. 771 31811607007 ?r primorski uTr'p ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER Januar 2009 Leto 15 Številka 179 CENA 1 EUR IZHAJA V5. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ 7o prenos 1otogtattje s CD, diskete, Smort Medlo, Compoct Flash iz digitalnega fotoaparata na totogtatski popit S svojim nastopom je okoli osemdeset bralcev najbolj razveselila plesalka Tvvirling kluba Piran Romana Fičur. Foto: Quicklab Kdo ie Obalni proračuni 190 milijonov V izolski občini znaša občinski proračun skoraj 20 milijonov, v piranski dobrih 50, v koprski kar 120, kar jih uvršča že na tretje mesto v Sloveniji. Tudi obalne občine se glede pridobivanja proračunskih prihodkov za leto 2009 ne razlikujejo od drugih, saj si morajo sposojati denar, ali pa prodajati občinsko premoženje. Problem bo nastal, ko tega ne bo več. Osebnost Primorske 2008 Prireditev bo v portoroškem Avditoriju , 23. januarja 2009 ob 18.00 uri. Podelili bodo že četrto priznanje Zlato jabolko za osebnost leta po izboru poslušalcev Radia Koper in bralcev Primorskih novic. Voditeljica bo novinarka Radia Koper, Nataša Benčič. ZAHVALA Primorskemu utripu se v imenu številnih gostov sprejema in pogostitve ob 15. obletnici izhajanja časopisa, iz srca zahvaljujemo za prijeten večer, ki smo ga imeli čast preživeti v vaši družbi in skupaj z vami obeležiti ta vaš jubilej. Vsi številni piranski, izolski in koprski obrazi smo poleg bogatega programa in presenečenj, ■ s katerimi ste tudi vi sami na skromen, a svojstven in izviren način izkazali priznanja za njihove prispevke k dogajanjem, o katerih pišete - prejeli v dar tudi priložnost skupnega druženja ter pozitivnega medsebojnega utripa v sferi javnega in družbenega življenja te skupnosti, ki ga je težko preliti v črke na papirju. Za prejeto priznanje Vašemu delu in poslanstvu, ki ga zaznavno opravljate s srcem in izjemnim entuziazmom, presegajoč interesne okvire družinskega podjetništva - Vam zato tudi še z javno zahvalo v besedah prelitih na tej strani jubilejne izdaje Vašega in našega časopisa Primorski utrip", izražamo ISKRENE ČESTITKE! GOSTJE 15. OBLETNICE PRIMORSKEGA UTRIPA Andreja Humar Fatorič osvobajal Trst? \T__1_1 — 22 4*_211-2_1_2a Športnik občine Piran 2008 Tradicionalna prireditev, na kateri podelijo priznanja najboljšim športnicam, športnikom, ekipam, športnim delavcem ter organizatorjem športnih dogodkov bo 30. januarja 2009 ob 18.00 uri v Gledališču Tartini Piran. Sestanek hrvaško-slovenske komisije za mejo Vzporedno z vsem kar se zadnje čase dogaja zaradi slovenske blokade Hrvaške v pristopnih pogajanjih v EU, nemoteno naprej (ločeno) delujeta posebni hrvaška in slovenska delovna komisija za mejo, ki se bosta sestali v Sloveniji 28. januarja 2009. Komisiji ne odločata o ničemer, le predlagata najboljše rešitve, od katerih je najverjetnejša predvsem ta, da bo treba hrvaško-slovenski mejni spor rešiti verjetno res kar v Haagu. Hrvaški premier dr. Ivo Sanader je že večkrat poudaril kako je razočaran nad slovenskim ukrepom, kije “presedan” v Evropi. “Pripravljeni smo podpisati izjavo, da noben dokument ne prejudicira meje s Slovenijo", je dejal. O mejnem sporu s Hrvaško na šesti strani. I MOREM.ATO (Eg) TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA STRAN 7 Popovič obračunava s svojimi političnimi nasprotniki stran 8 Novo turistično naselje v Savudriji Kapitalizem je treba razumeti STRAN 5 Mejni spor s Hrvaško Ivo Sanader: “Slovenija naj pride na dan s pravimi argumenti”.STRAN6 Visoko priznanje Primorskemu utripu Na proslavi ob 15-letnici izhajanja časopisa v Hotelu Marko v Portorožu je župan Občine Piran Tomaž Gantar odgovornemu uredniku Francu Krajncu izročil visoko priznanje - plaketo Občine Piran. Časopisje na pot popeljal njegov prvi odgovorni urednik Gustav Guzej. Stran 3. Mk. , W Veseli dogodek v Berlinu 24-letna Turkinj a povila šesterčke Nemški Bild je med prvimi objavil veselo novico, da so se v Nemčiji po 20 letih spet rodili šesterčki. 24-letna Turkinja Roksana, poročena s 35-letnim Hikmetom, je sredi oktobra lani v berlinski Virchovv-kliniki v treh minutah rodila šesterčke; štiri deklice dva fantka. Vsi skupaj so tehtali le okoli 5.000 gramov. Ker je do poroda prišlo nekoliko prezgodaj so nedonošenčki morali še nekaj časa ostati v bolnišnici. Prva je prišla na svet ob 11.04 deklica Rana (822 gramov), nato so se rodili še Adem (834 g), Esma (828 g), Zeynep (810 g), Zehra (820 g) in ob 11.07 uri Ahmed (890 g). Srečnima mamici in očku seje pred štirimi leti že rodila hčerkica Meryem, kije z veseljem doma sprejela svojih šest bratcev in sestric. Glede na to, da družina ni premožna in nima niti primernega stanovanja za r tako velik naraščaj, je časopis Bild že organiziral tudi solidarno akcijo z naslovom “Ein Herz fuer Kinder” (S srcem za otroka), ki je naletela na ugoden odmev. Objavili so tudi že dolg seznam darovalcev, med katerimi je kar veliko filmskih in športnih zvezd, ki darujejo sredstva za nakup večjega stanovanja, šest otroških vozičkov, dodatni pralni in sušilni stroj, specialni avto s šestimi varnostnimi sedeži za otroke, novo kuhinjo, družinico pa bo v naslednjih šestih mesecih obiskovala tudi medicinska sestra. Na fotografiji Petra Muellerja v Bildu: Srečna mamica Turkinja Roksana s svojimi šestimi novorojenčki. Barack Obama 20. januarja 2009 že v Beli hiši Že takoj bo izdal nalog za zaprtje zloglasnega zapora na Kubi Guantanamo. Obeta se tudi bolj zmerna zunanja politika ZDA. Ostaja pa še vedno uganka, kakšno stališče bo zavzel novi ameriški predsednik v zvezi z Izraelskimi zločini nad palestinskimi civilisti v Gazi? Veliko upanje Američanov Barack Obama se bo 20. januarja 2009 skupaj z družino preselil v Belo hišo, kjer bo tudi prisegel kot 44. predsednik ZDA. Srečal se bo s številnim znanimi osebnostmi iz aktualnega političnega življenja in tudi nekdanjimi predsedniki ZDA: Jimmyjem Caterjem, Georgom Bushem starejšim in Billom Clintonom. Dosedanji predsednik Georg W. Bush mu kot poročajo mediji zapušča težko doto: 455 milijard dolarjev visok proračunski primanjkljaj, gospodarsko recesijo, velike zunanje dolgove ter brezposelnost - in kar je najhujše - dve začeti in nedokončani vojni v Iraku in Afganistanu. George W. Bush, ki odhaja iz Bele hiše 20. januarja, velja za najmanj priljubljenega predsednika ZDA doslej, saj ga po javnomnenjskih raziskavah podpira manj kot 30 % vprašanih. Za piko na i svojega početja v Iraku pa je pred nedavnim (to smo lahko videli po televiziji) doživel pravo sramoto,veliko žalitev, ko je iraški novinar vanj zalučal oba čevlja, a ga ni zadel. Varnostniki so naskočili novinarja in mu zlomili roko. Sedaj se mora v zaporu zagovarjati zakaj sije drznil storiti nekaj takega. Amstetten/Avstrij a Posiljevalec svoje hčerke Josef Fritzl bo še bogat! Znani 74-letni avstrijski državljan Josef Fritzl, ki je imel v kletnih prostorih svoje hiše v mestecu Amstetten kar 24 let zaprto svojo hčer in jo vedno znova posiljeval (rodila mu je tudi nekaj otrok, od katerih je eden umrl) seje končno znašel v zaporu, kjer pa naj bi celo obogatel! Za njegove pritlehne zgodbe se namreč zanima nek založnik, ki naj bi ponujal kar štiri milijone evrov, je novico med prvimi objavil časopis “Nevvs of the World”, povzel pa BILD. Posiljevalec svoje hčerke bi tako v zaporu mimo pisal svojo zgodbo, nad katero se bodo sprevrženci njegovega kova še morda naslajali. Bonn/ZRN Omamil in zakopal svojo prijateljico Dogodek v Siegburgu (ZRN) je šokiral tudi vsega vajene poročevalce črne kronike. Neki 40-letnik iz Siegburga naj bi v gozdu še živo zakopal svojo 24-letno prijateljico. Iz bojazni, da bi ga lahko zapustila, je skoval svojstven načrt. Svojo prijateljico je zvabil v gozd blizu Koelna pod pretvezo, da je tam zakopal 300 tisoč evrov, ki jih bosta potrebovala za njuno skupno življenje. Prijateljica je kopala jamo in niti slutila ni, da si koplje lasten grob. Ko je bila jama dovolj velika jo je s teleskopsko palico udaril po glavi. Omamljeno od udarca je zvalil v jamo in jo zakopal. Pod težo zemlje seje tako rekoč živa zadušila. Ljubosumnež sedaj čaka v priporu na sodni proces. