Stev. 36.
V Mariboru 5. septembra 1895.
Tečaj XXIX.
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za eelo leto U gld. BO kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta 85 kr. — Naročnina se pošilja nprarnlštva v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Volilski shod pri Sv. Barbari v Halozah.
V	nedeljo, dne 25. avgusta je bil pri Sv. Barbari v Halozah volilski shod. Kmečkega ljudstva je bilo zbranega črez tisoč oseb. Odlične gospode je pa prišlo največ iz Ptuja in Št. Marjete. Gostilniški prostori gospoda Korenjaka so se pokazali do cela premali, in več kakor tri četrtine udeležencev je moralo ostati zunaj pod lepo, nalašč za ta shod postavljeno uto, da od tukaj sliši poročili naših gospodov poslancev. — Pokanje topičev je ob pol 3. naznanilo prihod velečastitega gospoda dr. Gregoreca, državnega, in gospoda dr. Jurtele, deželnega poslanca. Precej ob 3. uri je otvoril narodnjak gospod Kokol, občinski predstojnik iz Slatine, kateri je bil izvoljen predsednikom, shod s trikratnim »živio« na našega svetlega cesarja.
Tem je sledilo poročilo državnega poslanca, gosp. dr. Gregoreca. Najprvo nam je gospod govornik opisal sestavo državnega zbora ter nam je v številkah povedal, kako so v tem razni avstrijski narodi zastopani. Povedal nam je potem, kako je deloval državni zbor pod vlado ministerstva Windischgrätz. Izvedeli smo, kako nam škoduje pogodba z Italijo v zadevi vinotrštva. Samo Dalmacija je izgubila vsled te pogodbe 5 milijonov rednih letnih dohodkov. Mnogo nam škoduje tudi pogodba z Nemčijo, ker vsled te nimajo naši pridelki nobene cene. V tem času se je dovolilo tudi tržaškemu paro-brodnemu društvu 45 in dunajskemu parobrodnemu društvu pa 24 milijonov gld. podpore, katere velikanske svote morajo avstrijski davkoplačevalci še sedaj plačevati. Spravilo se je tudi staro srebro ob veljavo in kupili so za 80 milijonov gld. zlata, katerega pa sedaj ravno toliko dobimo v roke, kakor poprej.
V	dobro se pa prenaredi domovinska postava in sicer tako, da od sedaj naprej dobi vsak domovinsko pravico v kraju, kjer ko delavec neprenehoma najmanj 10, ko posestnik pa 5 let živi. Hvalevredna je tudi postava o trtni uši. Ta naredba ima sledeče točke: 1. davek po trtni uši poškodovanega vinograda se odpiše; 2. posestniku, ki naredi na svojem zemljišču nov nasad z ameriško trto, ni treba od tega deset let davka plačevati; 3. ubogi posestniki dobe iz državne blagajnice brezobrestna posojila za napravo novih vinogradov. — Od gospoda govornika smo nadalje na naše veselje izvedeli, da je bil bivši minister grof Falkenhayn kmečkim posestnikom naklonjen. Ta je dobro vedel, zakaj propada kmečki stan, namreč radi splošnih dolgov. Ves zemljiški dolg znaša na Avstrijskem 3000 milijonov, od katerega se plačuje 154 milijonov gld. obresti, torej"'štirikrat več, kot vsega državnega davka. Grof Falkenhayn je nameraval upeljati personalni kredit in'posebne državne obligacije,v s katerimi bi se plačal polagoma ves zemljiški dolg. Žalibog se mu ta naredba ni posrečila.
Pri nas so posestniki najbolj zadolženi. Na osebo pride
1 gld. 18 kr. dolga, na Nemškem 75 kr., v Severni Ameriki 22 kr. in na Ruskem pa 5 kr. Mnogo nam bi bila škodovala nova davčna reforma, katero vpeljati si je na vse kriplje prizadeval minister Plener. — Gospod nam je še govoril o borzi, o členu 19. drž. tem. zakona in končno nam je še povedal, kako se je slovenskim poslancem posrečilo, da so celjsko gimnazijo dosegli. Svoj lepi in blizu 1 uro trajajoči govor je pa gospod poslanec sklenil blizu tako-le: »Če bodemo vstrajni in bodemo vedno zahtevali, kar nam gre po § 19., dosegli bodemo enkrat tudi to, da bodemo imeli zedinjeno Slovenijo!« Z burnimi »živio-klici« so pritrjevali poslušalci gospodu govorniku.
Poročal nam je na-to gospod dr. J u r t e 1 a o svojem delovanju v deželnem zboru. Ko nam je opisal sestavo deželnega zbora, je najprvo govoril o lovskej postavi. Vsakemu posestniku je dobro znano, da je dosedanja lovska postava zelo pomanjkljiva. Razna divjačina, posebno zajci in srne narede nam vsako leto mnogo škode in to največ na sadnem drevju in na vinogradih; odškodnine pa ne dobimo skoraj nobene. Ali ravno sedaj bode mogoče Slovencem s pomočjo srednješta-jarskih poslancev in nekaterih konservativcev temu od-pomoči. Občine naj torej pridno sestavljajo cenilne zapisnike o škodi, storjeni po divjačini, in naj te pošiljajo deželnim poslancem. Naredila se bode potem lovska postava najbrž tako, da bode imela Srednja in Spodnja Štajarska posebne določbe. V zadevi vinoreje se je doseglo, da so se naredili ameriški nasadi na deželne stroške v Pišecah in tukaj pri Sv. Barbari. Hvalevredna je tudi naredba, po katerej se dobiva galica potoni deželnega odbora. Na to nam je gospod poslanec razložil, zakaj da so slovenski poslanci zapustili štajarski deželni zbor. Nemci so postali taki nasprotniki Slovencev, da pošten Slovenec ne more več ž njimi skupno delovati. Ko smo še izvedeli njihovo postopanje v zadevi celjske gimnazije, odobraval se je jednoglasno izstop slovenskih poslancev iz štajarskega deželnega zbora in sprejela se je že zadnjič objavljena resolucija. Sprejele so se še nekatere druge važne resolucije.
Končno se je pa predsednik gospodoma poslancema prisrčno zahvalil ter shod s trikratnim »živio« na našega svetlega cesarja zaključil. — Na to je bila prosta zabava. Pod uto svirala je »haloška« godba, v notranjih prostorih pa so se menjevale napitnice z lepim petjem. Vsak je gotovo zapustil shod z zadoščenjem, da ni zgubil dneva, in vsi smo bili enega mnenja: v deželnem kot tudi v državnem zboru imamo poslanca, ki delujeta za prospeh našega naroda. Bog ju naj nam ohrani še mnoga leta ter naj blagoslovi njun obilni trud!
Politični sliod v Nego vi.
V nedeljo je priredilo politično društvo za ljutomerski in gornje-radgonski okraj v Negovi drugi shod. Ustreglo je s tem že večkrat izraženim željam. Baš na jezikovni meji je ljudskih shodov najbolj treba. Valovi tujstva močno pluskajo čez mejo in nas hočejo poplaviti. Tej nevarnosti se je treba z vsemi silami zoper-staviti, in ravno novo politično društvo je v to obrambo najbolj pripravno. Kajti na shodih, katere takšna društva prirejajo, podučuje se ljudstvo in navdušuje in napeljuje k odporu in boju proti sovražniku. V tem oziru mislimo, bode tudi shod v Negovi obrodil zaželjenega sadu. Zbralo se je tu mnogo ljudstva iz celega okraja. Seveda je bilo tudi nekaj nemškutarskih pok vek vmes, ki so hoteli že med shodom in pozneje pri prosti zabavi zdražbo delati. A takšnim ničvrednim ljudem je najbolje odgovarjati z zaničevanjem, in tako smo tudi mi storili.
Ob 7» 4. uri je otvoril podpredsednik političnega društva shod in nazdravil svetlemu cesarju ter podelil besedo državnemu poslancu velčast. gosp. dr. Gregorecu. Le-ta nam je v celo uro trajajočem govoru podal jeder-nato poročilo o svojem delovanju in nam narisal naše politične, gospodarske in narodne razmere. Vse naše bede in vseh tužnih razmer v Avstriji je kriva nemško-liberalna stranka, ki zahvaljuje svojo moč krivičnemu volilnemu redu. Prej v Avstriji ne bo bolje, dokler se volilni red ne prenaredi. Ko je bila liberalna stranka na krmilu, zapravila je milijone in milijone za židovske interese, za kmeta pa ni storda nič, akoravno ta plačuje največ davka. Tudi v narodnem oziru zavira vsako napredavanje nenemških narodov, in če bi ne bilo od svetlega cesarja nam danega člena XIX. osnovnih postav, bi mi ubogi Slovenci še nič ne imeli. S pomočjo tega daru pa se še vendar gibljemo in razvijamo. Mi smo jednokopravni z drugimi narodi, ali v resnici še ne vživamo tistih pravic, kakor drugi. A dosegli bodemo s časom vse, kar nam gre po božjih in državnih zakonih; treba samo, da delujemo, kakor dosedaj, tudi v prihodnje vstrajno in neupogljivo po starem slovenskem geslu: Vse za vero, dom, cesarja!
Viharno ploskanje je sledilo temu govoru. Takoj sta se oglasila dva kmeta in predlagala sledeči resoluciji: »Pri drugem shodu političnega društva v Negovi zbrani volilci izrekajo svojemu državnemu poslancu, veleč. g. dr. Gregorecu, svoje popolno zaupanje in želijo, da bi slovenski poslanci tudi v naprej odločno in po jednotnih sklepih postopali v prid slovenskega naroda«.
