bodo skušali odpraviti prihodnjem obdobju Po-si potrebno predvsem za še 0,0 delo rezervnih voja-Vk 'brini. Tu je mišljeno •t.rr"'' < del.; n družblenoppfitič,-nem «*oriren rdeč marmor (»rosso di Gemo-n&«). Vendar pa se moramo brž ponoviti od obeh sicer romantičnih, a Vendar že tako tujih mestec (Pušje J^si in Humina) ter pohiteti med lerske Beneške Slovence. Od Furla- nov spet k svojim rojakom. Med Slovence, ki žive južno od Rezijanov in severozahodno od nadiških Beneških Slovencev, torej na gričevju nad Tarčentom. TERSKI DIALEKT Znanstveniki ločijo rodove Beneških slovencev ne toliko glede na ozemlje, na katerem žive, pač pa po narečju, ki ga domačini govore. Kot imamo sicer za Rezijane točno krajevno in jezikovno razmejitev, je z ostalimi Beneškimi Slovenci stvar bolj zapletena. Narečje se preliva povsem nenadno v sosednje narečje. In tako tudi meje. V glavnem pa je učeni Fran Ramovš razdelil beneško-slovenska narečja v tri skupine: v terski, v na-diški in v idrijski (ali starogorski) dialekt. Tersko narečje govore naši rojaki južno od visoke gorske verige Muz-cev, po vseh obronkih vse tja do izvirov Nadiže na vzhodu. Na jugu in jugozahodu sega naša terska slovenska govorica do ravninskih furlanskih mestec Ratenj (Artegna), Tar-čent ali Centa (Tarcento). Neme (Nimis), Ahten (Attimis) in do Fojde (Faedis), kjer se že zlije' v nadi^ko narečje. »Kako ste čudni, gospod! Kadar izpregovorite, ali če vas pogledam, se moram smejati ... In kako majhne roke imate; veliko manjše nego jaz! In čisto bele! ...« Kačurju je bilo vroče v obraz in oči so se mu zameglile. Prijel je njeno roko in jo stisnil. »Saj vas še prašal nisem, kako vam je ime! Prijatelja bova, zato vas bom klical zmerom po imenu!« »Tončka mi je ime! — Jaz bi rada, da bi bila prijatelja!« »Dajte mi roko, Tončka! Ne, ustnice sem!« Poljubljal jo je na ustnice, na polna, vroča lica, na vrat in na bluzo. »Kako znate poljubljati! To ste se pač naučili v mestu, gospod? V Blatnem dolu niso tako voljni in gosposki! Ali boste prišli vsak dan, gospod?« »Vsak dan!« »Le pridite! ko sem bila v cerkvi, sem si precej mislila: morda pride k nam; rada bi, da bi prišel!« »Pusto vam je pač v Blatnem dolu; samo blato in sama tema!« »Ni tako pusto; ampak malokdaj pride gosposki človek in jaz govorim rada z gosposkimi ljudmi. Vse drugačno besedo imajo in umiti so in tako . . . gladki. Še treba ni, da bi imeli to suknjo in ta ovratnik; po licu bi vas spoznala, da ste gosposki. . .« »Kako si otročja, Tončka!« se je zasmejal. Napela je ustnice in ga je pogledala začudena. »Zakaj?« »Ne zameri, Tončka! Saj se ti tako lepo poda! -Čakaj! Zdaj vem, da ti je ime Tončea, da si lepa in da te imam rad. Pa mi še povej: ali je krčmar tvoj oče ali tvoj gospodar?« »Ne oče ne gospodar. Rejenka sem v hiši, v sorodu smo si. Teta je hudobna ženska, stric pa je pijanec in je že skoraj vse zapil. Balo mi bo dal, drugega nia!« »Kaj se misliš možiti, Tončka?« »Rada bi se, ampak z gosposkim človekom. Takega bi rada, kakor ste vi!« Kačur je obstrmel, nato se je zasmejal na glas. »O Tončka!« »Čemu se smejete?« »Ker mi je veselo pri srcu. Rad te poslušam, ko govoriš tako resno, in rad ti gledam v obraz, ki je tako čudno resen ... Ni mogoče, da bi bil človek žalosten ob tebi. Nič ni v srcu nego ljubezen in poželenje!« »Kako lepo govorite!« Mračilo se je; sedela sta v globoki senci, v tesnem objemu. Kri mu je plala v licih, trepetal je in jo je stiskal k sebi. »Tončka ... zvečer pridem k tebi!« »Pridi!« »Ko bo krčma zaprta ... ko bo noč!« »Pridi!« Nato nista govorila več; prižgala je luč in tudi njega lica so bila razpaljena. Ko se je vračal iz krčme, se mu je zibalo pred oč i, žgalo ga je v licih in ustnicah in čelo mu je bilo potno. Zaslutil je — kakor da bi se bilo zasvetilo za trenuten iz teme — da so bile legle na njegovo srce že vse težke, umazane sence iz Blatnega dola; in izpreletelo ga je kakor strah. »Ne pojdem! Pijan sem bil! Urččen!« Iz vlažne zemlje, od polja sem, je žehtela zgodnja pomlad; vzduh je bil poln težkega, opojnega vonja; zemlja se je dramila in njen prvi dih je bil hropeč in soparen; pohotne, poželjive sanje so bile še v njem; veter, ki je prišel od onstran hribov, se je mešal z vzduhom iz Blatnega dola in z nizkimi meglami in je bil omamljivo topel, kakor nečist objem. »Pojdem! Kaj bi drugega v Blatnem dolu? Zakaj bi ne živel?« In ni več videl, kako je zatonil lep spomin in kako so zavile težke ponočne sence ves Blatni dol in njega. II Kačur je sedel v mračni krčmi; dled, prepaden in zelo ostarel je bil njegov obraz. Sredi izbe se je zibal gospodar na pijanih nogah, bil je s pestjo ob mizo in je kričal. »Kaj takega se v moji hiši ne bo godilo! Moja hiša je poštena! Za lase bom vlekel vlačugo na cesto in tega prekletega škrica z njo!« Debela krčmarica je stala med durmi, roke oprte ob boke. »Kaj pa vpiješ nad njim? Saj je že rekel, kaj misli! Pusti ga zdaj na miru!« Krčmar je umolknil, gledal je nanj z zakrvavelimi, neumnimi očmi. »Kaj je rekel?« »Glej ga, pijanca! Kaj ni baš vstal in se zaklel, da jo vzame, kakor je, brez dote in bale!« Krčmar se je zazibal, širok nasmeh se je prikazal na upadlem, neobritem obrazu, stopil je bliu ću6ac[ćž roko preko mize ter prevrnil kozarec. »Če je taka, pa naj bo!« »Naj bo!« je odgovoril Kačur s hripavim glasom in se je dotaknil mokre krčmarjeve roke; nato je vzel klobuk in je vstal. »Kam pa? — Liter na mizo, stara!« »Nimam časa,« je zamahnil Kačur in je stopil iz izbe brez pozdrava. V veži je srečal Tončko, ki je bila objokana. Hotel je molčć mimo nje, toda okrenil se je in jo prijel za roko! »Tončka!« Hotel je govoriti, toda ni našel besed, ustnice so se mu še tresle od rezburjenosti. »Glej, morda je bilo prezgodaj .. . prehitro ... preveč slučajno .. . morda ni bilo prav — ampak bodi, kakor je božja volja: zdaj sva zvezana za zmerom! ...« »Tako resnobno govoriš, da me je skoraj strah. Kaj me nimaš več rad? Zdaj nič več?« In bilo je v njenih očeh kakor upor in očitanje; takega pogleda ni videl prej in zabolelo ga je. »Rad te imam, drugače zdaj nego poprej! Zaklel sem se, da te ne izpustim, da ostanem pri tebi zmerom, ker sem prišel prvi večer, prvo noč! Jaz vem, da je nekaj med nama — sam komaj razumem, kaj — kakor senca, kakor jarek. Ampak to mislim, Tončka, da bova jarek že prestopila, če se bova držala trdno za roko . . . Saj ne govoriva poslednjikrat... Bog s teboj!« Poljubil jo je na lice in je šel po ulicah počasi, s povešeno glavo, truden in bolan. Čutil je globoko, da se je v kratkem času njegovo življenje popolnoma do temelja izpremenilo in da se je sam izpremenil v njem. In kolikor bolj natanko je čutil in spoznal to izpremembo, toliko bolj jasno je videl v preteklost in v prihodnost. Stal je globlje, toda bolj trdno je stal nego kdaj poprej; teža je padala na njegove rame in z bremenom je rasla moč. Zaklenil se je v izbo, luči ni prižgal; sčdel je na posteljo, oprl komolce ob kolena in stisnil čelo v dlani. Podobe iz prejšnjih časov so vstajale pred njim in nobena ni bila svetla: misli so se trgale iz teme prihodnjih dni in nobena ni bila sladka. . .. Saj je še komaj par dni, par korakov do tiste dobe, ko je bil krepak in vesel in ko se je napravljal na boj proti vsemu svetu! Komaj da je šele zašla zarja tistega sonca — in glej, da bi zašla za zmerom, da bi je nikoli več ne bilo nazaj? Ni mogoče! Tako kratek ni dan, tako hitro ne mine mladost! ... Da bi ga ugledal kdo izmed tistih, izmed sla-bičev, klečeplazcev, kruhoborcev, ki je gledal nanje nekoč s studom in zaničevanjem! Nekoč? Prizanesi Bog, še včeraj! Kako bi zardel, vztrepetal pred njim! Kako prešerno bi se mu smejal v obraz slabič, kleče-plazec! »Ali še izobražuješ ljudstvo? Ali ga še rešuješ? Ali še deluješ? Peklu in streli in krajnemu šolskemu svetu na kljub? Ali si se hitro unesel? Boga mi, še jaz se nisem tako hitro! ...