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip primorski uMp Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Ustanovitelj in izdajatelj: Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Pa še res je Zreli pogoji za usmerjeni kapitalizem V Sloveniji smo imeli nekaj časa stagflacijo, to je hkratno stagnacijo in inflacijo kot jasna pokazatelja, da mora vlada takoj ukrepati. Ta z novim letom že pomaga in išče prave rešitve. Morda ji bo uspelo iznajti celo novo sodobno družbeno ureditev z usmerjenim kapitalizmom - ob spoznanju, daje stari liberalni že odigral svojo historično vlogo. Tržaški neofašizem je zamudil vlak zgodovine Tržaški nacionalist Roberto Menia je spet izgubil priložnost, da bi bil tiho. Pred dnevi je namreč predsednik Republike Slovenije Danilo Turk ocenil zamisli o spravnih dejanjih med Slovenijo, Hrvaško in Italijo in jih opredelil - kot je po mojem mnenju tudi prav - kot nepotrebne. „Slovenija in Italija sta namreč članici Evropske unije, ki je največji in najuspešnejši projekt sprave v zgodovini Evrope. Med Slovenijo in Hrvaško pa ni zgodovinske dediščine, ki bi zahtevala dodatna državniška spravna dejanja", je dejal Turk in s tem zaprl nepotrebno polemiko, ki med prijateljskimi državami skuša vsiliti občutek, da so med njimi ostale nerazčiščene zgodovinske zamere. In glej, spet seje oglasil tisti, kije še pred leti v Kopru vihral z italijansko zastavo in zahteval priključitev Istre Italiji. Tako pa je le pokazal, da medtem, ko so med državami zadeve razčiščene, v glavah nekaterih še vedno niso. Zanimivo, da Menia ocenjuje, da je Italija s fašizmom razčistila. Že samo dejstvo, da na mestu državnega sekretarja v italijanski vladi sedi znani tržaški pretepač, kije še pred leti skupaj s kolegi neofašisti ponoči pretepal ljudi, ki se z njimi niso strinjali kaže, da temu še ni tako. Razumem, da seje po vstopu Slovenije v Evropsko unijo tržaški neofašizem zavedal, da je zamudil vlak zgodovine in ostal na okopih druge svetovne vojne. Svet se odpira, čedalje manj je pomembno od kod prihajaš in čedalje več koliko znaš in koliko si sposoben, neofašizem pa bi še vedno rad razpravljal o polpretekli zgodovini. Za nas, novo generacijo, ni kaj razpravljati. Vojna je bila, grozote so se dogajale na obeh straneh, tako med njo, kot prej, kot tudi neposredno potem. Za te sta odgovorna tudi fašizem in komunizem, najbolje kar lahko mi naredimo pa je, da si obljubimo, da se kaj takega na naši skupni evropski zemlji ne bo nikoli več zgodilo. Luka Juri, poslanec SD Zgodilo se je - Pred 709 leti so v Muranu izdelali prva očala - Pred 509 let so izdelali prvo žepno uro - Pred 419 leti so izdelali prvi mikroskop - Pred 409 leti so izdelali prvi daljnogled - Pred 179 leti je stekla prva železnica (Liverpool-Manchester) - Pred 174 leti so izdelali prvi revolver - Pred 150 leti so izdelali prvi svinčeni akumulator - Pred 148 leti so izdelali prvi telefon - Pred 124 leti so se v Portorožu zbrali prvi delničarji za izgradnjo "Kurhotela” Palače - Pred 119 leti so prvič uvedli tribarvni tisk - Pred 91 leti so izdelali prvi živosrebmi termometer - Pred 90 leti so zaznali prve reakcije atomskih jeder - Pred 70 leti so izdelali prvi radar in reaktivno letalo - Pred 64 so Američani izdelali prvo atomsko bombo - Pred 63 leti so izdelali prvi elektronski računalnik - Pred 62 leti je v zrak poletelo prvo nadzvočno letalo - Pred 50 leti je umrl tvorec evropske obnove po drugi svetovni vojni general George C. Marshall (Marshallov plan) - Pred 40 leti je prvi človek stopil na Luno - Pred 37 leti jev Piranu umrl František Čap, filmski režiser češkega rodu išjb ■ vF IS mmO(RSVEGA VTKIVA Na proslavi so bili tudi sedanji župan Tomaž Gantar, nekdanja županja Vojka Stular in nekdanji župan Franko Fičur. Evropsko prvenstvo v jadranju 2009 ■ Razred Optimist 4. do 12. 7. 2009. Organizator: Športno društvo Piran Praznovanja 15. obletnice Primorskega utripa v Hotelu Marko v Portorožu se je udeležilo okoli osemdeset povabljenih gostov in bralcev, ki so z navdušenjem spremljali program, ki so ga popestrili odličen voditelj Boštjan Kljun,za glasbo je poskrbel Unicat, nastopila je Marjetka Popovski iz Izole s pristnimi domačimi pesmimi, posebaj je navdušila članica Twirling kluba Piran Romana Fičur, očarljive so bile plesalke orientalskega in indijskega plesa. Župan Občine Piran Tomaž Gantar je Primorskemu utripu izročil visoko priznanje - plaketo Občine Piran. Posebno priznanje uredništva Primorskega utripa je prejel tudi prvi odgovorni urednik Gustav Guzej, sicer pa nagrad, priznanj in pohval ni manjkalo. Odgovorni urednik Franc Krajnc je v svojem jubilejnem nagovoru osvetlil sedanje stanje v slovenskem novinarstvu in je kot najbolj nevarno omenil samocenzuro novinarjev. Najvišjo nagrado, zlati prstan zlatarne Nue Seli, je prejela bralka iz Sežane Petra Macarol. primorski uVp Priznanje uredništva Primorskega utripa prvemu odgovornemu uredniku Gustavu Guzeju. Darilo družbe Emonec kafe Zdenki Lovec, ki je pomagala na pot odgovornemu uredniku /Francu Krajncu. Predsednika organizacijskega odbora EP Milana Morgana smo povprašali kako potekajo priprave. “Do prvenstva manjka še 170 dni, čas teče hitro, kljub temu računam, da bo do velikega trenutka vse nared. Ze v mesecu marcu organiziramo prvo regato za izbor reprezentance razreda Optimist in to prav na polju, kjer bo potekalo prvenstvo. Generalka bo teden dni pred prvenstvom, ko bomo tudi že vedeli kako optimalno postaviti regatno polje, ki bo v Strunjanskem zalivu. Delamo s polno paro, da bi zagotovili maksimalne pogoje vsem tekmovalcem”. Koliko tekmovalcev pričakujete? “Pričakujemo veliko udeležbo, saj je prvenstvo odprto tudi za vse evropske države. Ocenjujemo, da se bo evropskega prvenstva v jadranju v Strunjanskem zalivu udeležilo od 300 do 350 optimistov iz 40 do 50 reprezentanc”. Milan Morgan, ste predsednik društva in dolgoletni strokovni vodja sekcije ter tudi član IO Jadralne zveze Slovenije. S prvenstvi imate že tudi nekaj izkušenj? “Leta 1997 smo organizirali EP pod imenom EPOP in sicer bilo je to na Bemardinu. Tedaj sem bil proglašen, da je to moje prvenstvo. Takšne kvalifikacije nisem mogel sprejeti. Ocenjujem, daje prvenstvo tedaj zelo uspelo. Izkoriščam to priložnost in se še enkrat zahvaljujem tedanji ekipi za trud in nesebično delo”. Imamo morje, naše neizmerno bogastvo, ki ga nima vsak. Slišimo pa, da je menda največ plavalno nepismenih prav v obmorskih krajih. Opažamo tudi, da ste razočarani nad ljudmi, ki vodijo politiko športa v Piranu? “Mislim, da smo za slabše komuniciranje z lokalno politiko krivi mi sami športniki, v prvi vrsti jaz, ker sem morda preveč neposreden. Morda nismo znali prepričati politike, gospodarstva - turizma, da bi gradili šport z roko v roki in da bi od uspehov vsi tudi nekaj imeli, saj gre nazadnje tudi za promocijo kraja, države. Šport resda veliko daje, rezultati so tu, a potrebujemo tudi razumevanje in včasih materialno pomoč. Nikogar pa v to ne moremo prisiliti”. Gospod Milan Morgan, imate res veliko izkušenj. Koliko let v bistvu že delujete v jadralnem športu. Koliko otrok ste naučili jadrati? “Letos bo 30 let mojega dela z jadralci! Spisek je dolg. Res, veliko je otrok, ki sem jih naučil, ne le jadranja ampak tudi pomorskih veščin, saj je morje, če ga ne poznaš, lahko tudi nevarno. Iz teh otrok, mislim, da jih je bilo doslej 3000, so zrasli pravi asi: Čopi, Potokar, Morgan, Glavina, Babnik, D. Stanišič, J Božič, A. Biderman..., nekateri že prvaki, vice prvaki... Trudimo se predvsem z vzgojo novih generacij jadranja! H KRIŽANKE SLIKARKE KOBILCA JAMBOR A* rF AVTOMOB. OZNAKA TURČIJE 5» ANGLEŠKI FILMSKI (ARTHUR) 4$ <4° KRIŽANKE, NADALJEV ITALIJANSKI SKLADATELJ 4$ KRIŽANKE, NADALJEV. LONČENA POSODA UPRAVNI OKRAJ, PREFEKTU RANA APONSKEM JADRANSKI VZHODNO OD LOŠINJA POČITNICE. (STARIN.) ŽLAHTNA KAPLJICA KRAJ PRI POREČU avtomob' OZNAKA IZUMRLO EVROPSKO GOVEDO Prusiji PO BIBLIJI KACJAN v mui ŠPANSKI REŽISER (CARLOS) IZRAELSKI PARLAMENT PREBIVALCI ČIČARIJE KATERI KO-PLJEJO ILO ROMAN KONČAR AZIJSKI RAKUNJI VREDNOSTNI PAPIR KRIŽANKE. NADALJEV. JUŽNOAMERIŠKA UTEŽ ZA ZLATO BAKI ABDUL JAPONSKI TRIJSKA RASTLINA KRAJ PRI DOMŽALAH SLOVENSKI IGRALEC (VOLODJA) BEOTIJEC SKLEPNI SKLADBE AVTO OZN. FRANCIJE KEM. ZNAK HRVAŠKI PISATELJ (AUGUST) DRAMA RUDIJA 4$ PRIPADNIK SLOVENSKA TV. VODITELJICA (SAŠA) POLICIJE PREKMURJU LETOVIŠČE V HRV ISTRI LETALIŠČE PRI STOCKHOLMU OBMOČNA IME PISATELJA ZOLE ŽIDOVSKI PISATELJ (ŠALOM) VRHUNSKI ŠPORTNIK PERUJU VSAKOKRAT. STARINSKO) KRIŽANKE NADALJEV KAR POTREBUJEMO ZA PREHRANJEVANJE. ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN) ATLET (JAN) PR^STANIŠ- FINSKEM BRUSNI KAMEN ZELENICA V PUŠČAVI AVTOMOB OZNAKA ARGENTINE KRIŽANKE, NADALJEV. TROBENTI PODOBEN INSTRUMENT LETALSKA DRUŽBA DRAMAM EVROPSKA JEZIKOVNA SEMBENE OUSMANE MESTO V BRAZILIJI OKRASNA SPONKA NA OBLEKI PRVA ČRKA ABECEDE z/ LIČINKA TRAKULJE (GLASBENO IVAN LEVAR TROPSKE ROMARSKO MESTO V S. ARABIJI MESTO V ZAMBIJI IGRALEC V DALMATINSKI ŠAUIVEC AMERIŠKA RIM. ŠTEV. HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA ROMUNSKA ATLETINJA (FLORINA MESTO NA JAPONSKEM STAREJŠI ITALIJANSKI (SALVATORE ROMAN SOVIN KE ANTONIN NOVOTNV BOGINJA KARAMBOL FRANCI AVTOMOB OZNAKA BELGIJE REKA, KI KANADSKI (GEORGE) KEMIČNI KNEŽEVIČ TOLKAČ SLOVANOV KEMIČNI ZNAK ZA AVTOMOB. OZNAKA FLORIDI KEM ZNAK ZA RENU RIMSKA ŠTEVILKA NEMŠKI MATEMATIK DEŠČICA S KOLEŠČKI AVSTRIJSK PISATELJ (RUDOLF) ■ 'ir Tudi deflacija je lahko nevarna Lansko jesen smo že vsi nekako vedeli, da je pri nas izbruhnila “uvožena” finančna kriza, ki ji sedaj sledi gospodarska. December nas je obdaril z deflacijo in cene so se v primerjavi z novembrom znižale dodatno za 0,6%. Medletna inflacija je v prvi polovici leta 2008 dosegla rekordnih 7%, v drugi polovici leta pa se je znižala za 4,9 % in končno decembra 2008 pristala na medletni ravni +2,1%. Nadaljevanje deflacijskih trendov bi lahko pripeljalo do zniževanja gospodarske rasti in še večje brezposelnosti. Ekonomisti, ki jih sedaj obtožujejo, da so z napovedmi o rasti cen nafte vse do 200 dolarjev za 59-litrski sodček krepko udarili mimo, ne mirujejo in spet opozarjajo češ, tudi deflacija je nevarna! Nedvomno, da imajo prav. Zlasti če traja predolgo in dosega negativno rast. Po ekonomski teoriji deflacija ni nič drugega kot zmanjšanje denarja v obtoku, da bi zagotovili njegovo večjo vrednost in kupno moč, težji dostop do denarja, torej tudi do posojil - in če ni kupne moči, bodo zagotovo padale tudi cene. To je rezultat zavestne monetarne politike, ki jo sicer poslej krojijo v Frankfurtu in ne v Ljubljani. Guverner Banke Slovenije bo priznal, da nima v rokah praktično nobenih vzvodov denarne politike več, saj Slovenija kot članica evro-monetarne skupine ne more več neposredno urejati vprašanj znižanja vrednosti domače valute (evra), ne more tiskati novih bankovcev, ne more določati ključne obrestne mere, ker o tem odloča ECB. Za znižanje inflacije pri nas v Sloveniji ima največ zaslug poceni nafta, saj stroški energentov v strukturi vseh stroškov proizvodnje predstavljajo bistveno večjo težo kot podobni v drugih razvitih gospodarstvih. Prezadolžene tudi komercialne banke? Problem, o katerem nihče preveč glasno ne govori, je tudi prezadolženost slovenskih komercialnih bank, ki naj bi še decembra 2008 obračale kar že 16,5 milijarde evrov od tujih bank sposojenega denarja in da nekatere niso več sposobne servisirati gospodarstva z večjimi dolgoročnimi ali kratkoročnimi posojili. To se seveda iz dneva v dan spreminja, odvisno pač kakšna je likvidnost posamezne banke in kako gospodarski subjekti uspejo vračati že najeta posojila. Banke pa so ta čas tudi same prisiljene najemati premostitvena posojila “skozi noč” pri tujih komercialnih bankah, da bi lahko še naprej servisirale realni sektor s posojili. Pomembna je tudi višina ključne obrestne mere, ki jo kar naprej znižujejo skorajda vse centralne banke (tudi ECB), da bi rešile kreditno - denarni zastoj, ki smo mu sedaj priča na vseh ravneh. Dostop do tujih posojil je vse težji in investicijsko-posojilni krog je tako že precej okrnjen. Banke seveda ne morejo prevzeti dela odgovornosti za investicijski zastoj v našem gospodarstvu. Deflacija kot rezultat zavestne politike Lucija bo dobila svoje središče Idejni načrt predvideva, da bi naselje Lucija, ki danes šteje že 7.300 prebivalcev, po 40 letih relativno hitre rasti v nekaj letih vendarle dobilo svoje središče, ki ga tamkajšnji krajani dodobra pogrešajo. Razprostiralo naj bi na območju sedanjega Zdravstvenega 4nm« in kartinaa. v sknnni izmeri okoli 4 hektariev. Že naslov v vabilu “Predstavitev idejnega projekta za ureditev centra Lucije”, s katerim je krajane 18. decembra 2008 povabila k razpravi Krajevna skupnost Lucija, nekako potrjuje, da v Luciji “še vedno nekaj manjka” - in to naj bi bilo središče, na katerega v preteklosti očitno nihče od snovalcev razvoja kraja ni niti pomislil. Govorilo seje, da bo središče Lucije predstavljal Trgovsko poslovni center (TPC), kar pa je bila velika zmota. Snovalci razvoja bi si morali ogledati kakšno staro slovensko vas pa bi lahko takoj opazili kaj sodi v središče. Lucija pa Kot sta povedala arhitekt Apollonio in župan Tomaž Gantar naj bi na tem območju zgradili nov zdravstveni dom, knjižnico, tržnico, kakšen večji javni objekt s Krajani so z zanimanjem sledili predstavitvi idejnega projekta ureditve središče Lucije. FOTO: FK-Primorski utrip. podlagi takšnega načina predstavitve lahko čim več izvedeli kaj o razvoju svojega kraja menijo krajani. „Ne pa kot je bili v preteklosti, ko so bili postavljeni pred gotovo dejstvo”,, je menil Gašpar Gašpar Mišič. Z izjemo krajana Franca Jeličiča, ki ima slabe izkušnje že iz prejšnjih pozidav Lucije in meni, da bi morali na tem mestu urediti (le) park, da bi Lucija zadihala, ne pa, da bi jo z betonom še bolj zadušili, so vsi prisotni (okoli 50 krajanov) idejno zasnovo v celoti podprli. Nekateri so se v razpravi sicer oddaljili od bistva, pa vendar ostaja skupna želja vseh prisotnih, da bi Lucija v doglednem času le dobila svoje središče. Večkrat je bilo tudi že postavljeno vprašanje kje bi lahko postavili oddelek Mestne Knjižnice Piran. Direktorica knjižnice Oriana Košuta Krmac je izrazila zadovoljstvo, ker naj bi jo postavili prav v središče Lucije, kamor po njenem mnenju tudi najbolj sodi. Arhitekt Marko Apollonio in župan Tomaž Gruntar predstavljata idejni načrt ureditve središča Lucije. je žal nastajala sektorsko, kar se danes še kako pozna. Sedaj, ko ljudje zahtevajo središče, skorajda ni več primernega prostora. Območje nekdanjih lucijskih solin, ki bi bilo še najbolj primerno za gradnjo središčnih objektov, kjer bi se ljudje lahko srečevali, je v pretežni meri v zasebni lasti lastnikov Marine Portorož, zato se še kot najbolj primerno (mogoče tudi zadnje?) kaže območje sedanjega Zdravstvenega doma z okolico in kartinga, vse tja do ceste pri Centru za starejše občane Krajan Franco Jeličič, ki so mu skoraj ogradili zasebno hišo, bi hit bolj zadovoljen, če bi na tem mestu zgradili park. Boji se namreč, da bodo s pozidavo „zadušili“ še ta predel Lucije. Lucija. Problem je lahko tudi v tem, da Občina Piran