Druga resolucija pa se je glasila: »Pri drugem shodu političnega društva v Negovi zbrani volilci želijo, da bi slovenski državni in deželni poslanci z vsemi silami delali na to, da gornje-radgonski sodnijski okraj zopet dobi svojo lastno davkarijo, katero je že preje imel«.
Obe resoluciji ste bili jednoglasno sprejeti. Kot drugi govornik je poprijel besedo gospod J. Slavič, veleposestnik v Bučečovcih. Dajal je kmetom prav dobre nauke za javno življenje. Slikal nam je potrebe in koristi raznih društev ter priporočal posebno bralna društva, ki dajejo kmetom mnogo podučnega in koristnega berila.
Za njim je govoril čast. g. župnik Alojz Šijanec o raznih gospodarskih stvareh. Tudi on je priporočal kmetom poštene slovenske časopise in knjige in posebno kmetijske. Kazal nam je na raznih slučajih, kaj se z umnim in pametnim gospodarstvom doseže.
Kot zadnji govornik je nastopil na to g. dr. Rosina. Govoril je o bližajočih se volitvah v okrajni zastop ter hudo bičal tiste omahljivce, ki obožavajo orehovskega preroka, ki nič ne zna, nič nima in nič dati ne more.
To niso možje, ki pred tem človekom vedno v prahu ležijo. Ali se vam še niso oči odprle? Ali še niste raz-videli, da bo ves okraj prišel pod sedanjim načelnikom v velike dolgove? Sedaj ga železnica tožuje na plačilo 20.000 gld. Pravda se bo vlekla morda še par let in konec bo, da bo okraj moral plačati teh 20.000 gld. in nekaj jezer stroškov. Toda postaje v Gornji Radgoni še vedno ne bo, in vsako orehovo deblo, katero bi ta ali oni prodal, moral bode .voziti skoz mesto na radgonski kolodvor. Temu je prerok kriv, ker je s svojimi ljudmi dovolil tistih 20.000 gld. brez vseh pogojev.
Škoda, da preroka ni bilo na shodu. Mogoče, da bi se bil spreobrnil in spokoril. A za njegovo spreobrnitev nam nič ni. Mi želimo le, da bi se njegovi zaslepljeni pristaši spametovali in se vrnili zopet na pravo pot, dokler še ni prepozno. To jim v njih lastni prid želimo.
Volilski shod in narodna veselica v Vuliredti.
Kdor je v nedeljo, dne 1. septembra, bil na volil-skem shodu in narodni veselici v Vuhredu, kamor je poleg mnogih posestnikov iz Ribnice in Vuhreda prišlo tudi lepo število krepkih naših mož iz Marenberga, Remšnika in Mute, ta mora pritegniti besedam: »Drava se bode poprej vrnila na Koroško nazaj, predno bodo v marenberškem okraju pokopali zadnjega Slovenca!«
Najprej je bilo redno letno zborovanje tamošnje podružnice sv. Cirili in Metoda. V odbor so bili zopet izvoljeni gospodje notar Martin Kocbek prvomestnikom, dekan Avg. Hecl zapisnikarjem in župnik Jož. Črnko blagajnikom. Prav živahno pa je postalo okoli 5. ure, ko se je pričel volilski shod. Obe veliki sobani z zastavami okrašene Widmoserjeve gostilnice sta bili natlačeno polni poslušalcev. Zbrane pozdravi g. župnik Fr. Slavič ter opiše dve pregrehi mnogih Slovencev: manjkanje narodnega značaja in hrepenenje po nemških ljudskih šolah. Omenivši nesloge na Kranjskem, zakliče: »Bodimo složni!« ter kot predsednik shoda podeli besedo gospodu poslancu Fr. Robiču.
G. poslanec, od vseh navdušeno pozdravljen, reče v uvodu, da je Vuhred bil pred 10 leti nemška trdnjavica. Slava onim, ki so k temu pripomogli, da je zdaj drugače. Nato govori o svojem delovanju v državnem zboru in sicer najprej o davčni preosnovi. S to postavo je v zvezi pregled zemljiškega davka, ki se vrši letos in drugo leto. Posestniki, kadar pride k županu o tej zadevi zemljomerec, povejte, ako ste zemljišče v drugo kulturo spremenili, pa povejte tudi, da to in ono zemljišče ne daje tolikega čistega dohodka. Ako pa je kdo to že zamudil, naj se oglasi pri občinskem odboru, ki naj te pritožbe objavi deželni komisiji, katere ud je tudi g. poslanec.
Ko omeni domovinsko postavo, nariše v kratkih potezah sedanji politični položaj. Kmalu dobimo novo ministerstvo, katerega predsednik bode gališki cesarski namestnik, grof Badeni. Novo ministerstvo ne bode par-lamentarično, ampak samo poslovno in bode moralo dognati pogodbo z Ogersko. K sklepu še g. poslanec pojasni razprave v državnem zboru o proračunu ter o celjski gimnaziji, za katero so tudi glasovali nemški konservativci, in sklene z besedami: »Kjer je pravica' tam je Bog in Bog bode nam Slovencem še zanaprej pomagal!«
Vsi s krepkimi živio-khci pohvalijo g. poslanca; č. g. župnik J. Žmavc pa prečita naslednjo resolu* cijo, ki se je soglasno sprejela: »Na volilskem shodu v Vuhredu dne 1. sept. 1895 zbrani volilci izrekajo popolno zaupanje in iskreno zahvalo svojemu državnemu
poslancu, gospodu profesorju Fr. Robiču, ter ga prosijo, naj dela na to, da se še letos zedinijo vsi slovenski državni poslanci v konservativnem klubu!«
Ko še se zahvala izreče vsem, ki so za celjsko gimnazijo glasovali, posebno Kalteneggerju, sklene gosp. predsednik shod s trikratnim »živio« svetlemu cesarju. Nato se je začela prosta zabava. Mariborski čitalniški pevci in tamburaši so nas razveseljevali, pa tudi domači kvartet je zapel več mičnih pesmic. Po »Zdrava-Mariji« smo šli gledat raket, ki so švigale v zrak, med tem ko se je grom možnarjev daleč razlegal, kakor da bi klical političnim nasprotnikom onkraj Drave: »Tukaj smo Slovenci gospodarji in tudi hočemo ostati!«
--¥—-—
Cerkvene zadeve.
Pridiga
milostljivega knezoškofa Mihaela o blagoslovljenju križev za oba zvonika in za presbiterij nove slovenske župnijske cerkve Marije Device v Mariboru na praznik Karmelske Matere božje, dne 16. julija 1895.
(Konec.)
Predragi v Gospodu!
Pač samo od sebe vsiljuje se nam sedaj vprašanje : Kako je vendar današnja toliko lepa slovesnost postala mogoča? Kako se da razložiti, da Marijina cerkev, ki je pred tremi leti le na papirju in le v našem duhu bila zidana, že danes zares in resnično pred našimi očmi stoji v krasoti in lepoti? O tukaj je res Gospod Bog milostno pomagal, in so ljudje prav krepko sodelovali.
In zavoljo tega bodi Bogu, neskončno dobrotlji-vemu, dolžna, presrčna zahvala za vse prejete milosti in dobrote. Na koncu slovesnosti hočemo zapeti s hvaležnim srcem prelepo pesem: Te Deum laudamus! Tebe, Bog, mi hvalimo, Tebe zahvalimo iz vsega srca, iz vse duše in iz vseh močij!
Za Bogom pa velja moja višepastirska zahvala vsem podpornikom, dobrotnikom in pospeševalcem tega spominskega zidanja. V srcu sem ganjen in presunjen, ko javljam, da dobrotljivosti pri podpiranju tega pod-vzetja ni bilo in ni primere. V prvi vrsti se čutim v svoji duši dolžnega, da izrečem najudanejšo in naj-spodobnejšo zahvalo Njih c. in kr. apostolskemu Veličanstvu, našemu ljubemu in dragemu cesarju in deželnemu očetu, ki so za župnijsko cerkev Device Marije v Mariboru milostno darovali iz lastne blagajnice tisoč goldinarjev. Naj jim Gospod Bog ta veledušni dar povrne stoterno in tisočerno, naj Njih Veličanstvo blagoslovi z dolgim in s srečnim življenjem ter dodeli, da bodo pri najboljšem zdravju praznovali slovesno petdesetletnico svojega vladanja, dne 2. decembra 1898, o katerem času se bode služba božja že gotovo v tej novi cerkvi opravljala.
Moja topla zahvala velja nadalje vsem visokim in slavnim oblastnijam za vso dobrohotnost in za vse skrbi pri tem vse hvale vrednem zidanju nove farne cerkve. Vsem prečislanim zastopnikom teh oblastnij, ki so semkaj prišli in toliko pripomogli, da je današnja slovesnost tako imenitna in lepa, izrekam svojo odkritosrčno in prisrčno zahvalo.