« Kaj bi mu odgovoril? Povesil bi glavo ter molčal! Terski (lahko tudi »Tarčentski«) Slovenci žive v vaseh na porečju Tera (Torre), Bedrože (Vedronza), Karnahte (Cornappo), Lanje (Lag-na) in Maline (Malina, tudi po laško oz. po furlansko!). Njihova govorica se danes še čuje v naslednjih vaseh Plastišča, Brezje, Tipana, Viskorša, Karnahta, Vizont, Zavrh, Brdo, Mu-zec, Ter, Podbrdo, Breg, Filipane, Sedile in Černeja. — V Čaneboli in Mažeroli južno od hriba Ivanca (1167 m) sta narečji — tersko in na-diško — že pomešani. Laških imen navedenih vasi nisem omenjal — skorajda ni potrebno. Kajti tudi Lahi ne morejo vseh naših krajevnih imen posvojiti, le zapišejo jih po svoje. Npr.: Ostri Kras — Ostra Cras, Kladje — Cladis, Karnica — Carnizza, Poljana — Pojana, Na Javorju — Ta-naiaurie, Na Ravni — Tanarauni, Plastišča — Platischis, Černeja — Cergneu, Smardeča — Sammarden-chia, Debeleži — Debellis in podobno. Lažje je menjati ime človeku kot gori, reki ali kraju. Pav zato navajam te nerodne »prevode« naših zemljepisnih imen — kajti ta imena so naši mejniki za stoletja vnaprej! KNJIŽEVNI SPOMENIK Kar pomenijo za vse Slovence brižinski spomeniki, velja za Beneške Slovence posebej černejski rokopis. To je zapisnik bratovščine sv. Marije v Černeji, ki se začenja 1. 1459 samo v latinskem jeziku, a nadaljuje se od 1. 1497 do 1. 1508 delno tudi v slovenskem. Beležke v slovenščini so le kratek posnetek prejšnje latinske vsebine vpisov. Zapisnike je pisal neki javni notar, ki je bil doma z otoka Krfa. Zapisnikov je 16, napisani so na pergamentu v velikem formatu (royal-octav). Našli so se v zapuščini advokata Podreke v Vidmu. Pesnik Trinko je posredoval, da so do zapisnikov prišli slovenski jezikoslovci in najdbo 1. 1892 objavili v znanstvenem časopisju. HUDOURNIKI Z GORA Bržčas je tako odločeno za naše ljudstvo že od nekdaj: živeti, životariti morajo Beneški Slovenci v skopih gorah, na strminah, v tesnih hudourniških dolinah. In tako sem tudi med terske rojake moral potovati navkreber. Iz Tarčenta ali Cente, ki leži na desnem bregu Tera in ima za tukajšnje Slovence enak pomen kot Čedad za nadiške Beneške Slovence. Tako kot upravno, kot tržno središče. Tarčent je resda povsem furlansko mestece, a okolica je bila vsaj včasih še precej slovenska. Tako je v neposredni bližini kraj, ki so ga Fur-lani poimenovali Coja Slava — prej je bila to naša Hoja ... No, pa stopimo raje po strmi, a lepo asfaltirani poti, ki nas bo kmalu pripeljala v popolnoma slovenski kraj Brdo po tersko: »Bardo«, po laško Lusevera). To je večja vas (leži pa v strmini, že ime to pove) kjer je doma sedanji predsednik beneško-slovenskega kul-turno-prosvetnega društva »Ivan Trinko« prof. dr. Viljem Černo. Hotel" sem se prepričati, kako ljudje govore med seboj> kadar so v družbi. Stopila sva z mladim doktorjem v vaško gostilno, pozdravila slovensko in dobila naš odzdrav. Potem smo posedli in glej: vsa gostilna je govorila slovensko, seve v terskem narečju. Tako zahodno, tako daleč, na robu domovine — kako dobro počutje! Globoke in zveste so korenine našega rodu. Tersko gričevje s slovenskimi selišči. Levo., v ozadju visoki zid Muzcev; za grebeni jc če dolina Rezije. mali oglasi • mali oglasi Mali oglas lahko oddaste pri nafti malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in na vseh poštah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon številka 21-190. prodam Prodam KOBILO, 7 let staro. Meglic Jernej, Potarje 3, Tržič 1851 Prodajamo posebno vzgojene JARČKE, odlične nesnice, 12 tednov stare po 45 din in PETELIN-ČKE po 15din. Pri Novaku, 1(X) m od znaka za Medvode, na medvo-škem klancu. 1*852 Prodam 1000 kg lepega SENA. Avguštin Janiz, Gorenja vas, Reteče št. 48 1853 Prodam drobni KROMPIR. Forme 14, Zabnica 1854 Prodam KRAVO, devet mesecev brejo — tretje tele. Lenart 6, Cerklje 1855 Ugodno prodam KOKOSI nesni-ce, po želji za v zamrzovalnik. Za-draga 18, Duplje 185« V Retečah prodam 3000 kosov modelarne OPEKE MBM 100. Informacije po tel. 061-322-581 od 13. do 19. ure. 1857 Prodam vrtna ŽELEZNA VRATA. C. JLA 35 1858 Prodam nove DESKE za opaž. Suha 24, Kranj 1859 Prodam 10 tednov stare PIŠKK preluks. Šenčur, Mlakarjeva 58 1860 Prodam nerjaveča VRATCA za krušno peč, novo kromirano PLOŠČO za štedilnik 47 X 80 cm in STOJALO za cirkular brez motorja. Pavel Šoberl, Borisa Kidriča 46, Jesenice . 1861 Ugodno prodam dve SLIKI GU-BELIN, velikost 44 X 54 in 40 x 80. Gregoričeva 30, Cirčiče 1862 Poceni prodam rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Sp. Besnica 24 1863 Prodam 16-COlski GUMI VOZ. Studenčice 3, Lesce 1864 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom ULTRA. Zupan Ivan, Hudo 10, Tržič 1865 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Titov trg 19, Kranj 1866 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Burnik Janez, Sp. Bitnje 32, Zabnica 1867 Prodam rani semenski KROMPIR sirtema (original) in igor. Cirčiče 24, Kranj 1868 kupim Kupim ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Burnik Janez, Sp. Bitnje 32, Zabnica 1873 Kupim sprednje veliko STEKLO za NSU 110. Telefon 21-589 1874 Kupim krompirjev SADILEC FOGEL MOT komplet in SADILEC za koruzo. Titova 285, Ljubljana, Jezica 1875 Kupim dobrega KONJA, starega od 5 do 10 let, težkega okoli 600 kg. Špruk Franc, Lenart 4, Cerklje 1876 Kupim ELEKTROMOTOR 10 -12 KM. Zg. Senica 16, Medvode 1877 vozila Prodam karambolirano ZASTAVO 1300 za rezervne dele. Ogris, Troj ar jeva 9, Straž išče 1753 FIAT 1100 R, letnik 1968, ohišje dobro ohranjeno, stroj potreben popravila, prodam komplet ali po delih za 6000 din. FIAT 750, letnik 1963, je vozen, cena 4000 din.Kosila Franjo, Breznica 45, Žirovnica 1758 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Tavčarjeva 5, tel. 22-639 . 1762 Kupim VVARTBURG TURIST DE LUXE, letnik 1975 ali 1974 do 25.000 km. Mihelič. Kokrški breg 6, Kranj 1764 Prodam avto AMI 6. Ferlan Slav ko, Gorenja vas 147 1831 Za AUST1N 1300 prodam ZOBNIKE, MENJALNIKA in elektronski KALKULATOR z več operaci- Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mode Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 Številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. jami. Pišite na naslov: Spende, Toma Brejca 16 A 61240 Kamnik 1869 Prodam MOTOR MZ, 150 ceni. Igor Kadunc, Sr. vas 61, Šenčur 1870 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, registrirano do marca 1977. Cirčiče 34, Kranj 1871 Prodam rabljene GUME od rabljene 101, KOTEL za vzid avo in OMARO. Naslov v oglasnem oddelku. 1872 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Cirčiče 26, Kranj . 1872 stanovanja Dve šivilji nujno potrebujeta opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Poštene« 1878 Mlad zakonski par išče SOBO in KUHINJO v okolici Kranja. Čemas Milena, Trojarjeva 38, Kranj 1879 kino Kranj CENTER 30. marca franc. barv. krim. BORSALINO IN KOMPANIJA ob 16., 18. in 20. uri 31. marca franc. barv. krim. BOKSA LINO IN KOMPANIJA ob 16.. 