ni lastnice celotnega območja pač pa le okoli 2/3, lastnica 1/3 pa je Marina Portorož. Občina za gradnjo še tudi nima predvidenih primernih sredstev, zato bo skoraj zagotovo morala iskati partnerstvo z zasebnimi vlagatelji. Idejni projekt ureditve središča Lucije sta predstavila arhitekt Marko Apollonio in župan Občine Piran Tomaž Gantar, razpravo pa je povezoval predsednik sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič. prireditveno dvorano, uredili bodo parkovne površine, sprehajalne steze. Mišičje menil, da ni izključena tudi kakšna stanovanjska gradnja, za katero se bodo zagotovo ogreli zasebniki, ki bi s prodajo stanovanj krili del stroškov za gradnjo javnih objektov. Pod zemljo bi sodila tudi velika garaža, da bi se v bodočnosti izognili problemom s parkiranjem. Očitno na tem mestu torej ne bo športnega stadiona, umakniti pa se bo moral tudi karting. Na predstavitvi so večkrat poudarili, da gre le za idejni projekt in da je do njegove uresničitve še morda daleč. Pomembno pa je, da bodo pristojni na • ~ ■ - ■ - -...................................................... Oriana Košuta Krmac, direktorica Mestne knjižnice Piran: „ Všeč mi je, da boste knjižnico postavili v samo središče Lucije“. Deflacija nastane kot rezultat zavestne denarne politike neke države ali skupnosti držav kot j e EU; manj bančnih posojil, blokiranje določenih denarnih fondov, povečevanje davkov, taks, cen komunalnih storitev, javnega prevoza in podobno. Ker ni denarja pade povpraševanje, poveča se ponudba, kar pa tudi neposredno vpliva na znižanje cen. To smo v Sloveniji doživeli že decembra (cene -0,6%) kaže pa, da bo enaka situacija nastala v januarju 2009. Cilj evropske monetarne politike je znan: povečanje kupne moči evra nasproti dolarju, funtu, jenu, povečanje izvoza v tretje države, zmerna plačilna bilanca nacionalnih držav članic in boljši življenjski standard ljudi. Nevarna druga skrajnost Ker pač ekonomija ni tako mlada in preprosta veda kot si morda mislimo (o njej so razmišljali tudi že filozofi - Aristotel 300 let pred n.š., fiziokrati, socialistični utopisti in misleci) je treba opozoriti, da je umetnost v “ravnotežju” in da pretirano varčevanje in omejevanje denarja v obtoku pelje v drugo skrajnost. Ce to traja predolgo začne deflacija z vso silo udarjati po dolžnikih in proizvajalcih nekonkurenčnega blaga in storitev, posledično izzove padec proizvodnje, vpliva na splošni gospodarski zastoj in brezposelnost. Ker se zmanjšujejo prihodki realnega sektorja, ta ni več sposoben pridno polniti državne blagajne in plačevati delovne sile. Problemi lahko nastanejo tudi v pokojninski blagajni. Zlasti, če gre za prekomerno brezposelnost. Da bi država, ki mora v recesiji pomagati najbolj revnim, nekako le napolnila svoj proračun, si izmišlja nove oblike davčnih prihodkov. V resnici tako ne razbremenjuje gospodarstva. Prav zaradi tega ni dobro, če deflacija traja predolgo, saj lahko pripelje slavni kapitalistični družbeni red do nevarne preizkušnje, ko ga bomo morali reševati s “socialističnimi prijemi”. Na preizkušnji je tudi vlada Premier Borut Pahor finančno in gospodarsko krizo rad preimenuj e v gospodarsko negotovost, kar se sliši veliko lepše. Vladaje pač imela to smolo, da si niti v sanjah ni mislila, da bo tudi zaradi gospodarskih težav na veliki preizkušnji, saj bo morala pospešeno iskati vire sredstev za pomoč vse več delavcem, ki so, ali še bodo, izgubili delo. Razvijala na bi “razvojni dialog” in ne le socialni, kar pa v kriznih časih ni tako preprosto. To, da je nekaj višjim uradnikom znižala plače neto mesečno za okoli 170 evrov je všečno, v ekonomskem smislu pa le kaplja v morje. Franc Krajnc M M Imate pogoje za upokojitev? Pokojninska reforma iz leta 2000 je prinesla tudi podaljševanje pokojninske in zavarovalne dobe za vse, ki bi se želeli pridružiti armadi okoli 540.000 slovenskih upokojencev. Tako se je za ženske zvišala potrebna starost za štiri mesece, za tri mesece pa se zanje podaljšuje potrebna pokojninska (zavarovalna) doba. Največji val upokojitev je bil v 90. letih, ko naj bi upokojili okoli 40.000 Slovencev. V Sloveniji je bilo pred dobrim letom dni 767.037 zaposlenih pri podjetjih, 87.330 samozaposlenih in 34.076 kmetov ter 70.134 registriranih brezposelnih oseb. Stopnja brezposelnosti se je medtem že korenito znižala. Sedaj, v gospodarski krizi, pa spet rahlo narašča. Če upoštevamo podatke, da je v Sloveniji okoli 920.000 delovno aktivnega prebivalstva (od 2.013.000 državljanov Slovenije), lahko hitro ugotovimo, da vsi prvič nimajo dela in drugič, da dodano vrednost za pokojnine (če odštejemo kmete) v resnici ustvarja le okoli 850.000 delavcev. To drugače pomeni tudi, da na 1,57 delavca odpade en upokojenec. Morda je tudi v tem razlog zakaj so podaljšali delovno dobo žensk za upokojitev. Pogoji za upokojitev v letu 2009 Ženske - Pri starosti 56 let in 4 mesecev in 37 let pokojninske dobe. - Pri starosti 61 let in 20 let pokojninske dobe. - Pri starosti 63 let in 15 let zavarovalne dobe. Moški - Pri starosti 58 let in 40 let pokojninske dobe. - Pri starosti 63 let in 20 let pokojninske dobe. - Pri starosti 65 let in 15 let zavarovalne dobe. Darilo Banke Koper Rdečemu križu Piran Banka Koper nadaljuje s tradicijo podeljevanja pomoči potrebnim. Tako je 22. decembra 2008 vodja poslovne enote Banke Koper v Piranu s sedežem v Luciji Vladimir Frančeškin izročil predstavnici Območnega združenja RK Piran Valentini Klemše simbolični ček za 2000 evrov. Kot so zapisali je to eden izmed štirinajstih čekov, ki jih je banka pred novim letom podelila humanitarnim organizacijam in sicer v krajih, kjer ima banka svoje poslovne enote. Banka Koper dokončno nič več koprska Novica o tem, da so Istrabenz, Luka Koper in Intereuropa vsaka prodale še svoj zadnji, 1,67% delež v Banki Koper, pomeni epilog žalostne zgodbe prodaje pomembne in za Primorsko strateške bančne ustanove. V trenutku, ko ugotavljamo, kako pomembno je imeti strateški nadzor nad bančno ustanovo, ki s sprožanjem ali omejevanjem kreditne ponudbe bistveno prispeva k poglobitvi ali ublažitvi gospodarske krize, smo Primorke in Primorci dokončno izgubili enega od glavnih motorjev regionalnega gospodarstva. Sedaj, ko so tudi ostali veliki gospodarski subjekti Primorske - Istrabenz, Luka Koper, Intereuropa, HIT- v velikih težavah in dinamičnosti celotne gospodarske strukture grozi zlom, se moramo opirati na druge bančne ustanove. Upajmo, da bo gospodarska kriza res ne le kriza, ampak tudi priložnost in da se bomo znali pravočasno nekaj od tega naučiti ter da bomo Primorski ponovno znali povrniti zagon slovenske gospodarske zgodbe o uspehu. Luka Juri, poslanec Kapitalizem je treba razumeti Zakaj Slovenci najbolj sovražimo posameznike, ki imajo v rokah veliko kapitala, saj so sedaj prav oni najbolj nesrečni, ker jim iz rok izpuhtevajo milijarde. Morda tudi zato, ker niso dobro prebrali Marxovega Kapitala. O pravični razporeditvi bogastva Kapital v politični ekonomiji je vrednost, ki postane v rokah kapitalistov sredstvo za ustvarjanje in prilaščanje presežne vrednosti. Po domače bi rekli obresti, rento...Hudo zna biti, če se vse to zruši, kot je bil primer leta 1929, ko so milijoni ostali brez dela, milijoni lačni. Karl Marx (* 1818 + 1883) novinar, mislec in utemeljitelj znanstvenega socializma, je v njegovem osrednjem življenjskem delu - H kritiki politične ekonomije (1859) in 8 let pozneje Kapital s podnaslovom Kritika politične ekonomije, pa tudi z delom Teorija presežne vrednosti in drugim s področja politične ekonomije -poudarjal slabe strani kapitalistične produkcije, a je hkrati priznaval, da šele ta ustvarja bogastvo in produktivne sile. Sedaj že lahko vidimo, da je kapitalizem družbeni red, ki seje kljub vsem tegobam tudi