Prav tako izrekam svojo nadpastirsko zahvalo časti-temu gvardijanu in župnijskemu upravitelju o. Kalistu Heric-u, ki so pridno zajemali iz neizčrpnega zaklada božje previdnosti in še vedno zajemajo. Da, nepremakljivo zaupanje na Boga in njegovo pomoč; trdno zanašanje na njegovo obljubo: Kdor prosi, temu se
bode dalo, in kdor trka, temu se bo odprlo; globoko prepričanje o uspešnem češčenju naše ljube Gospe vedne pomoči; močno upanje na darežljivost in radodarnost meščanov in deželanov — to je bil proračun za zidanje in zaklad častitega o. župnijskega upravitelja. In pokazalo se je, da je ta proračun in ta zaklad povsem pravi in zadosten. Kar je nekdaj Bog govoril Davidu, to velja tudi čast. očetu: Ko si se namenil v svojem srcu, zidati hišo mojemu imenu, dobro si storil. (III. Kralj. 8, 18). — Kakor onim, ki dajo zidati, tako nadalje velja moja vroča zahvala stavbarskim mojstrom: mnogozaslužnemu gospodu stav-barju Rihardu Jordanu, čegar umotvor je hiša »Hiše zlate«; vrlo znanemu gospodu Jožefu Schmalzhoferju, c. kr. dvornemu stavbarskemu mojstru, ki načrt moj-stersko izvršuje, in c. kr. kamnoseškemu mojstru gospodu Edvardu Hauserju, ki je do sedaj največ delal za »Bog plačaj!«, in kateremu ta predmestna župnija prav obilo dolžuje. Vse tri mojstre zaljša in krasi na prsih križ, kot znamenje njihovih mnogih zaslug za cerkev in državo.
Naposled kličem čislanemu odboru in zlasti 27.000 družbenim udom, ki neumorno darujejo za zidanje cerkve, tisočeri »Bog povrni«. Ne dvomim, da bodo udje po tej svoji krščanski darežljivosti na mogočno priprošnjo Marijino obvarovani večnega ognja, pa tudi kmalu rešeni iz vic. Saj govori Gospod vojskinih trum: »Moje je srebro, moje je zlato. (Hag. 2, 9). Daj z veselim očesom po svojem premoženju; kajti Gospod je povračnik in ti bode stoterno povrnil«. (Preg. 35, 12, 13). Semkaj spadajo tudi obljub polne besede sv. pisma: «Daj miloščino od svojega premoženja... Kakor moreš, tako bodi usmiljen. Ako imaš veliko, daj veliko; ako pa imaš malo, prizadevaj si, tudi malo rad dati. Zakaj dobro plačilo si nabiraš na pot sile; ker miloščina vsakega greha in smrti reši in duši ne pusti priti v temo. Miloščina daje veliko zaupanje pred najvišjim Bogom vsem, ki jo delijo«. (Tob. 4, 7—12). Po pravici pravi neki pregovor: Date et Dabitur, darežljivost in povračitev sta dve sestri, ki se nikdar ne ločite. Marija, pomoč kristijanov, bode s svojo velemogočno priprošnjo v nebesih hišo sezidala vsem, ki si prizadevajo z darovi ali s trudom, da njej hišo na zemlji postavijo.
Ko pa vse, ki so pri zidanju te zale romanske cerkve sodelovali in sodelujejo, prespodobno zahvaljujem, prosim ob enem vse, naj to Bogu prijetno in pred njim zaslužno delo podpirajo tudi v prihodnje po svojih močeh. Le unitis viribus, le z združenimi močmi se morejo poravnati že nastali zelo veliki dolgovi, in se more častno dokončati krasno delo. Polagajmo torej prav pridno darove na altar tega svetišča. Kakor znate, predragi kristi-jani, ima cerkev v sv. maši del, ki se darovanje imenuje. Ker ne gre, da bi s tem darovanjem koj v tem trenotku pričeli, da bi morda kar sedaj darove pobirali, tako opravljajmo svoje darovanje v prihodnosti za to tako potrebno hišo božjo. Vsak, tudi najmanjši dar bode Bogu všeč, kakor je vinar evangeljske vdove Gospodu tako dopadel, da jo je očitno pohvalil v tempelju pred apostoli in ljudstvom. (Mark. 12, 41 itd). Gospod poplača in pohvali vse, kar je vredno plačila in pohvale.
Da pa se bomo toliko ležje odločili darovati, hočemo, preljubi kristijani, še pomisliti, da za potomce zidamo cerkev, v kateri se bodo zbirali stoteri in stotisočeri k molitvi, k službi božji, kjer bodo molili troedinega Boga, poveličevali Marijo, častili svetnike, vtrdili se v veri, rasli v čednosti, obžalovali grehe in se jih izpovedali, torej se spreobrnili in našli tolažbo in mir za svoje neumrljive duše. S tem pa bodo dozoreli bogati sadovi za večno življenje tudi vsem onim, ki so pomagali zi-
dati ta hram božji. Venčajte torej, blagi prijatelji te Marijine cerkve, svoje delo! Prinesite še zadnje darove, da bomo kmalu mogli reči: Dopolnjeno je.
t
In sedaj se zopet vrnem h križu, od katerega je izšla današnja slovesnost. Križ je že povišan. Sveti torej sveti križ in oznanjaj dal§č na okrog, da tukaj prebivajo ljudje, ki te resnično spoštujejo in čislajo, ki v tebi iščejo izveličanja. Sveti s svojim zlatim bliščem v stanovanja bogatinov, da svoje imetje in premoženje krščansko rabijo; sveti v sobice in izbice revežev, da te ljubijo in s krščanskim ter mirnim srcem prenašajo svoje siromaštvo! Sveti v srca grešnikov, da zapustijo grešno pot in nastopijo čednostno stezo! Sveti v novi dom častitih očetov frančiškanov, naj te navdušeno ljubijo, kakor te je ljubil njihov ustanovnik in duhovni oče, sv. Frančišek Asiški! Lesketaj in žari se tje po vsej razsežni škofiji, ter brani in varuj moje ljube škofljane! Da, poteguj nas vse na-se, ko si od zemlje povišan! Rodi nam vsem znamenje božjega varstva, kakor so nekdaj v Jeruzalemu bili vsi, katere je zaznamoval angelj s črko T v podobi križa, obvarovani pogube! (Eceh. 9, 1-6).
Zlasti na zadnji dan, ko se bode Jezus Kristus v svoji nebeški gloriji s teboj prikazal nad podirajočim se svetom, takrat bodi ti naše rešenje, da te bomo gledali v večni lepoti in krasoti tam gori nad zvezdami in — se vekomaj radovali! O crucis victoria et admirabile signum, fac omnes, hoc signum crucis oculis pie intuen-
tes, in coelesti curia captare triumphum!*) Amen, Amen !
--*--
Gospodarske stvari.
Mlin za grozdje.
Letošnje leto večinoma kaže po vinogradih precej dobro. Treba bode marsikomu za trgatev potreben inventar dopolniti. Pri trgatvi je gledati, da se, kolikor najbolj mogoče, dobra roba doseže in pa to na najce-neji in najpopolneji način. Namen tega spisa ni trgatev splošno prerešetavati, temveč le opozoriti za trgatev na neko pripravo, ki ima pri trgatvi veliko gospodarstveno vrednost. To je mlin za grozdje.
Predno se grozdje stiska (preša), mora se zmečkati ; čim bolje je zmečkano, tim ložje in popolneje je stiskanje. Za kakovost vina je najbolje mečkati grozdje z bosimi nogami, kajti te so mehke in stiskajo samo mehke, zrele jagode, med tem ko nezrele, kakor tudi peclje in trda zrna cela puste, da ne pridejo iz teh surove snovi v vino, ki njega okus več ali manj kvarijo. Da se pa to mečkanje z nogami, kakor tudi trenje grozdja s posebnimi pripravami dovolj popolno vrši, treba precej delavnih močij, precej časa.
Mlin za grozdje pa je priprava, gospodarstveno zelo koristna; kajti ž njo se v istem času z dvema delavcema več doseže, kakor pri drugem načinu drozganja z 10 in več delavci. Za 50 beračev moreta dva delavca z dobrim mlinom prav dobro mleti. S tem se prihrani mnogo dnine. Ako se v poštev jemlje, da o trgatvi ni mogoče vedno dovolj dobrih delavcev dobiti, da se mora trgatev včasih hitro vršiti, tedaj se zna še le korist mlina prav uvažati.
Napaka mlina za grozdje je sicer, da sploh enako-
') O zmagovalni križ in čudežno znamenje, dodeli, da vsi, ki to znamenje križa pobožno pogledajo, dosežejo v nebeški hiši zmago! — Sklepne besede listine, shranjene v zvoniškem jabolku; sicer pa tako moli sv. cerkev na praznik povišanja sv. križa.
merno stiska zrele in nezrele jagode, kar se pa pri vinu toliko ne pozna, da bi ta napaka odvagala druge premnoge koristi.
Kakor vsake reči, katere se da kaj spečati, tako se je obrt tudi poprijela izdelovanja mlinov za grozdje, radi tega se dobivajo taki mlini v zelo različnih oblikah.
Umen gospodar naj pri nakupovanju tacega mlina, kakor pri nakupovanju vsakaterega mu potrebnega orodja, dobro preudarja lastnosti dotičnega predmeta. Predoče-vati si mora vedno slabe in dobre lastnosti mlina, enega in druzega načina. Ponuja se mu tako raznolična roba, da mu je dobro paziti, da se ne prevari. Vsak hvalisa svoj izdelek, pripisuje mu izvanredne koristi. Vsak ima svojo stranko, ki v njegov rog trobi. Kupec, ki se zanaša le na te glasove, ki nima sam zmožnosti presoje-vati, je kot Heraklej na razpotju, ne ve se kam obrniti. Postavimo mu torej kažipot, oziroma povejmo mu znamenja, katerih se naj drži, da zadene najboljo pot.