18. in 20. uri 1. aprila premiera amer. barv. glasb. RAD IMAM LUCIE ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 30. marca angl. barv. glasb. ZVEZDNI PRAH ob 16., 18. in 20. uri 1. aprila amer. barv. krim. VROČI DIAMANTI ob 16., 18. in 20. uri Tržič .'K), marca amer. barv. krim. VRO("'I DIAMANTI ob 18. uri, ital. barv. erot. CVET 1001 NOCl (ni primeren za otroke) ob 20. uri 31. marca franc. barv. krim. PRlCA JE MORALA UMRETI ob 18. in 20. uri 1. aprila franc. barv. krim. PRIČA JE MORALA UMRETI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM .«). marca franc. barv. krim. PRIČA JE MORALA UMRETI ob 18. uri 31. marca ital.-jug. barv. vestem PREHOD PREKO VRAŽJEGA KLANCA ob 18. in 20. uri 1. aprila ital.-jug. barv. vestem PREHOD PREKO VRAŽJEGA KLANCA ob 18. in 20. Škofja Loka SORA 30. marca ital. barv. pust. JOE IN MARCI IERITO ob 18. in 20. uri 31. marca ital. barv. pust. JOE IN MAR-GHERITO ob 18. in 20. uri 1. aprila ital. barv. komed. AMARCORD -SPOMINJAM SE ob 20. uri Železniki OBZORJE 31. marca amer. barv vestem PRESTEJ SVOJE NABOJE ob 20. uri Jesenice RADIO 30. marca franc. barv. komed. ZDRAVNIK POPAUL ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 30. marca amer. barv. CS fant. ZELENO SONCE ob 18. in 20. uri 1. aprila ital. barv. pust. IZZIV BELEMU OČNJAKU ob 18. in 20. uri Kranjska gora 31. marca franc. barv. komed. ZDRAVNIK POPAUL ob 18. in 20. uri Radovljica 30. marca amer. barv. POLETNE ZELJE -ZIMSKE SANJE ob 20. uri 31. marca amer. barv. POLETNE ZELJE -ZIMSKE SANJE ob 20. uri 1. aprila japon. barv. fant. PROPAD JAPONSKE ob 20. uri Bled 30. marca ital. barv. pust. AVANTURE BELEGA OČNJAKA ob 20. uri 31. marca franc. barv. VESELA DRUŽBA ob 20. uri gledališče TONE ČUFAR JESENICE TOREK, 30. marca, ob 16. uri - M. Mihelič: SVET BREZ SOVRAŠTVA; predstava je v okviru zaključka mednarodnega leta žensk, vstop je prost. Borsalino in kompanija Pravzaprav mi je že kar žal. da filma nilv'e ne jemlje resno, k<>. cinika Gamboši, I vanuš (oba Ljubljana) Fructal: J. Jurišič, 5, Sager 4, Likar 25. M '^'kar 12. Stancar 2, A. Slokar 9, figlič H. Fišcr Triglav: Košir 13, Fartek 2, Torkar I. Zupan jf. Kalan 26, SkuLic 1:1, Lipovac 2, Htibcruik .1. "•okan 4. ..V igri dveh enakovrednih tekmecev, ki sla '''•a do tega srečanja vodilni slovenski košarkarski vrsti, so Ajdovci v Novi Gorici premagali sanjski Triglav. Vse do petintridesete minute ""Pranja sta se moštvi enakovredno kosali /a ■Blago. V zaključnem delu pa so imeli Fructa-»>vi igralci več moči in zasluženo premagali Kosti.. . RUDAR : JKSENICK 58:6« Trbovlje — Telovadnica OŠ. Rudar : Jcscni-J* 58:66 (28:;}:l), sodnika Burja, Reheršak (oba '•iubljana). Slovenska moška kegljaška liga Lepa prednost Kranj — Prenovljene kegljaške ste/e so bile Pnzori.ščc nadaljevanja v moški kegljaški republiški ligi. Domači Triglav je namreč na njih * 152 keglji razlike premagal solidne Celjane. Najboljši posameznik je bil pri triglavanih Je-pri gostih pa se je izkazal Srot. Triglav 7018 - Kanin 832, Zvršen 907. Pavlin 850, Vehovec 867, Marinšek H!)H. Potočnik Jereb 924, Oater 88.1. Celje 6866 - Orešmk 836, Brglez 833. Rav-tar 81«;, Tisovec 870, Lubej 850. Vanovšek 875. '»mažič 888, Srot 892. ; Lestvica: 8 8 0 0 + 2393 16 10 7 0 3 + 1411 14 11 7 0 4 + 882 14 11 6 0 5 + 1357 12 9 6 0 3 + 414 12 11 5 0 6 - 222 10 11 4 0 7 - 631 8 12 3 0 9 - 3110 6 9 0 0 9 - 2494 0 V prihodnjem kolu se bo Triglav v Ma-•"lboru srečal z domačim Branikom. -dh Gradit Konstruktor Ljubljana Iriglav branik Rudar Slovenija ceste Celje Aero Novo mesto in Maribor .,rv?„n,arcai J<' ,,il0 Bledu ekipno šahovsko »rvens v,, slovenskih mest V članski k on kure n-■ je nastop.lo i, š«.s,č|anKk|h ,.kl|) w ril|adinski l'< i- Štiričlanskih ekip. Članski del prvenstva > Igrah v festivalni dvorani, mladimi pa so 'Krah v hotelu .Jelovica. Med članskimi ekipami je s pol točke prednosti zmagala ekipa Novega mesta pred Mariborom z 42 točkami in pol. Na tretjem mestu so Uomžale z 42 točkami, 12 točk pa je zbrala tudi 'etrta Ljubljana. Osmo mesto je osvojila ekipa 'es<', devete so bile Jesenice. Kranj osemnajsti ln dvajseto St razišče. j'ri mladinskih ekipah je z lahkoto zmagala pipa Maribora s 34,5 točke pred Stožicami 29,5 |) peljem 27,5. Četrto mesto so osvojili mladin-1 Kranja s 26,5 točke, Jeseničani pa so bili tudi Mladinski konkurenci deveti. L. M. Mazi šesti '>,l*(' dnevi se je v Domžalah končal trinajsti ^'"»minski turnir Hering-Zupančič. V glavni j ul'iiii sta nastopila dva Kranjčana, Mazi in <>kovič. y konkurenci devetih kandidatov in e" prvokategornikov je Mazi osvojil šesto estoi s (i točkami in s tem potrdil naslov (.)"jstrskega kandidata. Zmagovalec je bil Iva s'l' 9 llK"'kami, 7 točk sta zbrala Steiner in K-8^' ,JO' Karnar Ukmar, 6 Mazi, .,> pa M. ^'»nralinka, Vavpetič in Mauhler. I. Hribar prvokategornik Na gorenjskem članskem prvenstvu je J^fanjčan Hribar s tretjim mestom osvojil pfVo kategorijo. Kot najbolje uvrščeni igralci / mž |*l naslovom od mojstrskega kandidata, pa si pridobil tudi pravico igranja na slovenskem ''anskeni prvenstvu za leto I97(i. L. M. • t... •lcsciiičano\ \ Ti čanja so nadigra It lo koma niso več Rudar: Knavs 2. Savšeft SI, IMrifi 7. Klani š k I.Obrčkal 21. Sušnik 15 Jesenice: Noč 8. Bizjak I. I), Pirili SI, I.o/ai 2. Vaulmik 9. Smul 2. Vujai ii Povsem zaslužen uspeh bovljah. Zc v začetku src domačine i ti \odsl\o vse i izpust ili iz rok Lestvica: Fruclal 9 8 Iriglav 9 7 Bcži-rad 71 9 »i Celje 9 ti Branik 9 4 Beti 9 4 »Jesenice 9 4 Vrhnika 9 4 Trnovo 9 4 Rudar 9 3 .Jezica 9 2 Novoteks 9 2 Para prihodnjega kola: Jesenice: Kructal. 740: 779: 755: 645: 882: 644: 650: 781: 733: 665: 691 651 688 :696 :666 :590 :815 :663 :676 :824 :80.i :668 :724 :7()7 Triglav : Jezica, -dh IX. člansko vaterpolsko prvenstvo SRS Deveti naslov Triglava KRANJ — Le Sest vaterpolskih moStev od lanskih desetih se je v zimskem baz.enu potegovalo za letoSnji deveti članski vaterpolski naslov SR Slovenije. Med šesterico — nastopili so drugoligaši rovinjski Delfin, Koper, kranjski Triglav, republiški letni prvak Kamnik ter Vodovodni stolp in mladinci domačega drugoligaša — so največ uspeha imeli triglavani, saj jim je ta naslov tudi deveti zaporedni. Za vstop v finale so Kranjčani premagali vrsto Kamnika, medtem ko je bil Delfin boljši od Kopra. V borbi za prvaka je nato Triglav po boljši igri v drugi četrtini premagal Hovinj-čane, Kamnik pa je bil za uvrstitev za tretje mesto uspešnejši od Kopra. Mladinci Triglava, ki so tokrat kaj slabo reprezentirali kranjski vaterpolo, pa so v tekmi za peto mesto kata strofalno izgubili z Vodovodni m stolpom. Razlika kar z sedemindvajsetimi goli razlike je zanje le preveč. V njihovi igri, predvsem pa z večjo resnostjo in borbenostjo, se bo moralo marsikaj spremenit i. Takega odnosa do igre pri njih že dolgo nismo videli. Izidi: Delfin : Koper 12:1 (3:0, 4:0, 3:0, 2:1), Triglav: Kamnik 1(1:5 (5:2, .1:0, 1:0, 1:3); finale: Vodovodni stolp : Triglav II 28:1 (7:0, 6:0, 7:0, 81), Kamnik : Koper 6:4 (2:2, 1:1, 1:0. 