najdlje obdržal. Če bi si sposodili belgijsko piramido v obliki karikature kapitalističnega reda izpred dobrih sto let, skorajda ne bi mogli najti bistvene razlike med tedanjim in današnjim razporedom „moči“, ali pač? Na vrhu piramide bogastva sedi kraljeva družina in plemstvo, ki ju podpira cerkev, oborožene sile podpirajo ene in druge, njih kapitalistični razred, delavski razred čisto od spodaj pa nosi breme vseh. Manc, ki je odkril zakone razvoja človeške družbe, je leta 1848 skupaj z Engelsom napisal Komunistični manifest - in kot rečeno osrednje delo - Kritična raziskava ekonomskih kategorij in sistema buržuazne ekonomije, je na koncu živel v veliki revščini in bil odvisen od prijatelja Engelsa ter skromnega zaslužka od objave člankov v londonskih časopisih. Z vso neizprosnostjo je poudaijal slabe strani kapitalistične proizvodnje, prav tako pa je jasno dokazoval kako je šele kapitalistična oblika družbe razvila produktivne družbene sile do take stopnje, ki bo vsem članom te iste družbe omogočala človeka vreden razvoj, saj šele kapitalistična proizvodnja ustvarja bogastvo in produktivne sile, ki so za to potrebne. Res malo zapleteno, a precej modro. Mara je že pred okoli 140 leti zapisal, da mora delavski razred doseči predvsem to, da bodo ustvarjena bogastva uporabljena za vso družbo, ne le za izkoriščevalski razred. V njegovih mislih je bilo veliko socializma. Na njegovem grobu v Londonu še vedno stoji napis. „Proletarci vseh dežel združite se“. Nihče ga ni demantiral Enega naj večjih znanstvenikov tedanjega časa še nihče ni demantiral, saj bi sicer propadel tudi kapitalizem kot družbeni red, ki temelji na „sveti“ zasebni lastnini s končnim ciljem po dobičku. Slovenci smo na ta voz (ponovno) stopili pred slabimi 18 leti, zato moramo malo tudi odpuščati našim novodobnim kapitalistom, ki še nimajo dovolj izkušenj. Kapitalistični družbeni red hkrati tudi dokazuje, da človeštvo v glavnem še ni iznašlo nekaj drugega, novejšega, kar bi nas vse skupaj popeljalo v boljše čase. Pa vendarle, na vrhu kapitalistične piramide nekaj smrdi, čeprav tam gori ni več cesarjev in drugi kronanih glav. Na vrhu so sedaj izvoljeni predstavniki ljudstva, oblastniki, visoki uradniki, ki jih podpira nekoč zatirani delavski razred, moderno - davkoplačevalci. Sedaj, v ekonomski negotovosti, prav ta isti delavski razred kliče „podpirance“ naj jim vendarle pomagajo, da ne bo lačen. Kapitalizem se bo očitno obdržal še dolga leta, gospodarska in finančna kriza gor ali dol. Z revolucionarnimi zahtevami po spremembah in bojem osvoboditev trpečega ljudstva bi se vrnili v preteklost, nazaj v Leninove in Maraove čase - in spet bi morali začeti odkrivati kapitalizem. Franc Krajnc Furlanič v.d. direktorja TZ Portorož Nadzorni svet Turističnega združenja Portorož, kateremu predseduje župan Občine Piran Tomaž Gantar, je 22. decembra 2008 za vršilca dolžnosti direktorja združenja imenoval Jadrana Furlaniča. Slednji je svojo pot v turizmu začrtal že leta 1984 kot direktor in pomočnik direktorja tedanjega TOZD-a Istra Turist Umag, kjer je ostal do leta 1991. Od osamosvojitve do leta 1996 je bil komercialni direktor izolskega Mehana, nato pa do leta 2000 komercialni direktor Hotelov Morje. Po letu 2000 je deloval v gostinstvu, 2006 -2007 je vodil hotel v Trbižu, v zadnjem letu pa je kot vodja projektov delal v Turističnem združenju Portorož. Ezio Salvai novi predsednik uprave Banke Koper Predstavnik Banke Koper Vladimir Frančeškin izroča ček predstavnici RK Piran. FOTO: FK-Primorski utrip. Prejemniki novoletnih donacij Banke Koper so organizacije, ki namenjajo posebno skrb otrokom in mladini v stiski ter muzeji, galerije, knjižnice, društva upokojencev in druge neprofitne organizacije. Humanitarne organizacije, kot j e tudi Rdeči križ, se dnevno srečujejo s stiskami ljudi. Tajnica Območnega združenja RK Piran Valentina Klemše nam je na podelitvi povedala , da se je v zadnjem času kar za 100 odstotkov povečalo število onih, ki prosijo za kakršno koli pomoč v hrani, oblekah ali denarju za plačilo položnic. To lahko samo potrjuje, daje med Slovenci veliko več revežev kot jih kaže suhoparna statistika. Številni Slovenci svojega revnega stanu zaradi sramu ali ponosa niti nočejo izkazati. Upamo le lahko, da finančna in z njo gospodarska kriza ne bo potisnila na rob preživetja še več Pirančanov. V ponedeljek, 5. januarja 2009, je bil prvi delovni dan za Ezia Salvaia v funkciji predsednika uprave Banke Koper. 56-letni Torinčan ima večletne izkušnje v bančništvu - v Banki Sanpaolo, pa tudi v združeni banki Inlesa Sanpaolo in drugje. Kot je znano je Banka Koper poslej v skorajda v 100-odstotni lasti Italijanov. Predčasni odhod predsednika uprave Vojka Čoka je bil kar nekaj časa zavit v skrivnost, sedaj pa je že jasno, da mu novi lastniki zelo zaupajo, saj so ga postavili za predsednika nadzornega sveta banke, v katerem imajo večino. Pri tem so zanimive predvsem tri stvari: Sedaj že nekdanji lastniki, zlasti tako imenovani koprski trojček (Istrabenz, Luka Koper in Intereuropa) so s prodajo Banke Koper ogromno zaslužili! Najprej so izjemno poceni kupili delnice, ki sojih potem prodali za desetkratno višjo vrednost. Zanimivo je, da je pri tem kljub vsemu na svoje prišel tudi tuji lastnik, ki je dobil v lastništvo odlično stoječo banko, ki ima na deset tisoče zvestih komitentov. Novi lastnik obljublja, da se ne bo nič spremenilo ter da bo Banka Koper, čeprav pod tujim lastništvom, še naprej ostala “domača banka”, ki pa bo verjetno zaradi splošne finančne krize bolj pozorna pri ocenjevanju komu posoditi denar. Mejni spor s Hrvaško Ivo Sanader: “Slovenija naj pride na dan s pravimi argumenti”. Hrvaški premier dr. Ivo Sanader poziva Slovence naj pridejo na dan s “pravimi argumenti” in trdi, da bo Hrvaška, ne glede na slovensko blokado nekaterih poglavij v pristopnih pogajanjih, leta 2011 ali 2012 postala polnopravna članica Evropske unije , že leto ali dve prej pa tudi članica Nata. Slovenija je postala članica EU, ne da bi prej dokončno rešila mejna vprašanja s Hrvaško, saj smo takrat v obojestranskem soglasju postavili začasne mejne točke v Istri. Naša južna soseda pa je sedaj s slovenske strani v pogajanjih z EU blokirana, ker naj bi okrog po Bruslju kazala nekakšne zemljevide do kod naj bi v resnici segalo hrvaško državno ozemlje. S tem naj bi, kot rečemo, prejudicirala mejo. Hrvate smo zadržali pred vrati Evrope, kaže pa, da imajo nekaj česar mi nimamo - boljšo evropsko diplomacijo, saj so na svojo stran že pritegnili Avstrijo in Nemčijo ter Italijo.___________ Premier Ivo Sanader je na nedavni seji hrvaške vlade v Zagrebu dejal, da je prepričan, da bo slovenska blokada hitro odpravljena (na evropski način) in hkrati pozval slovensko vlado naj predloži dokumente, za katere misli, da so zanjo najboljši. Če njegove besede malce analiziramo, lahko domnevamo, da Slovenci nekako nočemo pristati na rešitev mejnega spora v postopku pred mednarodno pravosodno ustanovo, ker nimamo pravih argumentov, vlačenje teh vprašanj po evropskih parlamentarnih klopeh, ko številni evropski poslanci niti ne vedo zakaj v resnici gre, pa bi bilo še bolj mučno za Slovenijo, saj Hrvaška, kot je dejal Sanader, ni pripravljena kupčkati “s svojo zemljo” za ceno vstopa v EU. Kje smo torej danes, 18 let po osamosvojitvi, bi se lahko vprašali? Prve strokovne razprave o mejnih vprašanjih s Hrvaško so bile že aprila leta 1996 v portoroškem Avditoriju, a razen zaključkov o “nejasnem stanju in diplomatskih drobtinicah” nismo uspeli pojasniti ničesar. Kompromis še ni narodna izdaja Slovenski politiki, kateri koli že, ne bi smeli graditi svoje priljubljenosti na žuganju drugi strani, pač pa bi morali še enkrat, čeprav morda zadnjič, poskušati najti kompromisni dogovor o