Grozdnih mlinov se izdeluje zelo veliko raznih oblik in vrst. Najprej se razlikujejo po tvarinah, iz katerih so napravljeni, in po razmerjih posameznih delov.
Glavni del mlina za grozdje so valci, katerih namen je prav za prav grozdje mečkati. Ti valci se izdelujejo iz raznih tvarin. Najbolji so valci iz litega železa. Predsodki proti tem so veliki. Marsikdo trdi, da od ta-cih valcev postaja vino črno. Kdor to trdi, ni še skusil tacega mlina, sklepa le iz obče znanega pravila, da železo v vinu pouzroči počrnjen je vina. To je tudi popolnoma resnično. Pa koliko časa pride pri grozdnem mlinu sok grozdja z železom v dotiko ? Ako je nevarnost tako velika, potem bi bilo prej potreba, vse železne stiskalnice odpraviti, ker pri stiskalnici ima mošt veliko več prilike nekaj železa raztopiti. Pa tako nevarno pri moštu od grozdja le ni, veliko bolj pri sadnem moštu. Pri sadnem moštu že neugodno upliva železna stiskalnica, a pri grozdnem ta ni uzrok, da vino počrni. Miljonov hektolitrov grozdja se je stiskalo na stiskalnicah z železnim vijakom, ali to vino ni počrnelo. Se manj pa so železni valci grozdnega mlina uzrok, da vino počrni. Z njimi pride sok kratek čas v dotiko, železo le ni sladkor, ki bi se tako hitro topil. Železni valci se pa tudi kaj hitro prevlečejo s skorjico vinskega kamna in potem moštu nič ne škodujejo. Treba le gledati na snago. Le ako so valci zarjaveli, tedaj se more več železa raztopiti, tedaj vinu škodujejo. Zaradi tega se naj valci po porabi lepo osnažijo in ako dalj časa nerabljeni ostanejo, naj se z mazilom osnažijo, pa ostanejo vedno močni, rje prosti. Resnični dogodki najbolj dokazujejo, da ni vedno umestno nekatera pravila pretesnosrčno za vsak slučaj porabiti. Pri velikih posestvih vinogradov so mlini z železnimi valci že mnogo, mnogo let v rabi in nikdar niso bili povod, da je vino počrnelo. Vino je treba pred železom varovati, ali ni treba biti preboječ, preoprezen.
(Dalje prih.)
Sejmovi. Dne 7. septembra pri Sv. Jederti, v Slivnici pri Mariboru, v Kapelah, Vojniku, Št. 11 ju v Slov. gor., v Poličanah (za svinje) in na Sv. gorah. Dne 9. sept. v Gornjem gradu, Gomilici, na Spod. Polskavi in v Apačah. Dne 11. sept. v Dobjem in Loki. Dne 12. sept. na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 13. sept. v
Kaniži pri Ptuju (za svinje).
-
Dopisi.
Iz Šarja pri Ljutomera. (Cesarjev rojstni dan) se je slavil v Ljutomeru veličastno. Ob 8. uri je bila asistirana služba božja, katere se je udeležilo
uradništvo, učiteljstvo z učenci in vsa gasilna društva. Pri službi božji je pel mešani zbor domačega slovenskega pevskega društva slovensko mašo, kar seveda nemčurčkom ni ugajalo. Razburilo in razlražilo pa jim ni samo slovensko petje živcev, temveč še v večjej meri slovenski gasilci, katerih je bila dolga vrsta. Čelade so imeli okinčane z lipovimi vejicami. Videl si tukaj 9 gasilnih društev z nad 200 slovenskimi gasilci in jeden »feuerber«, namreč »lotmerški«, ki šteje s svojim »hot-manom«, krčmarjem Siederitsch-em, vred nekaj čez 30 mož. Slovenska gasilna društva je vodila slovenska velika godba, katera je svirala slovenske komade, med tem ko je »feuerber« celo na tihem korakal. Po sveti maši so se postavila vsa gasilna društva pred okrajno glavarstvo, da so sporočili tačasnemu vodji udanost in zvestobo Slovencev do presvetlega cesarja. Prav lepo je bilo gledati, kako so stali tukaj v dolgih vrstah slovenski sinovi, krepki mladeniči in mladi možje, zvesti svojemu narodu in materi Sloveniji; a ravno tako odseval je izmed vseh »lotmerški feuerber« s svojimi postaranimi možmi. Osivel je morebiti marsikateri že zaradi tega prej, ker ga že peče vest, da je izdal svoj narod, ker zaničuje prelepo doneči slovenski jezik. Vsa gasilna društva so poveljevala slovenski in slišali ste, kako lepo doni poveljni jezik slovenski. »Lotmerški fa-jerber« poveljuje samo od sebe umevno le »dajč«, saj je bojda njih »hotman« pragerman. Ko je vsa slavnost pred okrajnim glavarstvom minola, podali so se slovenski gasilci z godbo, katera je svirala koračnico »Oj banovci«, v pivarno g. Vaupotiča k skupnemu razvese-ljevanju in opoldne odrinola so zopet vsa društva z godbo skozi trg, vsako na svoj dom. Konečno še nekaj, g. urednik. Skoraj bi Vam nekaj pozabil poročati in s tem dopolniti to, kar sem Vam poročal zadnjič o vzgoji otrok v nemški šoli. Vsak, kateri je bil v nedeljo v cerkvi, kjer je bilo zbranih nad 1000 otrok, spoznal je gotovo takoj ono trohico, ki zahaja v veleslavno nemško šolo v Ljutomeru. Saj so vsi imeli hrastovo listje na svojih klobukih. Gotovo jim je to zaukazal njih učitelj Dernjatsch in ako ne, dovolil jim je in to zadostuje. Je-li to vzgoja? Kaj bode postalo iz teh? Nič druzega. ko pravi nemčurski rogovileži, ki bodo zaničevali svoj slovenski jezik. To se vidi že sedaj, kajti oni teden šla je trojica teh učencev z veliko hrastovo vejo v rokah po ulicah proti glavnemu trgu mimo hiše jednega vrlih naših narodnjakov. Tukaj torej, v tej nemški šoli najdete pravo nemčursko ali nemško kulturo. Tu je kultura doma!	Šarj&n.
Iz Jarenine. (Rojstveni dan) svetlega cesarja smo praznovali slovesno v zvezi s petletnico bralnega društva. Prostor, kjer je bila slovesnost, je bil dostojno okrašen. Za govorniškim odrom je bila od jareninskih gospic okusno ovenčana slika našega milega vladarja in tik zgoraj napis: »Vse za vero, dom, cesarja«. Gospod učitelj J. Čorič pozdravi obilico gostov, opozarjajoč na dvojni vzvišeni pomen današnje veselice: slaviti pre-blagega svojega državnega očeta, katerega oko se zrosi nad vsako našo nesrečo in se mu obraz radostno zjasni, videč svoje podložnike zadovoljne in srečne; ter se zavedati velike važnosti bralnega društva. Gosp. D. Hribar je nato naslikal nevenljive zasluge in neusahljive čednosti svetlega cesarja, na kar je ljudstvo svoje domoljubje s krepkimi »živio« izrazilo, godba pa svirala cesarsko pesem. Pazljivo je ljudstvo sledilo nadaljnemu poučlji-vemu govoru imenovanega govornika. Navdušeno je potem pozdravilo boritelja za naše pravice v državnem in deželnem zboru, g. profesorja Franca Robiča, kateri nas je zagotovil, pri bližnji priložnosti pojasniti svoj parlamentarični delokrog. Tudi vrlih mariborskih pevcev se mi je hvaležno spominjati, ki vedno tako uspešno
posežejo s svojimi vedrimi glasovi v mariborsko okolico. Bog jih živi, kakor tudi vse sosedne goste, ki so nas s svojim prihodom počastili!
Od Sv. Marka niže Ptuja. (D an 25. avgusta.) Pred poltretjim letom je počil naš farni včliki zvon. Takoj so naš skrbni gosp. župnik začeli pobirati milih darov, da bi se veliki zvon dal preliti za 3 cente težji in radi harmonije tudi srednji zvon. Letos poleti je bil potrebni denar, okoli 1000 gld., nabran, in ljubljanski zvonar A. Samassa je prelil zvonova, katera so potem dne 9. avgusta posvetili ljubljanski stolni prošt, dr. H. Pauker. V nedeljo, dne 25. avgusta pa sta bila slovesno potegnjena v naš farni zvonik. V jutro so imeli v ta namen sv. opravilo naš rojak, gosp. prefekt Fr. Korošec ter v pridigi razložili posvečevanje zvonov, njune napise in kaj nam sploh kličejo zvonovi. Ob 9. uri pa so prišli preč. g. ptujski prošt, J. Hržič, prvikrat na cerkveno obiskovanje in skušnjo iz krščanskega nauka. Ob V210. uri so imeli veliko sv. mašo, pri kateri so peli gospdč. učiteljici in gosp. podučitelj. Po sv. maši je bilo izpraševanje otrok, ki so dobro odgovarjali. Nato so nas gosp. prošt še razveselili z jedernatim nagovorom o po-svečevanju zvonov in o harmoniji ali soglasju med Bogom in nami, o zastopnosti po občinah in hišah. Popoldne ob 3 uri pa so bile slovesne večernice z zahvalno pesmijo, ob 4 uri je bil zvonova srečno spravil na njuno mesto tesarski mojster Franc Rozman iz Ljubljane, in zvonovi se milo in ubrano oglasijo. O naj vedno oznanjajo srečo in blagoslov markovski fari!