2: D.Triglav : Delfin 10:8(2:2,7:0, 1:3,0:3). Vrstni red: 1. Triglav, 2. Delfin, 3. Kamnik, 4. Koper, .">. Vodovodni stolp, 6 Triglav II. Alpinistične novice TEČAJA NA VRSlCU Prejšnji teden sla bila na Vršiču kar dva tečaja zimske alpinistične lelimke Prvega je v sodelovanju s KKA organizirala komisija za alpinizem 1'ZS. Vodil ga je Zvone Koienčan Poleg članov alpinističnih odsekov i / domala vse Slovenije so se ga udeležili tudi alpinisti iz drugih republik Štirje so bili iz Sarajeva, eden iz Zenice ter trije i/ Zadra. Ker alpinisti iz Zadra niso dobili finančne podpore matu'nega planinskega društva, so na tečaju sodelovali kot gostje, vendar so se udeležili vseh tur in predavanj. K uspešnemu poteku tečaja i< veliko pripomoglo ugodno razmerje med tečajniki in inštruktorji (na dva tečajnika en instruktor), skupna je bilo udeleženi c\ tečaja prek 'tO. Poleg predelave celotne plezalne tehnike so opravili tudi precejšnje število tur. Povzpeli so se na obe Mojstrovki, Travnik, Nad Sitom glavo ter Prisnjnik. Precejšnje število jih je preplezalo Crošovo grapo v Nad Sitom glavi, prečili pa so tudi Robičje. Enotedenski tečaj je bil zaključen v nedeljo, 21. marca. Obenem je bil na Vršiču tudi tečaj komi-•sije za alpinizem republike Srbije. Udeležilo se ga je 14 članov, od tega sta bila v začetku dva, kasneje pa štirje inštruktorji. Program enotedenskega tečaja je bil podoben programu, ki ga je pripravila KAPZS. Tudi srbski alpinisti so opravili pristope na Mojstrovki, Nad Sitom glavo in Travnik. SPOMINSKI POHOD V nedeljo je okoli 50 planincev, med njimi okoli 30 pionirjev-planincev pod vodstvom jeseniških alpinistov in gorskih reševalcev i Vršiča krenilo na tradicionalni spominski pohod prek Slemena. Na Slemenu so počastili spomin žrtvam plazu iz leta 1968 ter drugim žrtvam Mojstrovke. Ob spominski plošči so položili venec in prižgali sveče. Lep pohod so sklenili v Tamarju. DEJAVNOST AO JESENICE Nekaj članov jeseniškega alpinističnega odseka je zadnji dan zime izkoristilo za plezalne vzpone. Naveza Skoda-Slibar-Hzovat je v soboto ponovila Butinarjevo grapo v Mali Mojstrovki. Istega dne je naveza Pervanja-Gregorič plezala Uroševo grapo v Nad Sitom glavi. Jeseniški alpinisti, katerih vodstvo je znova prevzel Uroš Zupančič, imajo sestanke vsakih 14 dni — prihodnji je 1. aprila - v domu TVD Partizan - Jesenice. Cez 14 dni se jim začne tudi plezalna šola v plezalnem vrtcu Kovačevec nad Jesenicami, katere zaključek bo maja v Paklenici. F. Ster V Kranjski gori množično V soboto je bil ua smučišču v Kranjski gori drugi finale republiškega prvenstva sindikalnih organizacij v veleslalomu in tekih ter deveto srečanje smučarskih veteranov. Nastopilo je več kot 100 udeležencev iz 30 občin. To je bila nedvomno zadnja prava smučarska sobota ob vznožju Vitranca. Rezultati: sindikalno prvenstvo SRS — veleslalom, moški do 25 let: 1. Primožič (Tržič), 2. Albreht (Jesenice), moSLi od 25 do 35 let: 1. M. Klinar (Jesenice), 2. Zupan (Radovljica), moški od 36 do 45 let: 1. Mrak (Radovljica), 2. C. Čop (Jesenice), moški od 46 do 55 let: 1. Pogačnik (Ljubljana), 4. Lang (Tržič), moški nad 55 let: 1. C. Pra-ček (Jesenice), 3. Medja (Kranj); ženske do 25 let: 1. Pečar (Jesenice), 2. Bajželj (Radovljica), ženske od 26 do 35 let: 1. Verdnik (Ljubljana), 2. Praprotnik (Radovljica), ženske od 36 do 45 let: 1. Pire (Ljubljana), 4. Lcskovšek (Kranj), ženske nad 45 let: 1. Praček (Jesenice), 4. ()b|ak (Kranj); teki, moški do 30 let: 1. Boškovski (Radovljica), 2. Zupan (Jesenice), moški od 31 do 45 let: 1. Kajžar (Jesenice), 3. Naglic (Kranj), moški nad 45 let: 1. G. Kordež (Kranj), 2. Hlebanja (Jesenice); ženske do 30 let: 1. Cerkovnik (Radovljica), 2. Božič (Jesenice), ženske nad 30 let: 1. Rejc (Ljubljana), 2. UrSič (Jesenice); ekipno: teki: 1. Jesenice, 2. Radovljica, 3. Kranj; veleslalom: 1. Jesenice, 2. Radovljica, 4. Kranj; skupno: 1. Jesenice, 2. Radovljica, 4. Kranj. Veteranske tekme - veleslalom, ženske od 25 do 30 let. 1. Verdnik, 2. Kurnik, ženske od 31 do 35 let: 1. Dekl'>va, ženske od 36 do 40 let: 1. Benedik, ženske od 41 do 45 let: 1. Adamič, 2. Praček; moški od 25 do 30 let: 1. M. Klinar, 2. Pustoslemšek, moški od 36 do 40 let: 1. Mrak, 2. Cop, moški od 4 1 do 45 let: 1. Dornik, 2. Bernik, moški od 46 do 50 let: 1. Pogačnik, 2. Lukanc, od 50 do 55 let: 1. Mulej, 2. Lapajne, nad 55 let: 1. Gašperin, 2. Praček; invalidi: 1. Ropret, 2. Furlan, 3. Bevc; teki, ženske od 26 do 35 let: 1. Pliberšek, nad 36 let: 1. Rekar, moški od 31 do 40 let: 1. Kajžar, 3. Naglic, od 41 do 50 let: 1. Seljak, 2. G. Kordež, nad 51 let: 1. M. Kordež, 2. Pogačnik. J. J. 100 pionirjev v Besnici Na meddruštvenem tekmovanju skakalcev v Besnici je nastopilo več kot 100 pionirjev. V obeh konkurencah so zmagali skakalci Triglava. Rezultati — mlajši pionirji: 1. Beton 188,0 (18, 18,5), 2. GaSpirc 184,5 (17,5, 17), 3. Cimžar 177,5 (16,5, 17), 4. Šilar (vsi Triglav) 177,0 (17, 17,5), 5. I. Šmid (Jesenice) 175,0 (17,5, 17), 7. Čebulj (Jesenice), 8. Dolar (Jesenice), 9. Pogačnik (Križe), 10. Kućila (Jesenice); starejši pionirji: 1. Marti-njak (Triglav), 191,5 (19, 19), 2. Ribnikar (Jesenice) 184,0 (18, 18), 3. Bevc (Triglav) 183,5 (18, 18), 4. Lotrič (Jesenice) 182,5 (17, 17,5), 5. S. Baloh (Jesenice) 182,0 (18,5, 19), 6. M. Baloh, 7. Justin (oba Jesenice), 8. Stare, 9. Rogelj, 10. Simnovec (vsi Trigla-glav). J J V Adergasu za društveno prvenstvo Na 15-metrski skakalnici v Adergasu je bilo društveno prvenstvo v smučarskih skokih /a pionirje, na katerem je pred številnimi gledalci nastopilo več kot 20 mladih skakalcev. Rezultati — st. pionirji: 1. Rajko Klic, 2. Andrej Kepic, .1. Dane Selan, mi. pionirji: I. Peter Kuhar, 2. Slavko Kotnik, t. Silvo Pilar, I. Jožko Kešnar. .J.J. Zbor Planinskega društva Gorje Gorje — Planinsko društvo Gorje je imelo v soboto, 13. mana, 46. red ni letni občni zbor. Planinsko društvo je med najmnožit'nejšimi poljanskimi organizacijami in društvi, saj združuje H34 članov. Društvo skrbi /a tržaško kočo na Doliču in Dom Planiko. Tržaško kočo so pretekla leta povečali in dozidali kubi-njo in jedilnico. Postojanka ima sedaj osemdeset ležišč. Pri koči so /gradili tudi vodni zbiralnik. Pri Planiki pa so porjanski planinci zamenjali strešno kritino. Koča še kliče po popravilih. Planika je v petletnem programu obnove planinskih postojank na prvem mestu. Števila ležišč ne nameravajo povečevati, ker bodo ljubljanski planinci uredili Kredarico in s tem Planiko precej razbremenili. Člani gorjanskega društva so na občnem zboru pozvali obiskovalce gora, naj hodijo v gore bolj organizirano in vse dneve in ne le v sobotah in nedeljah. Te dni sta bili po- stojanki zasedeni kar .'JOO-odstotno, sicer pa je bila povprečna zasedenost .'Ki-odstotna. Postojanki je lani obiskalo 14.9K) planincev, kar je lep dosežek. Precejšen problem sta pridobivanje oskrbnikov in nošnja materiala do postojank. Osebje obeh postojank je bilo lani izredno prizadevno. Pa tudi tovorjenju se obetajo boljši časi. Ker bodo Ljubljančani gradili tovorno žičnico od Zgornje Krme na Kredarico, se jim bodo Gorjanci pridružili. V planu imajo postavitev dveh žičničarskih odcepov. Prvi bo speljan do Staničevega doma, drugi pa do Planike. Žičnica ne bo vidna in bo le za prevoz materiala. Na zboru so še posebej pohvalili mladinsko sekcijo, ki jo vodi Jože Kosmač, in alpinistični odsek, ki. mu načeluje Edi Torkar. Veliko jim pomaga alpinist Marjan Manfreda, ki je član PD Gorje. Društvo bo še naprej vodil Matija Klinar. J. Ambrožič Veletrgovina Špecerija Bled objavlja naslednja prosta delovna mesta trgovskega pomočnika pogoji: dokončana 3-letna šola za prodajalce mešane stroke, praksa zaželena fakturista