določitvi meje na morju in kopnem. Če to res ni mogoče pa na sodišče v Haag, Hamburg ali kam drugam. Kompromis, do katerega sta prišla Drnovšek in Račan, je bila za Hrvate narodna izdaja, Slovenci pa tako ali tako nismo natančno vedeli kaj je bilo obljubljeno Hrvatom; menda četrt zaliva in trije zaselki? Impulzi iz Bruslja V EU očitno ne bi radi videli, da bi slovensko-hrvaški mejni spor postal vseevropski problem. V Bruslju rečejo, da naj Slovenija in Hrvaška po 18 letih brezplodnih pogajanj vendarle sami končno rešita vprašanje določitve meje na spornih območjih v Istri in na morju ter da slovenska blokada pristopnih pogajanj naše južne sosede za polnopravno članstvo EU lahko predstavlja tudi probleme nadaljnje širitve EU v smeri Balkana. Vse to malce mučno dogajanje lahko kaže tudi na nezrelost dveh nekdanjih bratskih republik bivše SFRJ, ki se še vedno v resnici nista sposobni dogovoriti “o 25 km mejne črte”. Imamo izhodišča, ne povemo pa določno kaj hočemo Leporečje o nekakšnem velikem prijateljstvu in hkratna besedna vojna ne prinesejo nič. Ob naštevanju izhodišč, kijihje trebajasno izpostaviti - in kajpak do zadnjega zagovarjati - je treba tudi jasno povedati kaj v resnici hočemo: Hočemo, da pridejo ponovno pod slovensko državno oblast zaselki Bužini, Škrile in Mlini (z Jorasovo hišo ali brez nje) s katerim sedaj de facto (dejansko) upravlja Hrvaška, hočemo tudi udejanjiti Pogled s hrvaške Savudrije čez celoviti Piranski zaliv na slikovito slovensko mestece Piran. FOTO: FK- Primorski utrip. slovensko deklaracijo o celovitosti Piranskega zaliva in zagotoviti nemotene izhode na odprto morje. Jasno se je treba opredeliti do raznih poslanskih vsevednežev, obsoditi pohlep posameznih neodgovornih dejavnikov v Sloveniji po meji vse do Mirne, Reke, Opatije... To je morda zgodovinsko pravično, ni pa izvedljivo. prava nastopijo v javnosti bolj odločno in se poenotijo v slovenskih zahtevah? - Popolnoma resje, da s pripojitvijo cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) Jugoslaviji leta 1954 ni bila določena meja med republikama. Pravniki bi morali sedaj jasno odgovoriti, ali je zaradi tega potrebno mejo šele dokončno določiti in kaj pomeni status državice STO, ki je ni več, kakšne so tu mednarodne pravne posledice in kaj se je v Jugoslaviji dogajalo v zvezi z administrativno mejo med republikama po tem datumu? - Ali smo se leta 1992 zavedali, da so nas Hrvati pretentali z določitvijo začasnega mejnega prehoda (torej začasne meje), računajoč na to, da bi lahko v doglednem času postala stalna. Vedeli so tudi, da se mejo na morju riše s kopnega. Bolj ko je severno, več Piranskega zaliva lahko pričakujejo. - Kaj jez dej stvom, da slabili katastrski občini Kaštel in Savudrija po letu 1954 oddvojeni od Občine Piran in priključeni Občini Buje. Na kakšni instanci so bili sprejeti omenjeni sklepi in kakšno pravno veljavnost imajo ti sklepi danes, ko sta iz dveh republik nastali dve samostojni neodvisni državi, ki sta z znamenitim izrekom o priznavanju meja v bistvu potrdili nekakšno stanje, ki ga danes zagovarja vsaka po svoje in v bistvu ne pridemo nekamor. - Ali je res, da sta znamenita izreka dveh republik o priznavanju republiških meja znotraj bivše Jugoslavije na dan 25. junija 1991 različna - da Hrvaška priznava administrativne meje, Slovenija pa republiške? - Kaj j e z dejstvom, in kolikšno moč pri morebitnih pogajanjih za določitve meje imajo podatki o avstrijskem ljudskem štetju iz leta 1910, ko so na teh območjih pretežno živeli Slovenci? - Ali ima Slovenija kot obmorska država, ne glede na rešitev mejnega spora, po mednarodni konvenciji o pomorstvu pravico iz leta 1982 pravico do nemotenega izhoda na odrto morje. Nam Hrvati lahko to sploh preprečijo in kako to funkcionira danes, saj je znano, da ladje nimajo težav z izplutjem na odprto morje. - Morje v Piranskem zalivu je bilo ves čas od leta 1954 v policijskem in splošno-upravnem postopku Republike Slovenije. Ali se znamenita izjava o celovitosti Piranskega zaliva po stanju na dan 25. junija 1991 navezuje le na to in ali je pravno formalno, upoštevajoč mednarodno pomorsko pravo, mogoče Savudriji (ki žal ni slovenska) odvzeti del morja? Zakaj nekateri pravniki iz Civilne družbe za mejo v Istri govorijo, da je švicarski državljan gospod Caccia piranski občini nekoč podaril Savudrijo. V slovenski javnosti se tako poraja vtis, da nam je podaril celo Savudrijo, torej okoli 100 hektarjev zemljišča. Ali morda ni podaril samo 27 hektarov zemljišča in kje je darilna pogodba? Zlasti pa tudi, zakaj Občina Piran tega ni uveljavljala , ko je bil še čas? - Kaj pomeni Načelo pravičnosti, na katero se med drugim sklicujemo? Je Slovenija res pripravljena zaključiti to vprašanje na sodni instanci? Franc Krajnc “Slovensko-hrvaški spor in proces evropske iantegracije Republike Hrvaške ” Italijanska narodna skupnost v Istri, na Reki, Kvamerju in Dalmaciji (v nadaljevanju: INS) je v začetku 90. let z globokim upanjem pozdravila pridobljeno neodvisnost Hrvaške in Slovenije. Kljub boleči delitvi Istre in INS med samostojnima državama, je Italijanska unija podprla proces mednarodne uveljavitve Hrvaške in Slovenije. Dosledno in prepričano se je vedno zavzela za čim hitrejši in celoviti vstop obeh držav v Evropsko unijo, oziroma v skupno evropsko hišo, kjer naj bi se naposled začasno pretrgana enotnost INS na svojem območju zgodovinske poselitve, ter enotnost z matično državo ponovno uresničili. Vrednote in ideali, na katerih temelji Evropska unija, morajo kot sestavni del sleherne države stare celine predstavljati vodilo tudi za obnašanja Hrvaške in Slovenije. Združena in solidarna Evropa, Evropa sodelovanja in integracij, svobode misli in idej, prostega pretoka oseb in blaga, demokracije in pluralnosti, je prostor, kjer je nujno z dialogom in razumom vzajemno reševati medsebojne spore in odprta vprašanja med državami. Vlade držav morajo zavestno in odgovorno stremeti k zagotavljanju miru in stabilnosti med ljudstvi, k spodbujanju gospodarskega, socialnega in kulturnega napredka njihovih državljanov, k spoštovanju človekovih pravic in k zagotavljanju pravic manjšinam. Slovensko-hrvaško mejno vprašanje, in druga odprta vprašanja v bilateralnih odnosih je treba bilateralno reševati v duhu velikih moralnih in etičnih vrednot, ki so navdihovale očete ustanovitelje Evropske unije. Z vstopom Republike Slovenije v schengensko območje in z njenim predsedovanjem Evropski uniji se je z velikim uspehom zaključilo obdobje, v katerem se je Slovenija v tako kratkem času uveljavila kot osrednji dejavnik pri uresničevanju in izgradnji nove Evrope. V sklopu tega procesa Slovenija lahko še naprej daje svoj dragocen prispevek s podpiranjem in spodbujanjem evropskega integracijskega procesa Hrvaške, s katero je desetletja delila dolgo zgodovino sobivanja v okviru slovanskih narodov južne Evrope. Ugleden mednarodni položaj, ki si ga je Slovenija prislužila, predstavlja odlično podlago za ugodno reševanje nerešenih sporov s Hrvaško, vendar brez zaviranja njenega procesa vključevanja v Evropsko unijo. Republika Hrvaška je dosegla pomembne korake v procesu evro-atlantskih povezav. Gre za proces, ki se mora pospešiti in nadaljevati v smeri prilagajanja njenega pravnega reda na evropsko zakonodajo, in reševanja odprtih vprašanj s Slovenijo v odprtem duhu. Polnopravno članstvo Hrvaške v Evropski uniji, sprejetje skupne valute in vključitev Hrvaške v schengensko območje predstavljajo najučinkovitejšo rešitev odprtih vprašanj s Slovenijo. Italijanska unija poziva obe vladi, politične sile in civilno družbo obeh državah, naj vložijo dodaten trud, in naj nadaljujejo prizadevanja za določitev skupnih rešitev, s katerimi bi prekoračili težave, ki ovirajo dvostranske odnose. Vlado