Iz Ormoža. (O novi nemški šoli.) Navadno trdijo Nemci, po slovenskih pokrajinah živeči, da jih preganjajo Slovenci. No, v Ormožu lahko dokažemo ravno nasprotno, da oni zatiravajo nas. Le poglejmo si na kratko, kje in kako ? Na sedanji četirirazredni šoli se podučuje od drugega šolskega leta naprej, torej počenši z drugim razredom, nemščina kot drugi deželni jezik. Do četrtega razreda se otroci naučijo toliko nemški, da lahko pri gospodu nadučitelju Rauschl-nu že molijo nemški, pojejo nemške pesmi, da umejo nemško povelje pri telovadbi. Računanje, zemljepisje, zgodovino itd. se učijo v nemškem jeziku; kajti učenci imajo le samo jedno slovensko knjigo. Zelo radovedni smo, če bode gospod nadučitelj Rauschl na nemški šoli slovenski molil, slovenske pesmi pel, slovenski zapovedoval pri telovadbi itd., ker to vse zdaj na slovenski šoli radi jednakopravnosti v nemškem jeziku uči. Na tej pre slovenski šoli se torej nemški jezik tako bogato podučuje, da moramo Nemce celo zavidati. Ali vkljub temu oni s to šolo niso zadovoljni. Slovenci smo bili dozdaj mehki, kakor lipov les in potrpežljivi kakor ovce. To njihovo nesramno zahtevanje pa nas kliče v odločen boj proti njim. Občine: Hardek, Litmerk in Pušince so že vložile rekurze proti ustanovitvi nemške šole in proti izšolanju ormoške občine za nemško šolo. Torej še bodo morali naši Nemci precej časa čakati do ustanovitve nove šole. Kako bode nemška šola zorela, hočemo vam, stariši, ki vzgajate svoje otroke v krščansko-slovenskem duhu, pridno poročati.
Iz Ljutomera. (»Slovensko pevsko društvo) v Ljutomeru« je priredilo dne 25. avg. o priliki občnega zbora velik pevski koncert, kateri se je ob-nesel prav dobro. V&e pesmi so bile sprejete z burnim odobravanjem, osobito pa mešana zbora »Moja pesem« od Dr. G. Ipavica in pa »Naša zvezda« od Hudovernika, katera sta se morala ponavljati. Kaj krasno je donel alt-solo gospdč. R—. Pa tudi pri moških zborih, kakor »Avstrija moja« od A. Nedveda, posebno pa pri Koci-jančičevem vencu »Roženkraut, nagelj in rožmarin« ni bilo konca tleskanju. Zelo dobro se je tudi prednašal čveterospev »Razstanek« od Volariča. Ta popoldan smo
razvideli, kako prelepo doni slovenska pesem, posebno pa iz grla priprostega slovenskega fantiča. Vsa čast našim pevkinjam in pevcem! — Med posameznimi pevskimi točkami so svirali cvenski tamburaši s svojim izvrstnim kapelnikom Fr. Schneiderjem tako mično, da bi jih človek kar vedno poslušal. Zato pa jim bodi tudi na tem mestu izrečena zahvala za sodelovanje. Žalibog, da se je prej tako lepo vreme spremenilo v deževno, in je bila potem takšna gneča in stiska. Sklepamo pa z zahvalo, da so nam priredile gospe in gospice pevkinje in gg. pevci tako krasen popoldan, in prosimo jih, naj nam priredb tako plemenito zabavo ne samo jedenkrat, temveč večkrat v letu. Izrekamo pa tudi srčno zahvalo za tako izborno vodstvo našemu pevovodji, Fr. Za-cherlnu. Slovenskemu pevskemu društvu v Ljutomeru pa želimo, da se naj razcvita in neumorno deluje za mili slovenski narod, ter da ga naj krepko podpirajo oni, katerim je le količkaj mogoče 1
Iz Celja. (Naša društva.) »Čitalnica«, »pevsko društvo« in »Sokol« so nas zbrali v Vojniku na velikanski »ljudski« shod, kjer so tudi udarjali tamburaši »Edinosti«. Že precej daleč smo se šli hladit julija in avgusta, ko nas je izvabilo bralno društvo v Doliču v svojo novo Postojno, »Hudo luknjo«. Pevska slavnost v Ptuju je bila že skoraj izven našega globusa, kar ni čuda ob takem vremenu in daljavi. Počasi smo obiska-vali Savinjsko dolino in se vračevali zopet v bližino celjsko. Dne 18. avgusta pa smo se zabavljali v Žalcu, kjer je bil res krasen, obsežen vspored: petje, glediški igri, deklamacija, igra na glasovir in tamburice ter ples; kako bi nas ne zadržalo celo noč? Ravno tako je bilo na Teharjih, kamor je priredilo »pevsko društvo« svoj prvi večji izlet. Petje je bilo v resnici izborno; tako možki zbori, kakor mešani, pri katerih so nam bile vrle pomočnice dobro izvežbane pevke celjske. Slišala se je samo-le pohvala. Vrle gospodične, ki ste zastavile svoj trud na slavo našega društva, srčna zahvala! Ostanite zveste društvu našemu! V bodoče bo treba večkrat delati z združenimi močmi, da bode uspeh vedno tak in še slavnejši. — »Občeslovensko obrtno društvo« se seveda tudi zabava. Napravilo je izlet daleč — najbrž »na onkraj božjega», kamor nas ni bilo zraven; — še manj pa smo se udeležili izleta in veselice »občeslovenskega društva zasebnih uradnikov«, katero je izletelo še mnogo, mnogo dalje.	—s—
Politični ogfled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. Veličanstvo svetli cesar so ta teden pri velikih vojaških vajah na Češkem blizu Rudejevic; stanujejo ondi v škofovi palači. — Volitve v občinski zastop dunajski bodo še vendar ta mesec, in sicer voli tretji razred dne 17., drugi razred dne 23. in prvi razred dne 26. septembra. — Liberalci bodo predlagali v nižjeavstrijskem deželnem zboru, naj se dunajski mestni red tako predela, da bodo cesar imenovali župana. Liberalci mislijo, da na tak način dr. Lueger nikoli ne bo postal dunajski župan.
Češko. V Kraljevih Vinogradih pri Pragi je bil v nedeljo shod čeških okrajnih zastopov. Od 109 okrajnih zastopov je prišlo 494 odposlancev. — Mladočehi bodo priredili dne 29. sept. velik shod v Pragi, da se bodo razgovarjali o bodočih deželnozborskih volitvah.
Šlezi j s k o. Dne 18. septembra bodo Poljaki slovesno odprli zasebno poljsko gimnazijo v Tešinu. K tej slavnosti pridejo zastopniki raznih poljskih društev iz Galicije. Nad Poljaki se vsled tega hudo repenčijo nemški
listi, ki so vedno med svet trobili, da je Šlezija že popolnoma nemška.
Štajarsko. Poslancu Kalteneggerju je poslal^ 40, posestnikov iz Marije - Trošt pri Gradcu lepo zaupnico, ki bode še bolj sapo zaprla liberalcu Morretu. — Na graški visoki tehnični šoli se dijaki lahko učijo'"'italijanščine, francoščine in angleščine, samo slovenščine ne. In vendar mnogi tehniki tudi med Slovenci iščejo službe!
Koroško. Javna shoda priredi »Katol. politično in gospodarsko društvo« za Slovence dne 15. sept. v Lipi pri Rudi in dne 29. sept. v Grebinju. — Ustanovilo se je »Ronifacijevo društvo krške škofije«. Namen temu društvu bode, skrbeti za revne cerkve. — Celovški peki nameravajo štrajkati ali delo ustaviti; zaradi tega so oni teden imeli dva shoda.
Kranjsko. Ljubljanski »feuerber« je v nedeljo, praznoval svojo 251etnico. Pravimo »feuerber«, ker je to gasilno društvo še vedno nemško. — V nedeljo popoldne so imeli socijalisti v Ljubljani javen shod. Ker je neka Tereza Notscher poldrugo uro razkladala krive socialistične nauke, postali so krščanski delavci nevoljni ter so jej ugovarjali. Socijalni demokrati pa te začnejo pretepati, in tako se je shod končal. Slovenci ne maramo za rudečo zastavo socijalistov.
Primorsko. Te dni so se zvršile na Goriškem volitve volilnih mož. Večinoma so izvoljeni taki možje, ki bodo glasovali za kandidate društva »Sloga«. — Tržaški namestnik Rinaldini ne more najti v Istri deželnega poslanca, ki bi sodil za deželnega glavarja ister-skega. Govori se, da bode deželni zbor prej razpuščen, predno se prvič snide.
Hrvaško. Poldrugo leto je morala osirotela senjska škofija čakati na novega nadpastirja. Zdaj pa je lahko prav zadovoljna; kajti senjskim škofom je bil te dni imenovan zagrebški vseučiliški prof. dr. Ant. Maurovič, izvrsten duhovnik in veren Hrvat. — Mesto Varaždin dobi sredi meseca oktobra električno razsvetljavo. — V Zagrebu prav pridno delajo priprave, da kolikor mogoče slovesno sprejmejo svetlega cesarja sredi prihodnjega meseca.
Vnanje države.
R i m. Dne 20. septembra bodo gotovo v Rimu italijanski puntarji hudo rogovilili; radi tega se delajo v papeževi palači, v Vatikanu, posebne varnostne priprave. Za vse ondi stanujoče osebe se bo preskrbela hrana za več dnij in razun enih vrat bodo vsa vrata zaprta.