Pogoji: dokončana administrativna šola, najmanj pet let prakse za obrat Klavnica Radovljica mesarja klavca Pogoji: kvalificiran mesar Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhova 3, do 10. aprila 1976. Člansko plavalno prvenstvo SFRJ Tri zmage in dva rekorda Petriča REKA - V tukajšnjem zimskem bazenu so po članskem ekipnem in posamičnem državnem prvenstvu sklenili letošnjo zimsko plavalno sezono. Med najboljšo jugoslovansko plavalno druščino so nastopili tudi Štirje Kranjčani - za večje število udeležencev je zmanjkalo namreč finančnih sredstev - ki so dosegli tri prva ln eno drugo mesto. Najuspešnejši na zimskem prvenstvu SFRJ je Borut Petrič, ki je kar trikrat stopil na najvišjo stopničko, medtem ko je Štembergerjeva osvojila srebro na 400 m meSano. Kranjčani pa so bogatejši tudi za tri nove državne rekorde. Borut je na 1500 m z izrednimi 16:10,5 in s 4:49,3 na 4(K) m meSano popravil svoja članska, medtem ko pa je Barbara na 400 m mešano s 5:29,5 popravila mladinski državni rekord. Četverica triglavanov pa je obenem v ekipni uvrstitvi na solidnem petem mestu. Rezultati - moški: 400 m kravi: 1. Petrič 4:09,3, 6. Šmid 4:36,0, 1500 m kravi: 1. Petrič 16:10,5, 4. Šmid 17:53,8, 400 m mešano: 1. Petrič 4:49,3, 6. Šmid 5:17,1; ženske: 100 m prsno: 1. Petkovič (Mladost) 1:17,2, 4. Stemberger 1:20,3, 200 m prsno: 1. Petkovič 2:47,3, 4. Stemberger 2:51,8, 5. Pajntar 2:57,9, 400 m mešano: l. Efendič (Partizan) 5:19,9, 2. Stemberger 5:29 5. Ekipni vrstni red: 1. Mladost 24.407, 2. Crvena zvezda 17.933, 3. Primorje 13.574, 4. Fužinar 11.490, 5. Triglav 7676. -dh šport med vikendom ODBOJKA — V II. zvezni ligi je Bled izgubil /. 1:3 v l/.oli. V prihodnjem kolu bo gostoval Bled pri Metalki. V republiški ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati — moški: Branik : Jesenice 3:0, Forum: Kamnik 1:3, ženske: Branik : Jesenice 1:3. Pari prihodnjega kola: Jesenice : Kamnik, Jesenice : Maribor (ženske). ROKOMET — Pričela seje nova sezona. Najprej so startali ligaši v republiških ligah. V moški ligi sta oba gorenjska predstavnika zmagala. Rezultati - moški: Tržič : Dobova 19:17(9:7), Branik : Jelovica Ki:2(> ((i: I.II. ženske: Usnjar : Sava 10:28 (2:16), Kamnik : Slovan 11:17 (5:10), Alples : Velenje 22:10 (10:7). Pari prihodnjega kola: moški: Jelovica : Brezica-, Radgona . Tržič, ženske: Alples ; Usnjar, Izola : Sava, Brežice : Kamnik. NAMIZNI TENIS — Tri kola pred koncem v prvi republiški ligi je praktično že vse odločeno. Lanski prvak Kemičar iz Hrastnika je premagal (udi kranjski Triglav in je tako že zanesljivo prvak. Kranjska Sava je izgubila z Ljubljano z 0:5. V prihodnjem kolu (t aprila) »e bosta pomerila med sabo kranjska rivala Sava in Triglav. SMUČARSKI TEKI — Uredništvo Antene je organiziralo drugi gorski maraton na VrSič. Nestopilo je več kot 300 tekačev iz vse Slovenije. Vrstni red - člani do .15 let: 1. Ka 'an (Gorje), 2. Djuričič (Jesenice), 3. Dornik (Ohmpija), 4. Jeleni (Triglav), 5. Pokljukar (Gorje), člani nad 35 let: 1. Pavčič (Olimpija), 2'. Reš (Radovljica), 3. Naglic (Triglav). I Šimenc (Dol), 5. Dolenc (Triglav), članice: 1. Pavlic (Lovrenc), 2. Bešter (Triglav), 3. Popo-vič (Olimpija), 4. Fister (Triglav), 5. Obrul (Lovrenc). V Šentjakobu na KoroSkem pa je bil mladinski troboj mladih tekačev Julijske Krajine. Koroške in Slovenije. Prvi dan žal tekmovalcev iz Italije ni bilo, tako da so tekmovali le KoroSci in Slovenci. Tekmovalci iz Julijske Krajine Furlanije so tekmovali le v štafetah. V troboju je zmagala Slovenija. V posameznih kategorijah so bili najboljši: pionirji, I. Sat tman (Koroška) ml. mladinke: 1. Jelovčan, ml. mladimi: 1. ZulTer (Koroška). 2. Podlo-Kar (Slovenija), st. mladinke: 1. Munih (Slovenija), st. mladinci: 1. Cvajnar (Slovenija); štafete — st. mladinci: 1. Slovenija, 2. Julijska Krajina, 3. Koroška, ml. mladinci: I. Slove nija, 2. Slovenija II, 3. Koroška, pionirji: 1. Slovenija, 2. Koroška I, 3. Koroška II, mladinke: L Slovenija. SMUČARSKI SKOKI: - V Logatcu je bilo meddrustveno tekmovanje članov in mladincev na 80 m skakalnici. Tekmovanje je bilo v okviru raziskav Visoke sole /.a telesno kulturo o psihomatskem statusu smučarskih skakalcev. Poleg naših repre-zentantov so nastopili tudi trije Avstrijci. Rezultati - člani: 1. Norčič (Triglav) 224,2 (78,5, 73), 2. Lostrek (Logatec) 215,9 (70, 77,5). 3. Millonig (Avstrija) 213,8 (69, 75), 4. Stefančič (Jesenice), 5. VVallner (Avstrija), 8. Rakar, (JLA) 9. Gratzer (Avstrija), 10. Zupan (Jesenice); mladinci: 1. Anžel (Ilirija) 201,2 (71, 68), 2. Velikonja (Caven) 195,4 (66, 69), 3. Zelnik (Triglav) 186,7 (64, 67,5), 4. Demšar (Križe), 5. Berčič (Ilirija). JI V Radovljici: 0,42 za telesno kulturo Pred nedavnim se je na 4. seji sestala skupščina telesnokulturne skupnosti Radovljica. Osrednje točke dnevnega reda so bile obravnava družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu li)7o v občini Radovljica, predlog finančnega načrta TKS za leto 1976 in gradivo o prednostni razvrstitvi športnih panog. Delegati so sprejeli sklep, da se družbeni dogovor o razporejanju dohodka podpise. Po tem dogovoru naj bi bila prispevna stopnja za telesno kulturo v občini Radovljica 0,42 ali 3,421.(XK) din. To vsekakor pomeni napredek v primerjavi z letom 1975, ko je bila prispevna stopnja 0,37 in je rezultat prizadevanj telesno-kulturnih delavcev, da v postopku usklajevanja prikažejo dejanske potrebe na področju.telesne kulture. Delegati so ugotovili, da je predlagana prispevna stopnja še vedno pod povprečjem na Gorenjskem. Vendar so v razpravi upoštevali tudi dejanske potrebe drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Na seji je bil sprejet tudi predlog finančnega načrta skupnosti, ki v globalu predvideva 17 Tf sredstev za množične akcije, 37 % za tekmovalni Sport, 9 % za strokovne kadre, 11 % za športne prireditve, 13% za vzdrževanje objektov in prav toliko za delo ZTKO in STKS V razpravi so delegati opozorili na pomanjkanje sredstev za vzdrževanje objektov, še posebno planinskih postojank. Vendar je bilo v načelu sprejeto stališče IO skupnosti, da je treba najprej zagotoviti sredstva za redno dejavnost obstoječih organizacij. Minimalna sredstva za vzdrževanje objektov pa bo treba oplemenititi s sredstvi, ki jih skupnost dobi od športne napovedi in lota. Delegati so na seji poslušali tudi poročilo o poteku razprave o gradivu TKS SRS »Prednostna razvrstitev .