Republike Slovenije pozivamo, naj ne prekine proces približevanja Hrvaške k Evropski uniji. Vlado Republike Hrvaške pozivamo, naj poveča svoja prizadevanja za prilagoditev države na evropske standarde. Obe vladi pozivamo naj ponovno vzpostavita medsebojno zaupanje in skupno vnemo za nadaljevanje gradnje združene Evrope tretjega tisočletja. Predsednika obeh Republik, Dr. Danila Turka in Dr. Stjepana Mesiča, pozivamo naj uporabita njihov moral suasion za spodbujanje teh prizadevanj. Pozivamo vladi obeh držav, naj ne dovolita, da relevantna nerešena vprašanja sicer globokega pomena kazijo odnose med narodi in dobrososedske odnose ter sožitje, ki pa tem ozemlju predstavljajo velik dosežek in dragoceno ter neodpovedljivo vrednoto. Italijanska unija poziva matično državo naj prepričljivo podpira vključevanje Hrvaške v Evropsko unijo, in spodbuja dialog ter skupno mimo reševanje odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Javnost pozivamo naj konstmktivno sodeluje pri utrditvi vzdušja miru. sodelovanja, povezovanja in prijateljstva, sožitja in svobode, demokracije ter pluralizma za izgradnjo enotne Evrope. Slovenijo in Hrvaško poleg tega pozivamo, naj v čim večji meri aktivno vključijo Istrsko pokrajino in obmejne občine Kopra, Izole ter Pirana pri reševanju mejnega vprašanja, saj je v luči enotne Evrope brez meja rešitev te zadeve pomembna za istrsko prebivalstvo, ki stremi k ponovni vzpostavitvi večstoletnega ustaljenega prostega prehoda. Predsednik Izvršilnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul Podpredsednik Skupščine Italijanske unije in poslanec italijanske narodne skupnosti v Državnem zboru Republike Slovenije On. Roberto Battelli Predsednik Italijanske unije in poslanec italijanske narodne skupnosti v Saboru Republike Hrvaške On. Furio Radin iB i Novo turistično naselje v Savudriji Celoten očarljiv turistični kompleks 29 vil in hotel Kempinski Adriatic skupaj s približno 1500 posteljami in potrebno infrastrukturo naj bi odprli že maja letos. V neposredni bližini so že tudi določili obširno zemljišče za gradnjo golf igrišča z 18 luknjami. Letno pričakujejo okoli 320.000 turističnih prenočitev. Vile tudi naprodaj. Hrvaško turistično gospodarstvo je lani zabeležilo izjemno dober uspeh, saj so samo v Istri zabeležili v povprečju za 7% večji turistični obisk kot v preteklih letih. To jih investitorje opogumilo, da so se lotili izgradnje številnih novih turističnih kompleksov, pravih zaokroženih celot, kjer lahko gost dobi vse kar si zaželi. O tem, da v Savudriji, v Alberih in okolici, nastaja pravi turistični raj v obsegu dveh Portorožev smo pisali že v lanski avgustovski številki Primorskega utripa. Do napovedanega odprtja celotnega kompleksa, investicijske vrednosti nad 100 milijonov evrov že v letu 2008 ni prišlo, zdi pa se, da tudi sedaj vse skupaj nekoliko zamuja. Zatrjujejo, da naj bi celoten kompleks s 1500 posteljami, številnimi bazeni, lepimi terasami, privezi, plažo in podobnim zagotovo zaživel že pred letošnjo glavno turistično sezono, morda že maja. V turističnem naselju z lepim razgledom na Piran in Portorož so medtem zrasle številne velike in vile, razbohotile so se palme, ki dajejo otoku mediteranski videz, v sklepni fazi je tudi gradnja velikega hotela Adriatic Kempinski visoke kategorije s približno 500 posteljami, restavracijo, kongresno dvorano, bazenom, plesiščem, ki ga obdaja oljčni nasad. V neposredni bližini je cerkev, športno igrišče, odmerjene pa so tudi že parcele za golf igrišče z 18 luknjami, kar je zaradi prisilnega odkupa na podlagi sprejetega hrvaškega zakona zelo vznemirilo tamkajšnje lastnike, med katerimi naj bi bili tudi Slovenci. V Rezidenci Skiper, je cela vrsta vil, ki so tudi na prodaj. Z njimi upravlja podjetje Skiper hoteli d.o.o. Alberi. Lep vilo lahko kupite za 3,6 do 7 milijonov evrov. Za obstoječi apartma v velikosti 83 m2 boste odšteli 400.000 evrov. Tedenski najem vile Skiper Royal bi vas stal približno 20.000 evrov. Cene se o naravnost vrtoglave, verjetno pa se bo našlo tudi kaj cenejšega. Celoten kompleks, ki je deloma že končan, je bil med novoletnimi prazniki zaprt. Pihala je močna burja, zato tam nismo našli skoraj nobene žive duše, je pa paznik našel nas in nam prijazno povedal, daje to zasebni kompleks in nas povprašal, če imamo dovoljenje za fotografiranje in snemanje češ, da so jim nekateri slovenski novinarji že naredili veliko škode. Ko smo mu pojasnili, da smo v prišli Albere z dobrimi nameni in mu pokazali Primorski utrip, nam je dovolil posneti tudi “prepovedane” točke. V Savudriji si obetajo letno okoli 320.000 novih turističnih prenočitev. Franc Krajnc Hotel Kempinski Adriatic visoke kategorij s 500 posteljami in kongresno dvorano je v zaključni fazi gradnje. Odprt bi moral biti že avgusta 2008. Športni park Zanimiva gledališka predstava Miši v operni hiši Mentorica in umetniški vodja: Lidija Pogačar. Koreografinja: Nataša Pogačar. Po predlogi glasbenega cedeja Miši v operni hiši. (Vinko Moederndorfer). Plesna skupina Metulj je z novoletno plesno pravljico Miši v operni hiši (20. decembra) v Gledališču Tartini v Piranu razveselila številne udeležence, zlasti tudi otroke, bratce in sestrice nastopajočih, ki so se prisrčno nasmejali. Ali veš kje najraje prebivajo miške? Vsepovsod, kjer so skrivnostni hodniki, temne kleti, prostrana podstrešja... Poznamo tudi poljske miši, tiste, ki tudi rade smuknejo noter. Tudi v Operni hiši se najdejo - in tam tudi najraje zaplešejo. In tako so miške zaplesale tudi v Tartinijevem gledališču; kot baletke (Samanta Polanec), Miškona Teo in Val, beli labodi, črni labodi, miški Tia in Sia, Mišji orkester (dirigent Ana Katarina Žgajnar), Fantom iz opere (zaplesale so Eva Tancer, Romana Fičur , Šiva Rustja in Mia Gregorič) - nato pa še nekaj mišje opere, potovanje, rože - in slovo. Koper Umetniki za Darfur V četrtek, 15. januarja ob 19.00 uri bo v Pokrajinskem muzeju v Kopru dobrodelninovoletni koncert z Eldo Viler, s Tomažem Pengovom in Kantadori. Pred koncertom ob 18.30 uri bodo odprli razstavo likovnih del umetnikov za Darfur. Popovič obračunava s svojimi političnimi nasprotniki Ali v Kopru res deluje prostozidarska loža skozi katero je v preteklosti morala vsaka najmanjša kandidatura? Viktor Markežič izgubil tožbo. Črne pike Barbari Verdnik in Brunu Koreliču. Prostozidarska loža? Da ima Boris Popovič težave s svojimi političnimi nasprotniki, še najbolj iz SD , Oljke in LDS (v zadnjem času pa očitno tudi iz Zares) ni nobena novost, presenetljive pa so najnovejše navedbe, ki jih lahko preberemo v glasilu MOK, ko se Popovič predstavlja javnosti kot žrtev nekakšne prostozidarske lože, ki da vlada Kopru. Vsaj tako se da razumeti. Ta naj bi delovala v ozadju, ki naj bi sproti skrbela, “da je koprski župan vedno kriv’’- in to tudi, če mu krivde ne dokažejo v sodnih klopeh. V uvodniku glasila MOK lahko preberemo: “Ker pa so prostozidarske lože tajne, se o njih vjavnosti ne govori in piše. O njih ne pišejo niti mediji, saj so “ugledni" člani teh lož seveda tudi nekateri uredniki ali znani novinarji. Vsaka pomembnejša kandidatura v koprski politiki je zato morala skozi drobno sito lože". Nekateri novinarji smo res v preteklosti sedeli v koprski Loži, a samo na kavi in klepetu. “Popovič mora biti kriv, kljub vsem razsodbam o njegovi nedvoumni nedolžnosti, to nič ne pomaga, saj je za “nekatere” že v samem svojem bistvu kriv za vse, kar naj bi naredil on ali kdorkoli drug, v Kopru, v Sloveniji, v Evropi. Popovičev izvirni greh seje začel že zelo zgodaj. Že tedaj, ko seje odločil, da vstopi v svet politike, kije bil dotlej posvečen samo za nekatere izbrance. Vanj so lahko stopili samo tisti, ki so jih izbrali “faraoni" - iz znamenite “Doline faraonov”, kajti koprska politična srenja je