Angleško. Liberalni unijonisti priganjajo, da se gosposka zbornica mora preosnovati. Rrščas se uvede imenovanje dosmrtnih članov, da bode potem vsaka vlada lahko dobila večino, in gosposka zbornica ne bode mogla ovirati postavodaje.
Nemško. Pred tednom se je zaključil nemški ka-> toliški shod v Monakovem. Zadnji dan je govoril tudi grof Zichy o žalostnih cerkvenih razmerah na Ogerskem. — Dne 2. septembra so po večjih mestih praznovali 251etnico zmage pri Sedanu. Rile so večinoma vojaške slavnosti. Francoski poslanik pa ta dan ni hotel ostati v Rerolinu.
Rumunsko. Osnoval se je odbor, da bi podpiral bolgarske šole v Dobrudži. To pa vladi ni bilo ljubo. Začela je temu odboru podtikati, da dela na punt, da se Dobrudža naj priklopi Rolgarski. Vsled tega je vlada že iztirala več bolgarskih trgovcev, bolgarske šole pa bode bržkone zaprla.
Srbska. Kralj Aleksander biva zdaj na Francoskem v Riaritzu. Te dni se je ondi v morju kopal s plavalnim mojstrom. Prišel pa je veliki val in odnesel oba. Kralj se je rešil, ali plavalni mojster je utonil.
,, Črnogorsko. Pred tednom je dospel v barsko pristanišče parnik »Rostow« z raznovrstnimi vojnimi potrebščinami, kakor 30tisoč pušk, 15 milijonov patro-nov, mnogo topov in dinamita. To vse je podaril ruski car Nikolaj črnogorskemu knezu.
Turško. Ustaja v Macedoniji še ni končana. Okrog Monastira in Sereza ustaši požigajo mohame-danske vasi. V selu Trnovo v drinopoljskem okraju pa je 56 ustašev z dinamitom razstrelilo nekaj poslopij in odšlo. Več ljudij je mrtvih.
Špansko. Vojni minister je izdal novo povelje, da mora biti pripravljenih v 12 dneh zopet 20tisoč re-zervnikov, ki imajo v enem mesecu odriniti na Kubo. Tudi je odredil, da se nakupi še 22tisoč Manserjevih pušk in 8tisoč karabinarjev. Ako vlada toliko potrebuje za Kubo, potem njena poročila o ondotnih zmagah gotovo niso resnična.
--+--—
Za poduk iu kratek čas.
Mihaelu Srncu v spomin.
Ko so v nedeljo, 25. avgusta zjutraj zapeli v Rušah mrtvaški zvonovi in se je raznesel glas: »Mihael Srnec, po domače Marolt, je umrl«, zaplakala je ruška župnija, ker zgubila je svojega najboljšega, najblažjega župljana. Razžalostil se je ob tej vesti mnog prijatelj in znanec njegov, ker vsak je bil prepričen: Marolt je bil le jeden ne le v ruški fari, temveč daleč na okrog; in njega zdaj ni več!
Čut ljubezni in hvaležnosti me nagiba, da mu postavim mal spominek v »Slov. Gospodarju«, čegar zvest bralec je bil rajnik mnoga leta, njemu v časten spomin, nam pa v spodbudo in posnemanje.
Rajni Mihael Srnec se je narodil 25. septembra 1826 na Smolniku v ruški župniji kot najstarši sin velikega posestnika Mihaela Srnca. Ko je mladeniška leta prav spodbudno preživel in je prišel čas, da je moral kot prvorojenec breme gospodarstva prevzeti, poiskal si je 1. 1858. družico, ki bi mu pomagala nositi trud in skrbi gospodarstva. Pri tem ni gledal toliko na bogastvo, temveč n:i blago srce. In res, Bog mu je dal srečo, da si je našel za nevesto devico, ki je bila blazega, ponižnega in pobožnega srca, namreč Marijo Glaser iz dobro znane Glaserjeve rodbine v ruški župniji. »Kdor najde dobro ženo, najde nekaj dobrega«, beremo v bukvah Pregovorov 18, 22.; in res, rajni Marolt je sam večkrat rekel, kako srečen je, da si je našel tako dobro ženo! Zato tudi med njima ni bilo prepira, temveč je vladala lepa zastopnost in zakonska ljubezen. Delila sta med seboj veselje in srečo, pa tudi pomagala drug drugemu nositi žalost in nesrečo. To se je kazalo posebno lepo ob dolgi bolezni rajnega. Čeravno je imel posebno postrežnico, vendar je kaj pogostno klical »mater«, ki je tudi, čeprav sama večkrat bolehna, mu skoro noč in dan kakor dober angelj na strani stala in mu stregla.
Bog je blagoslovil njiju zakon in jima dal več otrok, izmed katerih še živi 5 sinov. Dobro vedoč, da bo moral Bogu dajati odgovor od svojih otrok, skrbel je, da bi jih pray dobro krščansko vzgojil. Sicer se mu ni izpolnila srčna želja, da bi vsaj jednega sina videl kedaj kot mašnika stati pred oltarjem Gospodovim, skrbel pa je, da bi v drugih stanih, katere so si izvolili, pošteno, krščans!-:o živeli. Zato je tudi svoje sine, čeravno že odrasle in same svoje gospodarje, kedar so ga obiskavali, vedno opominjal, naj ne pozabijo lepih krščanskih navad, ki so jih doma videli.
Rajnik je bil tudi dober gospodar, ki je skrbel za red in poštenost pri svoji obilni družini in tudi, kolikor je prav, da si ohrani in pomnoži posvetno premoženje Postavil je čislo na novo hišo in tudi gospodarsko poslopje, dvoje posestev prikupil — in zapustil vse v najlepšem redu. Saj dober kristjan skrbi tudi za posvetno premoženje, katero mu je Bog izročil v skrb! In kaj naj rečem o rajnem Maroltu kot sosedu, kot občanu? Z jedno besedo: ljubilo in spoštovalo ga je vse! Lepo so omenili č. g. župnik v nagrobnem govoru, da rajnik gotovo ni imel ne jednega sovražnika.
Ganljivo je bilo opazovati, kako so ga vsi veselo pozdravljali, če je prišel v njih sredo; kako so se tudi v njegovi hiši radi shajali na vesel pomenek, ali pa, da so pri njem iskali sveta. Pri tej priliki omeniti moram njegovo veliko gostoljubnost. Kaj rad je zbiral prijatelje okolu sebe. Našel si pogostno pri njem goste raznih stanov, katere je vse z jednako ljubeznijo sprejemal. Pa ne le gostoljuben do prijateljev, temveč tudi usmiljen do ubogih je bil. Revež ni šel od njega brez daru, nabiralce za dobre namene je vselej obdaril, podpiral je rad uboge dijake itd. Zato ga je tudi Bog s posvetnim premoženjem obilno blagoslovil!	(Dalje prih.)
Smešnica. Gospod svojemu dolžniku: »To je vendar nesramno! Meni ste toliko dolžni, včeraj pa sem vas videl, kako ste v gostilnici pečeno pišče obirali in najboljšo starino skrkali!« — Dolžnik: »Pa ste me tudi videli plačati?«
----
Razne stvari.
(Javni shod) skliče politično »Slovensko društvo« v nedeljo, dne 15. septembra t. 1. popoldne ob 3. uri v gostilnici gosp. Petra Novaka v Slov. Bistrici. Govorili bodo gg. poslanci dr. Radaj, Fr. Robič in dr. Gregorec.
(Volilski shod) skliče g. poslanec M. Vošnjak v Brežicah v »Narodnem domu« v nedeljo, dne 15. sept. i (Slovensko politično in gospodarsko društvo v Ljutomeru) priredi dne 15. septembra 1895 svoje tretje redno zborovanje v Gornji Radgoni s sledečim vsporedom: 1. O političnem položaju; govori deželni poslanec g. dr. Iv. Dečko. 2. O obrtnijskih zadevah; govori g. Martin Karba. 3. O šolah; govori g. Drag. Hribar. 4. Gospodarski govor ima g. J. Košar. Začetek ob 3. uri popoldne v gostilnici g. J. Skrleca. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
(Kmečko bralno društvo) pri Sv. Križu pri Mariboru bode zborovalo v nedeljo, dne 8. septembra t. 1. ob 5. uri popoldne v Koroščevi gostilnici. Na dnevnem redu so podučni govori, petje in prosta zabava. Na obilno udeležitev prijazno vabi odbor.
(Nadvojvoda Ladislav) je na Ogerskem na lovu zadel divjo mačko, pa ne da bi obležala. Mačka je bežala, nadvojvoda pa je hitel za njo; med tem pa se spodtakne in pade, puška se sproži in krogla zadene nadvojvodo v desno nogo nad kolenom in mu zdrobi kost.
(Bela žena.) Dne 4. septembra zjutraj je pri usmiljenih bratih v Gradcu umrl č. g. bogoslovec III. leta Jože)' Gobec, doma iz rogaške župnije. Letos bi moral imeti novo sv. mašo, pa Bog je drugače sklenil. Naj v miru počiva!
(Slovenske Matice») XXX. občni zbor bode v četrtek, dne 26. septembra ob V25. uri popoldne v mestni dvorani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogo-vor. 2. Letno poročilo tajnikovo o odborovem delovanju. 3. Računi o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. prosinca do 31. grudna 1894. leta. 4. Vo-

litev treh računskih presojevalcev. 5. Proračun za leto 1895. 6. Dopolnilna volitev 11 društvenih odbornikov. Pri volitvi treh računskih prosojevalcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi zakonito podpisani volilni listki nenavzočnih društvenikov. 7. Posamezni predlogi in nasvéti.