športnih panog in posameznikov na področju vrhunskega športa v SRS«. Razprave v organih TKS in ZTKO, telesno-kulturnih organizacijah in drugod so pokazale, da sta smučanje in odbojka panogi, ki imata glede na sedanjo kvaliteto, strokovne kadre, objekte, tradicijo največ možnosti za doseganje kvalitetnega vrha. Zato so delegati podprli stališče, da sta to panogi, ki ju predlagajo kot prednostni v občini. Pri tem so delegati opozorili, da je smučanje treba obravnavati enotno. Glede predlaganih panog v prvi skupini republiške prioritete so delegati podprli samo atletiko. M. Faganel Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B Jugoslovani »samo« peti AARAU — Tu in v Bielu seje končalo letošnje svetovno hokejsko prvenstvo skupine B. Najboljša je bila reprezentanca Romunije, ki si je s prvim mestom obenem prislužila, da bo v prihodnjem tekmovanju zaigrala v elitni A skupini. Jugoslovani so »samo« peti, saj so izgubili zadnje srečanje z Norveško (6:4). Ta poraz pa je bil za »modre« tudi usoden, da na lestvici niso zasedli boljšega mesta, ki je bil obenem tudi pričakovan. Italija in Bolgarija pa odhajata v C skupino. Naša reprezentanca — M. Zbontar, Albreht, Kumar, Savič, Lap, Beravs, S. Kosir, Tisler, Poljansek, Hafner, F. Zbontar, R. Hiti, Smolej, G. Hiti, Puter-le. Lepša, Kavec, Pavlic, Pirih in Jakopič — je na to prvenstvo odšla s precejšnjim optimizmom, saj so z gostitelji Švicarji, Romuni in Japonci prišli v ožji izbor favoritov za najboljša mesta. Z uvodno zmago nad Italijo in tesnim porazom s Švicarji in nato še lepa zmaga nad Romuni je to tudi obetal. Toda prišel je poraz z Japonci in v zadnjem srečanju še z Norvežani. Prav ta dva izgubljena dvoboja sta nas potisnila na peto mesto. Mesto, ki smo ga dosegli na letošnjem prvenstvu, je torej enako, ki smo ga dosegli na olimpiadi v Innsbrucku. Vsekakor pa smo prav v Švici pokazali boljšo in borbenejšo igro kot v Avstriji. Vsi od prvega do zadnjega so se borili kot se znajo in prav gotovo bi z več sreče, predvsem s še bolj napadalno in še boljšo igro v obrambi, lahko bili višje kot pa smo. Toda kaj pomaga vse to, če pa nam je sreča obrnila hrbet in nas potisnila na mesto, ki nam prav gotovo ni v uteho. Vseeno tudi to bomo preboleli in na naslednje prvenstvo odšli še bolj pripravljeni. To bo obenem tudi garancija za boljšo uvrstitev kot na dosedanjem. Pri tem ne smemo pozabiti na daljše priprave reprezentance, obenem pa bomo morali spremeniti še naše dolgotrajne borbe za državni naslov. Naša dosedanja hokejska generacija je prav gotovo sposobna doseči več kot v Avstriji in Švici. D. Humer Pokal za žirovske skakalce Žiri — V nedeljo, 28. marca, je bila na novi 35-metrski skakalnici v Novi vasi pri Zireh »mala pionirska olimpiada«. Tekmovanje je pripravil smučarski skakalni klub Ziri. Za pre-hixli pokal Alpine se je potegovalo kar 188 skakalcev iz vseh najboljših slovenskih sinu carskih klubov. Kot gost je pa so na prireditvi nastopili tudi pionirji iz Zahomca v Avstriji Prireditev si je ogledalo najmanj 1500 gli-dal cev. ki so z zanimanjem domala vse nedeljsko popoldne sledili »maratonski« tekmi. Vzdušje na nedeljski skakalni tekmi je bilo olimpijsko. Za to so poskrbeli tudi člani pihalnega orkestra i/. Zirov, ki so pred žirovskim kulturnim domom že v mraku s fanfarami naznanili začetek in konec razglasitve rezultatov, Se posebno pa so bili mladi skakalci in seveda vsi Zirovci počaščeni z obiskom nekaterih najboljših avstrijskih skakalcev Milloniga. VVallnerja in G.atzerja. Avstrijski reprezentantje so namreč po skakalni tekmi v Logatcu obiskali tudi Ziri. Rekord skakalnice je s 33.5 metra postavil član SK Žirovnica Bogdan Jemc. Direktor tovarne obutve Alpina iz 2irov Ivan Capuder je predal prehodni pokal Alpine članom SSK Ziri, ki so nastopili v sestavi: Primožič, Kavčič, Krolnik in M ožina. Rezultati: mlajši pionirji - 1. Milan Primožič (SSK Ziri) 214,5 (30, 30.5). 2. Dušan Kavčič (SSK Ziri) 209 (29, 30), 3. Mihael Kaiser (SK Zahomec) 207,5 (29,5, 29,5); starejši pionirji - 1. Iztok Soba (Ilirija) 206.5 (29, 29), 2. Vasja Baje (Ilirija) 205.5 (30, 28.5). 3. Rajko Lotrič (Mojstrana) 204,5 (27,5. 28.51. mlajši mladinci: 1. Bogdan Jemc (Žirovnica) 218 (28, 33,5 rek. skakalnice). 2. Zoran Prešeren (Zirov niča) 211,5 (27,5, 32.5), 3. Miran Tepež (I liri jal 197(25.31) J. Govekar Več o samoupravljanju v TOZD Moteni samoupravni odnosi v KGP Grad Bled Kranj — V soboto se je4ia Jezerskem sklenila sindikalna politična šola I. stopnje, ki jo je pripravil občinski svet Zveze sindikatov v sodelovanju s kranjsko delavsko univer-z. Vodil jo je tajnik občinskih konferenc panožnih sindikatov Darko Šegula. Šolo je obiskovalo 73 sindikalnih aktivistov, med katerimi je bilo kar 49 mlajših od 27 let. Med slušatelji je bilo tudi 34 žensk, večina mladink. Će pogledamo strukturo slušateljev še z druge strani, vidimo, da je bilo v šoli 9 predsednikov izvršnih odborov osnovnih organizacij, 12 sekretarjev osnovnih organizacij, 3 predsedniki konferenc osnovnih organizacij, drugi pa so bili člani izvršnih odborov ali aktivni sindikalni delavci. Politična šola je pravzaprav trajala ves mesec. Začela se je 5. marca, jto je na petek, trajala še v soboto in se potem ob koncih tedna po dva dneva nadaljevala skozi ves marec. V štirih krogih predavanj in razprav so sindikalni delavci govorili o družbenopolitični vlogi in mestu sindikatov v samoupravni socialistični družbi, organiziranosti in delovanju sindikatov v občini, informiranju v sindikalnih organizacijah, vlogi in nalogah sindikatov za razvijanje in uveljavljanje samoupravljanja v združenem delu, samoupravnem od- ločanju v OZD, samoupravni delavski kontroli, merilih za razporejanje in delitev dohodka in ostanka dohodka, aktualnih gospodarskih problemih v občini in nalogah sindikatov na področju kadrovske politike v kranjski občini. Šola se je sklenila s konferenco, na kateri so slušatelji enkrat samostojno spregovorili o vseh vprašanjih, katera so obravnavali v vseh štirih krogih. Poleg predavanj in razprav so organizatorji pripravili tudi družabno kulturna srečanja. Z njihovo organizacijo .so želeli slušatelje seznaniti zato, da bi potem lahko izkušnje prenesli v osnovne organizacije. Ogledali pa so si tudi razstavo 0 40-letnici štrajkov na Gorenjskem in razstavo del Nadežde Petrovič. Ob zaključku šole smo se pogovorili z nekaterimi skušatelji o njihovem delu v osnovni organizaciji sindikata in pa o vtisih iz politične šole. Benigar Srečko je zaposlen v podjetju Elektro Gorenjska in opravlja delo stikalca v RTP Radovljica. Je član izvršnega odbora svoje organizacije sindikata in predsednik izvršnega odbora konference osnovnih organizacij. To je bila njegova prva sindikalna politična šola, obiskoval pa je že partijski tečaj in 5-me- V soboto se je na Jezerskem sklenila sindikalna politična šola. Obiskovalo jo je 73 slušateljev — sindikalnih aktivistov iz kranjskih delovnih kolektivov. — Foto: J. Zaplotnik V ospredju problemi otrok in mladine Iz programa občinske skupnosti socialnega skrbstva Kranj za letošnje leto je predvsem razvidna močno povečana družbena skrb za otroka in mladostnika, čeprav tudi skrb za odrasle in ostarele osebe potrebne socialne pomoči nikakor ni v ozadju. V zadnjem obdobju je v občini precej poraslo mladoletno prestop-ništvo: ne gre sicer za hujše prestopke, pač pa je številčno ..tako naraslo, da je potrebno tej problematiki posvetiti posebno pozornost. Analiza, ki jo bo letos napravil Center za socialno delo o mladoletnih prestopnikih, naj bi poskušala odkriti tiste vzroke, ki najpogosteje povzročajo mladoletno prestopni- Pomote se pojavljajo povsod in vsak dan. Večina jih po naši sodbi ni zlonamernih, pa kljub temu želimo, da bi jih bilo še manj. Še bolj pa bi nas veselilo, če bi potekalo naše življenje brez pomot. Manj bi bilo hude kri, najrazličnejših posredovanj in jeze! tudi to se zgodi V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju se pomote ne pojavljajo pogosto. Ena pa se je le vtihotapila pretekli teden. V četrtek zjutraj je rodila mlada mamica. Srečnemu očetu in svojcem so v porodnišnici dopovedovali, da je prijokal na svet deček, dolg toliko in toliko in težak toliko in toliko. Da se je rodil deček, so zapisali tudi v knjigo pri vratarju. V nedeljo pa nenadoma nova in nepričakovana novica za očeta in svojce. Na svet ni prijokal