(»Slovenskim kmetom v poduk in prev-d a r e k.) Poleg dr. Ingwer-ja za Slovence priredil M. T.
—	Cena 12 kr. 1895. Založil in prodaja Rok Drofenik v Celji«. — Ta knjižura se širi po celjskem okraju. Ž njo hočejo socijalni demokrati privabiti naše kmečko ljudstvo v svoj tabor. Ne bode šlo! Knjižica je polna neumnostij in laži j, kar bode neki gosp. strokovnjak že bržčas v prihodnjem »SI. Gospodarju« dokazal.
(Župnijski izpit) delajo te dni v Mariboru v knezoškofijski pisarnici čč. gg. Valentin Mikuš, kaplan v Št. Juriju ob južni žel., Viktor Weixler, kaplan v Selnici, in Jožef Zagajšek, provizor na Muti.
(Slovensko pevsko društvo vLjutomeru) je dne 25. avg. izvolilo vlč. g. dekana J. Skuhala predsednikom; g. učitelja Fr. Zacherla podpredsednikom in pevovodjo; g. učitelja Fr. Ceha tajnikom; g. učitelja J. Karba blagajnikom in odborniki g. tržan L. Babnik, gospdč. učiteljica E. Razlag ,in g. cvenski nadučitelj T. Pušenjak; namestniki: č. g. kaplan J. Ozmec in malo-nedeljski nadučitelj S. Cvahte.
(Bralno društvo v Krčevini pri Ptuju) bode imelo prih. nedeljo, dne 8. sept., ob 4. uri popoldne ustanovni shod z naslednjim dnevnim redom:
I.	Pozdrav načelnika pripravljalnega odbora. 2. Slavnostni govor. 3. Pojasnjenje pravil in vsprejem udov. 4. Volitev stalnega odbora. 5. Prosta zabava s petjem in godbo.
(Bolezen nad vojvode F rane a Ferdinand a) je nevarna. Vsled prehlajenja ima nadvojvoda hud katar na pljučih, in ker mu je mati v mladih letih umrla na jetiki, bojijo se zdravniki, da se morda tudi pri nadvojvodi razvije ta bolezen.
(Nove orgije za cerkev sv. Petra v Rimu) so naročili papež Leon XIII. pri Walkerju na Wurtem-berškem. Zdaj so dodelane. Dasi so težke 7000 kg, vendar jih bode samo eden mož prevažal po velikanski cerkvi. Orgije imajo 28 registrov in sicer dva tako močna, da se bosta razlegala po vsej cerkvi.
(Zopet potresi v Ljubljani.) Zemlja pod belo Ljubljano še se vedno ni umirila. Dne 29. avg. ob 4. uri zjutraj je bil precej močen sunek s podzemeljskim bobnenjem. Istotako je bil tudi dne 2. sept, ponoči ob
II.	uri močen sunek s podzemeljskim bobnenjem. Z nekaterih hiš je padala opeka. Posebne škode pa ta potresa nista pouzročila.
(Razstavni vlak v Prago) ne pojde prihodnjo soboto, dne 7. septembra, ampak nepreklicno prih. ponedeljek, dnê 9. sept, ob 5. uri 45 minot iz Ljubljane.
—	Rojaki, vabimo vas vnovič, da se tega lepega in podučnega potovanja udeležite v obilnem številu. Obisk narodopisne razstave v Pragi bode ostal vsakemu udeležencu vse življenje v prijetnem spominu.
(Železnica Velenje — Spodnji Dravograd.) Pri političnem obhodu nameravane deželne železnice Velenje — Spodnji Dravograd je izjavil zastopnik vojnega ministerstva, da vlada zahteva, naj se gradi ta železnica kot glavna železnica druge vrste. Troški, ki so proračunjeni na tri milijone, bi se zvišali na 700.000 gld. Zaradi te zahteve je železnica dvomljiva.
(Nesreča na železnici.) Na celjskem kolodvoru sta v noči od 2. do 3. septembra trčila dva tovorna vlaka s tako silo, da je bilo 14 vagonov razbitih. Oba kurjača sta nevarno ranjena, več oseb je pa lahko poškodovanih.
(»Navod o snovanji in poslovanji slovenskih posojilnic«) je te dni izda! g. Ivan La-pajne, ravnatelj meščanske šole na Krškem. 120 stranij obsegajoča knjiga stane nevezana 1 gld., lepo vezana pa 1 gld. 20 kr.
(Nekatere spremembe vfrančiškanskem redu) provinci je sv. Križa: P. Hijeronim Knoblehar pride iz Brežic kot lektor v Gorico; P. Kajetan Kogej iz Nazarja v Kamnik; P. Joahim Svetič iz Samobora v Nazarje in P. Gavdijoz Zega v Brežice. V Brežicah je postal P. Odorik Kreiner gvardijan, P. Gotfrid Hlebec pa ondi vikarij.
(Utonil je v Muri) dne 26. avg. mlinarski pomočnik Fr. Tušik iz Mote. Nesrečnik je imel neko opravilo pri mlinu ter iz čolna padel v Muro. Tovariši so potegnili mrtvega iz vode.
(Dijaška kuhinja.) Dijaki, ki bi utegnili v »Dijaški kuhinji« hrane prositi, storč naj to pismeno vsaj do 17. septembra in naj priložijo prošnji ubožni list in pa spričevalo zadnjega šolskega leta. Dr. Iirižanič.
(Vojaški župnik v Gradcu), vlč. g. Franc Strauss, je vpokojen. Svetli cesar so mu o tej priložnosti podelili vitežki križec Franc-Jožefovega reda.
(V apnenico je padel) dne 10. avgusta 161etni Jož. Lipošek v Dobjem, kjer zidajo novo šolo. Ker še apno ni bilo izhlajeno, se je na rokah in nogah tako opekel, da je pet dnij pozneje umrl.
(Nesreča s puško.) Dne 27. avgusta se je v Eggenbergu na Srednjem Štajarskem ponesrečil princ Ernst Rohan. Pripravljal se je na lov. Ko je hotel privezati lovskega psa, se mu sproži dvocevka ter mu razdrobi glavo.
(Trtna uš.) V občinah Jelovec - Makole in S_y.. Ana, v okraju slovenjebistriškem, je našel v nekaterih vinogradih trtno uš državni strokovnjak g. Fr. Matjašič. Okrajno glavarstvo je prepovedalo izvažanje trt iz teh krajev.
(Otrok utonil.) Dne 26. avg. je pustila samska Ivana Koželj v Grabčah svoje 21etno dekletce samo doma pred hišo. Otrok pa je šel k bližnjemu potoku in ondi utonil.
(Modras je pičil) v kraju Št. Peter loške fare pred kakimi 3 tedni kmečko dekle v nogo, ko je šla bosa po pesek. Ker je vsled pika strašno zatekla po vsem životu in ni bilo upanja, da okreva, je bila drugi dan previdena. Toda posrečilo se je nevarnost odstraniti, in v kratkem bode dekle popolnoma zdravo.
(Za družbo duhovnikov) so meseca junija, julija in avgusta vplačali čč. gg.: Ant. Mojzišek 20 fl., Jakob M;irinič 11 fl., Rob. Vaclavik 7 fl., Fran Kocbek in Jak. Cinglak po 3 fl., Mart. Osenjak in Jož. Meško po 2 fl., Mat. Arzenšek, Er. Trstenjak, Jož. Majcen, Ig. Rom in Jan. Gorišek po 1 fl.
(Duhovniška sprememba.) G g. Mat. Stoklas, provizor pri D. M. v Crešnjicah, pride za kaplana k Sv. Petru pod Sv. gorami.
(P r i p o r o č b a.) Zavarovanja vseh vrst pri »Unio Catolica«, Gradec, Radecki-jeva cesta štv. 1. Zastopniki na deželi se želijo.
I>oterijne štovillre.
Trst 31. avgusta 1895: 88, 81, 79, 33, 61
Line » »	69, 43, 75, 79, 6
Hennebergova svila 11-16
— edi:io le pristna, če se naroči naravnoč pri mojih tovarnah — črna, bela in barvana, m. od 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, damast itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd). Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje.
Tovarne ¿a svilo G. Henneberg (c. in kr. dv. lif.), Ziirich.

Zobozdravniško naznanilo.
Dr. i. Riebl
ordininira vsaki dan za zobobolne od 9—12. ure dopoludne in od 2 — 5. ure popoludne
v lastni hiši
?rtiie ulico (Garteiigasse) str, 9 ? Celji,
Ustavlja umetne zobe in zobovje z zlato, kavčuk ali platino podlogo brez vsakih bolečin in garantuje za najpopolnejo izvršitev, enako najboljšim dunajskim ali graškim delom. To zobovje ne ovira čisto nič žvečenja ali govorjenja. Manjkajoče zobne-krone namesti z zlatim ali email kronami; plombovanje zob in vse zobne operacije zvrši brez bolečin in priskrbi za plombo najbolja sredstva, za katerih trpežnost garantuje.	5-8
Najboljše molitvenlke
v slovenskem in nemškem jeziku, različno vezane, svilnat papir v 80 barvah, bli-ščeč papir eno- in dvobarven, zlat papir gladek in stiskan, cvetlični listi in drugi deli umetnih cvetlic, manchete za cvetlice in papir s čipkami priporoča na izbiro po nizki ceni 21-37
Atulrej M*lntver,
(•prej Edv. FerlincJ gosposke ulice štv. 3, x ¡Mariboru.