deček, temveč deklica ... Zdrava, krepka! Dolga 54 centimetrov in težka 3600 gramov. Nihče se ni hudoval zaradi spola novorojenčka. Pomembno je, da sta dojenček in mamica zdrava in v dobri negi. Pomota pri spolu novorojenčka, ki je zdaj zanesljivo deklica, pa je povzročila le nekaj hude krvi in vprašanj, kako je to mogoče. -jk štvo: na osnovi takih ugotovitev bo potrebno sprejeti program ukrepov proti mladoletnemu prestopništvu. Ena od oblik, ki jo drugod poznajo že kot zelo uspešno, je tudi skupinsko delo z mladoletnimi prestopniki. To obliko so na Centru za socialno delo uvedli pred kratkim: z mladoletnimi prestopniki, ki so pod strožjim nadzorstvom skrbstvenega organa, se trenutno ukvarjajo v dveh skupinah. Namen takšnega dela z mladoletniki je odpravljanje vzrokov, ki so mladega človeka pripravili do prestopništva. V programu je med drugim tudi izdelava analize o duševno in telesno prizadetih otrocih, ki so bili v desetih letih kategorizirani pri Centru. Analiza naj bi pokazala, kako so se ti otroci usposobili in vključili v življenje in kakšne oblike pomoči bi bili taki' otroci potrebni tudi v bodoče, da bo vključevanje v domače in delovno okolje kar najboljše. Omenimo tudi letos še posebej z novim zakonom o zakonski zvezi poudarjeno skrb za otroka, ki jo bo potrebno seveda izvajati, čeprav o tem"sprejeti program ne govori: gre za popolnejše varstvo otrok iz nepopolnih družin, za zagotavljanje normalne rasti in razvoja otrok, ki tega ne morejo imeti v svojih družinah, za odvzem roditeljskih pravic in drugo. Priprava za pomembno akcijo — pomoč ostarelim bo tudi analiza o" ostarelih občanih, ki stanujejo sami, nimajo pa nikogar, ki bi zanje poskrbel ne v bolezni in tudi sicer ne. Ugotovitve analize bo« o osnova zastavljenega programa icge ostarelih na domu, ki jo v Kraiiju načrtujejo za prihodnje leto. Skupščina je sprejela tudi finančni načrt za uresničitev letos zastavljenega programa: skupaj bo potrebnih več kot 10 milijonov novih din, od tega gre največ denarja, skoraj tretjino za plačevanje oskrbnin ostarelim občanom v domovih. Skoraj milijon din pa velja bivanje mladoletnikov iz kranjske občine v vzgojnih domovih. Med večjimi postavkami finančnega načrta velja omeniti še enako vsoto za družbeno denarne pomoči socialno šibkim posameznikom in družinam, rejnino za otroke v rejniških družinah in drugo. L. M. sečni novinarski tečaj, za katerega pravi, da ga prav tako šteje za politično šolo. V zadnjem letu pa se je udeležil tudi več seminarjev. »V šoli so me najbolj zanimale teme o samoupravljanju, osnovnih merilih za razporejanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov in pa vloga in mesto sindikata v samoupravni družbi. Vendar so bile tudi druge teme zanimive in pa koristne za razširitev znanja in za naše delo v sindikatih.« »Ste morda pogrešali odgovore na povsem konkretna vprašanja, ki jih morate kot sindikalni delavec reševati?« »Seveda je veliko vprašanj, na katere bi še želel dobiti odgovor, a ne samo teoretičen, temveč odgovor, ki bi izhajal iz dejanskih izkušenj.« Rozman Angelca je zaposlena pri Merkurju. Je članica izvršnega odbora OOS skupnih služb. V politični šoli za sindikalne delavce je bila letos drugič. Lani je obiskovala šolo za predsednike sindikata v Bohinju. »Kaj te je najbolj zanimalo?« »Najbolj so me zanimale teme in razprave o samoupravljanju v delovnih organizacijah in razporejanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov.« »Vam bo pridobljeno znanje koristilo pri delu v osnovni organizaciji?« »Zdi se mi, da sem od šole .veliko odnesla', zlasti pri splošni izobrazbi. Saj sem se seznanila z mnogimi pojmi, ki prej niso bili povsem jasni in zato tudi nisem mogla o marsikaterem problemu in vprašanju enakovredno odločati. Mislim pa tudi, da bi na takšnih in podobnih seminarjih morali največjo pozornost posvečati samoupravljanju v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Tam moramo tudi največkrat odločati.« Ivica Resnik je prodajalka v kranjski Eliti. Za šolo jo je predlagala osnovna organizacija. »Vsa predavanja so bila zanimiva, najbolj pa me je zanimalo poglavje o samoupravni delavski kontroli in delegatskem sistemu. To. pa zato, ker smo z delovanjem enega ali drugega še zelo slabo seznanjeni.« »Kaj bi še želeli slišati?« »Zanimivo bi bilo kaj Več zvedeti o sedanjem stanju in načrtih gospodarstva v kranjski občini. Za katere dejavnosti se bomo odločili, da jim damo prednost.« Jože Šaver je strojnik težke mehanizacije v SGP Projekt Kranj. Je predsednik IO OOS v TOZD, član konference osnovnih organizacij in član samoupravne delavske kontrole. Tudi on je prvič obiskoval politično šolo. »Najbolj me je zanimala tema o samoupravljanju, potem pravice in dolžnosti sindikalnih aktivistov. Poudaril pa bi tudi, da je takšno izobraževanje za sindikalne delavce nujno potrebno, saj se brez .osnovne šole političnega znanja, ne da delati. Zato bi tudi predlagal, naj bi v političnih šolah in seminarjih obdelali manj tem in področij, tiste pa, ki bi jih izbrali, pa toliko bolj temeljito. Tako bi se tudi več zapomnili in več znali.« Radovljica — 3. marca je družbeni pravobranilec samoupravljanja v Radovljici (imenovan je bil s sklepom občinske skupščine 1. januarja letos) poslal občinski skupščini predlog, da le-ta na podlagi 153. Člena Ustave SR Slovenije uvede posebne ukrepe in razpusti izvršilne organe ter odstavi poslovodne organe v Komunalnem gradbenem podjetju Grad Bled. Predlog je utemeljil, ker so v podjetju že dlje časa bistveno moteni samoupravni odnosi in zato nastajajo škodljivi medsebojni odnosi med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela in enoto skupnih služb. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je ugotovil, da se delavski svet organizacije združenega dela Grad Bled v zadnjih dveh letih sploh ni sestal in ne konstituiral, čeprav so bili delegati za delavski svet izvoljeni na zboru delavcev obeh temeljnih organizacij že februarja 1974. Ker po ustavi člani delavskega sveta ne morejo biti izvoljeni za več kot dve leti, je mandat članom delavskega sveta OZD Grad Bled in obeh TOZD že potekel. Ker pa se delavski svet organizacije združenega dela v dveh letih praktično ni sestal in konstituiral, pravno formalno tudi organizacija združenega dela Grad Bled ni obstajala. Zato mora občinska skupščina kot varuh zakonitosti poskrbeti za razpis volitev v samoupravne organe. O predlogu družbenega pravobranilca samoupravljanja je 17. marca razpravljal izvršni svet občinske skupščine in se z njim strinjal. V torek, 23. marca, pa je o družbenopolitičnih in samoupravnih razmerah v Komunalnem gradbenem podjetju Grad Bled razpravljal komite občinske konference zveze komunistov na razširjeni seji. Udeležili so se je tudi predstavniki podjetja Grad Bled. V razpravi je bilo pojasnjeno, da je do združitve TOZD Gradnje in TOZD Komunala v OZD Grad Bled prišlo jeseni 1973. leta. Pobuda za združitev, kot je povedal predsednik skupne osnovne organizacije sindikata OZD Grad Bled, pa takrat ni nastala med delavci, marveč je do nje prišlo od zunaj. Vendar so po združitvi v obeh temeljnih organizacijah in v podjetju skrbno pripravljali samoupravne akte. Tako je februarja 1974 tudi prišlo do izvolitve članov delavskega sveta. Težave pa so nastale zaradi skupnih služb. Niso se mogli sporazumeti. V razpravi na seji komiteja je bilo čutiti, da je takrat v podjetju prevladovalo mnenje, da so skupne službe odveč in da temeljne organizacije lahko same poslujejo. To in ker menda niso vedeli, kdo je poklican za sklic prve seje delavskega sveta (tako je povedal predsednik sindikata Grad Bled), je bilo povod, da se delavski svet ni konstituiral v celotnem mandatnem obdobju. Kasneje, kot so povedali, je ta samoupravni postopek zavrlo tudi usklajevanje samoupravnih aktov z novimi ustavnimi določili in z novo ustavo. Nazadnje pa je v občini prišlo še do razprav, da bi se celotna komunalna dejavnost združila. Tako so se v TOZD Komunala menda že dlje časa zavzemali za razdružitev in zdaj za združitev v skupno komunalno organizacijo v občini. Takšne izjave in pojasnila pa na seji komiteja niso povsem prepričale. Izkazalo se je namreč, da so bile skupne službe kamen spotike v podjetju ves čas. Tako je bilo vodstvo TOZD Komunala in vodstvo skup; nih služb v nenehnem sporu. Tudi obveščanje ni bilo dobro, omenjali so napačno prikazovanje finančnih rezultatov, zavajanje, demagogijo, premajhno delovno disciplino in zavest, potvarjanje zapisnikov delavskega sveta TOZD, prisvajanje družbene imovine, sprejamanje delavcev brez prijav in še več drugih stvari. Po takšni razpravi je bilo jasno, da medsebojni odnosi v podjetju niso v redu. Delavci obeh TOZD v podjetju (podjetje ima 180 delavcev) se menda sicer razumejo, ni pa bilo razumevanja in soglasja v vodstvu. Nekako smešno je zvenel tudi izgovor, da pravzaprav niso vedeli, kdo je poklican za sklic prve seje delavskega sveta, čeprav je vsakemu razumljivo, da je prvi, ki je odgovoren za zakonitost dela, direktor. Direktor, za katerega pa bi zdaj lahko ugotovili, da že dve leti ni bil imenovan (in prav tako tudi vodje posameznih oddelkov) pa je bil vseeno imenovan za vršilca dolžnosti v letu 1973. Opravljanje takšne dolžnosti pa lahko traja le eno leto. Direktor, ki je bil imenovan za začasnega vršilca dolžnosti 1973. leta, je na seji povedal, da se zaveda odgovornosti in tudi krivde, poudaril pa je, da ni le on kriv za takšno stanje. Zaradi nepravilnosti, ki so se dogajale in zaradi katerih je ukrepal, se je čez čas izkazalo, da so vodilni v TOZD Komunala proti njemu in proti skupnim' službam. Omenil je tudi, da je konec decem-bra lani sklical sejo skupnega delavskega sveta, vendar ta ni bila sklepčna, kar po njegovem mnenju samo potrjuje odnose v podjetju. Rečeno pa je bilo še, da so tudi v občini (zunaj podjetja) vedeli za razmere, a so neučinkovito ukrepali. Nazadnje je bila na seji omenjena pripravljenost predstavnikov podjetja Grad Bled, da bi zdaj po vserfl tem sami uredili odnose in naredil' red. Možnost je namreč, da bi občin' ska skupščina sprejela takšen sklep in hkrati postavila datum, do kdaj je treba samoupravne in medsebojne odnose v podjetju urediti. Vendar pa je bilo med člani komiteja slišati mnenje, da so v dveh letih zaradi medsebojnega obračunavanja v podjetju porabili toliko energije, da je neverjetno, da bi zdaj lahko vse uredili sami. Poudarjeno pa je bilo tudi, da osnovni organizaciji sindikata in zveze komunistov nista naredil) dovolj in nista delali tako kot b) morali. Nazadnje so na seji komiteja občinske konference zveze komunistov sprejeli stališče, naj o predlogu družbenega pravobranilca odloči občinska skupščina in ustrezno ukrepa-Predlagali so, naj občinska skupščina naloži komisiji za družbeni nadzor, naj še naprej obravnava to problematiko, imenovali pa so tudi komisijo, sestavljeno iz članov komiteja, občinskega sveta zveze sindikatov in predstavnikov krajevne skupnosti Bled, ki naj oceni družbenopolitično odgovornost za takšno stanje. A_ Zalar Slepota ni vedno popolna tema Letos praznuje Zveza slepih in slabovidnih 30-obletnico obstoja: zato je bilo že prejšnji mesec pa tudi v marcu nekaj prireditev — predvsem športnih — v počastitev tega jubileja. Osrednja svečanost bo v tednu slepih, to je prvi teden junija, medtem ko se bo še prej in tudi kasneje zvrstilo še veliko prireditev v počastitev jubileja in še posebej 40-letnice Zavoda za rehabilitacijo slepih v Škofji Loki. Tak jubilej je seveda najbolj primeren Čas, da se opozori na vse dosedanje delo te organizacije in še posebej na probleme, ki jih imajo slepi in slabovidni pri vključevanju v normalno življenje in delo. O tem smo se pred kratkim pogovarjali s predsednikom medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Kranj Cirilom Drinovcem. »Naloga naše organizacije je tako kot pri ostalih humanitarnih organizacijah, pomagati našim članom. Trenutno je na Gorenjskem včlanjeno v našo organizacijo 335 slepih in 35 slabovidnih oseb. Članstvo začne veljati po predloženi medicinski dokumentaciji, nato pa se za vsakega člana posebej zavzamejo komisije, ki jih imamo: treba je namreč poskrbeti za rehabilitacijo, za šolanje otrok in mlajših oseb ali za priučite v, odvisno seveda od starosti vsakega člana. Pri vključevanju v normalno živ- ljenje je poleg strokovne pomoči še kako potrebna tudi pomoč druge slepe osebe: to še posebej velja za ljudi, ki jih je slepota zaradi poškodbe ali bolezni doletela kasno. Tak človek se nenadoma resnično znajde v popolni temi, popolnoma ločen od videčega sveta. Ko ga spet opismenimo in mu pomagamo še z drugimi pripomočki, primernimi za slepe, spozna, da slepota vendarle ne pomeni popolne teme.« Predsednik Drinovec je opozoril na trenutne težave, ki jih irha organizacija slepih in slabovidnih Slovenije s financiranjem knjižnice - fo-noteke. Skoraj absurdno si je zastavljati vprašanje, ali bo potrebno zaradi finančnih težav ukinjati ali vsaj zmanjšati dosedanje že utečeno obveščanje slepih preko dveh časopisov, v pisavi slepih in zvočnega časopisa s šahovsko prilogo, glasbeno prilogo, prilogo Komunist in Socialno misel, ker enostavno tako ali drugačno ukinjanje ne bi bilo združljivo z načeli naše družbe, da ima prav vsak pravico do knjige in časopisa. Komisija, ki se ukvarja s socialnimi problemi slepih in slabovidnih na Gorenjskem, je imela lani tako kot vedno polne roke dela: prizadevala si je za povišanje družbeno denarnih pomoči v posameznih občinah, reševala probleme invalidnosti in uveljavljala dodatek za tujo pomoč in postrežbo za člane, ki imajo do tega pravico, prizadevali so si za reševanje stanovanjskih vprašanj slepih, še posebej pa za urejanje boljših pogojev v prehodnem samskem domu za slepe in drugo. »Poseben problem,« pravi Ciril Drinovec, »so kasneje oslepeli: zanje se v republiki pripravlja večmesečni seminar, da bi se lažje prilagodili novemu načinu življenja. Skrbimo tudi za dodatno izobraževanje vseh, ki nimajo ustreznih šol ali kvalifikacije. Poseben problem so slepi s kombiniranimi motnjami: le-te se ugotavljajo že dokaj zgodaj v otroški dobi: za njihove starše se prav tako pripravlja seminar. V zadnjem času pa je vse bolj delavna naša komisija za aktivnost žena. Slepa žena ima vse drugačne probleme kot videča: od oblačenja naprej pa tja do gospodinjskih opravil, raznih ročnih del, privajanja na različne pripomočke in podobno.« Da se da slepoto premagovati le z aktivnostjo, se kaže tudi v živahni kulturno-prosvetni in športni dejavnosti v okviru medobčinske zveze za Gorenjsko. Pred dvema letoma ustanovljeno športno društvo vključuje tudi videče člane, kar se je izkazalo za izredno uspešno, saj le tako lahko mimogrede in z lahkoto pomagajo slepim športnikom in.šahistom. L. M.