Naznanilo.
Lepo posestvo v Virštajnu: hiša, kleti, hlevi, njive, travniki, in obilo sadu-nosnega drevja, v celem 18 oralov, da se v najem ali pa se tudi proda po lahkih pogojih in po prilični ceni. Kdor želi kupiti, ali v najem vzeti, naj se oglasi pismeno pod sledečim naslovom: „An Vertrauen Nr. 350" v Wieršteinu,
pošta Wind.-Landsberg.	3-3
Na prodaj
je posestvo, katero meri čez 8 oralov, na lepem prostoru, z lepim sadunosnikom, travnikom, njivami in lepim hrastovim gozdom. Hiša je zidana, v dobrem stanu, še celo nova z opeko pokrita, pripravna je za kakega si bodi rokodelca ali pa za pokojnika, ker stoji pri cesti na lepem prostoru 4 minote od župnijske cerkve v Kostrivnici, blizo Rogaške Slatine. 1'ogoji so lahki.
Več pove gospod Adelstein v Slov. Bistrici.	4-4
Naznanilo.
Vsled potresa izprodam v vsaki množini nad 800 hektolitrov jamčeno
1)listnega vina.
Istrijansko rumeno ali rudeče po IG gld., močnejp po 18 gld., izvrstno Dolenjsko, rumeno ali rudečkasto 19 gld., močneje 21 gld., staro 23 gld., 100 litrov, na Ljubljanski kolodvor stavljeno. Vzorci na željo.
Kranjska vinarna v Ljubljani,
Slonove ulice št. 52.	4-5
<jjl> / | Razglas.
^ Okrajni most črez Dravinjo poleg grajščine Hamer zadej Majšpergom na Rogački okrajni cesti I. vrste bo vsled W popravila od 9. do 14. septembra t. 1. po dnevi in po noči ^ za pešce in voze zaprt.
Okrajni odbor na Ptuju, dne 26. avgusta 1895. 2-2	Načelnik: Zelenik.
Želim
Bistrica.
v najem vzeti prodajalnico. A. M. L. poste restante Slov.
2-4
Hmeljarjem
priporočujemo svojo komisijonalno obrt pri prodaji hmelja ter zagotovimo pošteno in hitro izvršitev.
Na vsako blagovoljno prašanje odgovarjamo prav radi.
Hugo Eckert & dr.,
5—5	komisijonelna obrt za, hmelj
v Ž a t c u (Saaz) na Češkem.
Jlcenec
iz boljše hiše se takoj sprejme v moji trgovini špecerijskega in železnega blaga in poljskih pridelkov. Ig-, llabeiistein
v Ljutomeru.	2-2
Jn vsako faro, za vsaki poštno-uradni okraj in za vsako okolico, kjerkoli je ljudska šola, se razumna, spoštovana in krepostna oseba kot
opravnik in posrednik
proti ozira vrednemu postranskemu zaslužku od nekega avstrijskega finančnega zavoda prve vrste nastavlja. Ponudbe pod „111.895" Gradec poste restante.	24-25
Ii^Ail a« slovenskega in nemškega '	jezika zmožen se takoj
sprejme v štacuno z mešanim blagom pri Alojziju Vršiču, trgovcu v Ljutomeru. 2-2
ton]!
katero je prav mastno in se jako dobro na-rase, se prodaja prav po ceni v vsaki množini in vsakem času pri stalni apnenci
Jož. Štnjser v Postojni. 19
Vs| stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarsivo!
Ulatilai:e, vitle, trieure čistilne mline za Mo
rezalulrc in krmo
umod.ltijol.
| aparate proti peronospcrl
tlačilnice za vino tlačilnice za sadje mline za sadje prodrli sto za kleti, sesalnico za vso nameno, kakor v obfio vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moStarstvo . razpošilja v najnovejši!', najboljših konstrukcijah
11 G. HELLER, DUNAJf
2/2 Praterstrasse Nr. 10
Bogata lliutruvanl katalogi v nrmtkem In alovemikem Jeiikn xuston| la puituliiu proMto.
Najkulantnejii pogoji. — Jamstvo. — Stroji le dajo na potkulnjo.
Cent ¡1 ¡t mia znižale' Frtlupvalctm malti ppnil!
I	Jožef Brandl,
^ oi-gljarski mojster v Maribora _ Schniiderer-jeve ulice štev. 3.,	W
priporočuje se p. n. čast. duhovščini in spošt. cerkvenim predstojništvom za izdelovanje orifrlj vsake velikosti, z vsemi v orgljar-stvu iznajdenimi novostmi. Poraba sapnikov na stoške in najbolj potrjenega cevopnevma-tičnega sestava (Rohrenpneumatik), ki natančno deluje, piščalke se točno glasijo ter se lahko igra.
Povravnavanje klaviatur ni potrebno, zaklopki ne obvise, kakor se pri drugih sistemih lahko zgodi. Pri večjih orgijah so tastature registrov, kolektiv-stopalniki, ki drug drugega odprejo ter pnevmatične gum-bice na lahhko cele vrste registrov od- in zapro, ter olehkočijo igranje.
Upirajoč se na mnogoletne skušnje v vsem področju orgljarstva, katere sem si pridobil v večjih izdelovalnicah na Avstrijskem in Nemškem, morem ustreči vsem zahtevam.
Poročila o novih orgijah in popravljenih so vedno pri rokah.
Vestna izpeljava, večletno jamstvo ter skromna cena se zagotovi.	6-10
Med, doktor Hinko Šuklje,
večletni asistent dr. Valente, profesorja porodništva in primarija kirurgije dr. E. Schleimer-ja, ordinira v Celji, Graška cesta (Grazer-Strasse) štv. 15, I. nadstropje, vsaki dan od 9.—11. ure dopoludne in pa od 3.—4. ure po-poludne.	1-3
Odlikovanje.
Na letošnji razstavi umetnih in obrtniških izdelkov v Berolinu dobil je posestnik Golica pri Konjicah, gospod Benedikt Hertl, za svoj konjak, katerega ima v zalogi v Mariboru pri g. Alojziju Quandestu, diplomo in zlato svetinjo.
Dva dijaka
sprejme c. kr. učitelj na stanovanje. Za dobro tečno hrano in za nadzorovanje pri učenju se bo vestno skrbelo. Več se zve pri uprav. „Slov. Gosp."	2-3
Na znanje!
Odvetniško pisarno sem otvoril v Ptuju, Ungarthorgasse št. 3. v hiši gospe J. Kranjc,
kar si usojam slavnemu p. n. občinstvu naznaniti.
Ptuj, dne 27. avgusta 1895.1
Ur. Anton Brunieii.
2-3	odvetnik.
ZAHVALA.
V veliki žalosti, katero je pouzročila smrt našega ljubljenega in nepozab-ljivega očeta, gospoda
Mihaela Sernc-a,
ni nam bilo mogoče posamezno se zahvaliti vsem p. t. prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam za bolezni in smrti rajnega skazali toliko sočutja. Izrekamo torej na tem mestu najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so že v dolgotrajni in mučni bolezni obiskovali umrlega, ga tolažili in mu s tem oblajševali bolečine. — Posebna zahvala pa bodi izrečena častitim gg. duhovnikom, ki so prišli od blizu in daleč spremljat pokojnega k večnemu počitku, gg. učiteljem, ki so se s šolsko mladino udeležili pogreba, vsem darovalcem prekrasnih vencev, gg. pevcem bralnega društva za preganljivo petje, častitemu gospodu domačemu župniku za prelepi nagrobni govor ter vsem znancem, prijateljem in sorodnikom iz bližnjih in daljnih krajev, ki ste prišli v tolikem številu skazat rajnemu zadnjo čast, nas pa tolažit v britki izgubi.
Ruše, dne 3. kimovca 1895.
Žalujoča rodbina Marolt-ova.
(¡K
9
rr
>9
o
<i> Veliki živinski in kramarski sejem <!>
(!) pri Sv. Antonu v Slov. gor. bo v soboto, dne 14. sept. (!) (j) 1895.	(j)
Obč. urad v Cerkvenjaku, dne 31. avgusta 1895. V	U
w v v v v/ v/ w v v^ v Nh/	\Js7\7w v\7\7v7\7n7v7\7s/v
K 11
Pi
Jožef Krenn
K Sv.
P. n.
Maribor, grajskitrg št. 1
Juriju,
S tem prijazno naznanjam, da sem z današnjim dnevom na tukaj šnem trgu, grajske ulice št. I. v hiši gosp. Karola Pachner-ja popolnoma založeno štacuno
z modnim, suknenim in običajnim blagom
odprl.
V	zvezi s prvimi tovarniškimi tvrdkami teh vrst mi je mogoče, velespošto-vanim kupcem vedno najboljše po najnižji ceni ponuditi, in zmirom bode moja posebna naloga, da postrežem svojim p. n. kupcem z dobrim blagom najceneje in solidno.
Imam zaloge platnenih in damastnih tkanin, zatorej mi je mogoče, spoštovanim kupcem tudi s temi robami najboljše kakovosti najceneje postreči.
Prosim, blagovolite me s svojim obiskom počastiti, vsak čas si bom prizadeval, da bom izkazano mi zaupanje opravičil in stalno ohranil.
V	Mariboru, dne 22. aprila 1895.
Z velespoštovanjem
Jožef Krenn.
srstZts
^nallBiMiglMig Bižaalfflffi