bila zelo podobna nekakšni prostozidarski loži”, piše v glasilu. Tokrat ima Milan Kučan srečo, nikjer ni omenjen. Prvi nasprotniki Popoviča že na “Prangherju” Viktor Markežič mora plačati Glasilo MOK v rubriki “Iz sodnih dvoran", nekakšnem nadaljevanju uvodnika brez podpisa, na rumeni podlagi, objavlja, daje sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek občinskega svetnika iz vrst Oljke Viktorja Markežiča (ki ga nekateri označujejo za “grobarja Tomosa”) zoper odgovorno urednico informativnega biltena Mestne občine Koper Andrej o Čmaj. Markežič j e po pisanju v tem glasilu zahteval objavo nasprotnih dejstev. Uredniški odbor mu je zahtevke, ki niso bili v skladu z Zakonom o medijih oziroma, ki se ne nanašajo na objavljena dejstva v glasilu, zavrnil. Z odločitvijo uredništva se ni strinjal in je izbral sodno pot. Poleg tega je bil še kot kaže malce neroden, saj je zamudil 30-dnevni pritožbeni rok. Sedaj mora plačati dobrih 552 evrov stroškov pravdnega postopka. Barbari Verdnik kar dve črni piki “Glasilo MOK je uvedlo tudi novo rubriko Črna pika, ki jo sedaj deli svojim verjetnim nasprotnikom. Metoda spominja na nekdanje glasilo Portorožan, ki je znalo biti „odprto“ do posameznika. Kar dve črni piki si je prislužila „novinarska politikantka” Barbara Verdnik, ki jo poznamo kot nekdanjo direktorico Primorskih novic. Pišejo, da so imeli težavo kako naj jo sploh predstavijo, saj se sama zelo rada predstavlja kot raziskovalna novinarka. „Dama je danes predsednica koprskega odbora ene od političnih strank (OO Zares o.p.) in si je prvo črno piko prislužila prav zaradi eklatantne zlorabe novinarstva v politične namene, kar je moralno sporno in v nasprotju z novinarskim kodeksom”, piše glasilo. Drugo črno piko naj bi si prislužila na področju skrbi za čisto okolje. V glasilu MOK so objavili njo z možem in celo njeno hišo z razmetano okolico s komentarjem kako ona skrbi za svoje imetje, kako bi šele skrbela za družbeno. Preostane ji le, da toži izdajatelja zaradi nedovoljenega „vtikanja“ v njeno zasebnost in zasebno premoženje. Črnapikadoletela tudi Bruna Koreliča Neverjetno smolo ima tudi nekdanji uspešen direktor Luke Koper. Glasilo ga označuje kot „za domačine in domače okolje izjemno skopuškega in nenaklonjenega direktorja Luke Koper, ki javnost poziva Ustavimo Popoviča... Korelič je kot član SD že dolgo tega izstopil iz občinskega sveta, ker meni, da ne more sodelovati. Ne vemo pa, zakaj ga občinski svet kar dolgo ni hotel razrešiti? S tem pa napovedi o črnih pikah še ni konec- pričakujejo naj jih še tudi poslanci SD in Zares v DZ: dr. Luka Juri, Marjan Križman, Breda Pečan in Franco Juri. Ostaja le še vprašanje, ali pri vsem tem ne gre za zlorabo glasila lokalne skupnosti tudi za promocijo vodilne stranke (Popovič slikan z veliko oznako SJN na prsih), kako daleč bodo še segale neokusne politične igre v Kopru in ali bo prišlo celo do političnega preobrata „salto mortale" in komu bo vse to najbolj koristilo na lokalnih volitvah jeseni 2010? Najcenejša reklama za SJN Med člankom v glasilu MOK z naslovom Ponosen sem, da sem župan, ne bojim se umazanih igric, je tudi objavljena Popovičeva fotografija z razprto njegovo majico na prsih z vidnim napisom SJN - Slovenija je naša. Občinsko glasilo je izšlo v 20.000 izvodih. Si banke medsebojno ne zaupajo? Dr. France Arhar, strokovnjak za bančništvo, nekdanji guverner Banke Slovenije, sedaj predsednik uprave Unicredit banke se je v okviru posvetov, ki jih je za svoje člane pripravila Obrtno podjetniška zbornica Slovenije na temo kako naj ravnajo obrtniki in podjetniki v krizi, 17. decembra lani mudil tudi v Obrtnem domu Kopru, kjer je obrtnikom osvetlil nekatera medbančna dogajanja. Eden od problemov naj bi bil tudi ta, da si banke med seboj ne zaupajo. Poudaril je kako pomembno se zdi vprašanje zaupanja komitentov do bank in tudi kako pomembna so medvalutna tveganja, če obrtniki oziroma podjetniki poslovno sodelujejo z državami zunaj evrskega območja. Če se začne šušljati, da na banki ne morete dvigniti svojih prihrankov, lahko pride celo do vsesplošne panike. Slab glas o plačilno nesposobni banki se namreč hitro širi, še najbolj od ust do ust. Vsi bi hoteli naenkrat dvigniti svoje prihranke in banka bi se znašla v nezavidljivem položaju. Na srečo se pri nas ni treba bati, saj državajamči za bančne vloge v celoti. Dr. Arharje v Kopru poudaril, daje v trenutni situaciji največja težava medbančno kreditiranje, ker da si banke ne zaupajo več. Hud problem, ki je znan, je tudi ta, da so si tudi naše slovenske komercialne banke do pred kratkim lahko prek noči sposojale denar pri tujih bankah, kar pa je sedaj precej oteženo, skorajda nemogoče, ker so v krizi tudi tuje banke. Naše banke dnevno potrebujejo ogromne vsote likvidnostnih sredstev - gotovine, da bi zagotavljale redno servisiranje gospodarstva s posojili, ali pa, da bi lahko zagotavljale lastno plačilno sposobnost. Prav zato naj bi samo decembra lani imele pri tujih bankah sposojenih kar okli 16,5 milijarde evrov. To je treba ločiti od neto dolga Slovenije, ki znaša okoli 8 milijard evrov. Države so se aktivno vključile v reševanje bank Kot je znano so se nekatere države, zlasti ZDA, Nemčija, Italija in pa tudi Slovenija, začele aktivno vključevati v sanacijo bank na način, da so jim začele dajati državne garancije. V svetovnem merilu naj bi znesek različnih garancij bankam v okviru različnih paketov dosegel fantastične vsote že morda okoli 2.000 milijard evrov! Preprosto povedano, države so začele reševati banke (v ZDA tudi velika podjetja), da bi te lahko še naprej zagotavljale posojila gospodarstvu, saj bi sicer lahko prišlo do svetovnega finančnega kolapsa. Nikakor pa se ne more ponoviti finančna kriza iz let 1929-1933, kot nekateri že radi napovedujejo. Ne smemo namreč pozabiti, daje takratno krizo spremljalo veliko več različnih negativnih dejavnikov (posledice prve svetovne vojne, 100-odstotni padec vrednosti delnic, huda brezposelnost, lakota in povrhu leta 1929 še huda zima). Žal je takratni globalni krizi že kar kmalu sledila druga svetovna vojna. Obrtnike v Kopru je zlasti zanimalo tudi, ali bodo lahko še naprej dobivali posojila in pri bankah? Odgovora seveda niso mogli dobiti, saj banka najprej dodobra preveri, ali bo posojilojemalec (bodoči komitent) sposoben vračati sposojeni denar anuitete. Banke so postale veliko bolj previdne in morda se je tudi zaradi tega dostop do virov financiranja tako zelo zaostril? “Navodila” predsedniku države kako naj ravna Naj se ne vozi okrog z dragim letalom. Počaka naj na boljše čase doma na zapečku. Nekateri komentarji na račun relativno dragega najema letala za službeni polet predsednika države v Sarajevo in nazaj v Slovenijo so polni burne domišljije, saj je iz njih mogoče celo razbrati, da bi moral predsednik republike pred vsakim potovanjem osebno preveriti cene na tržišču in se šele nato odločiti ali bo potoval ali ne. Strošek za polet nekateri celo preračunajo v to, koliko delavcem bi lahko na račun teh prihrankov povišali plačo. Povsem drži, da gre za proračunski denar in da je treba z njim ravnati preudarno. Po zamislih komentatorke v Žumalu naj bi bil predsednikov odziv na napovedano krizno leto 2009, ko naj bi “brez dela in prihodkov ostalo na desettisoče ljudi", tudi ta, da bi se kot prvi človek v državi čemu odpovedal morda kakšnemu potovanju v tujino, kakemu sprejemu. Skratka, počaka naj doma na zapečku na boljše čase, zamujeno pa bo že lahko nadoknadil kdaj pozneje. Sploh pa, da “bi revizija (predlagal jo je sam predsednik op. p.) lahko bila samo manever. Alibi, da bo sedel v falcona, ko ta spet pristane pri nas...”. Pri tem mu komentatorka ne pozabi zapisati v naslovu: “Predsednik, bodite tudi človek”. Nedvomno drži, daje drag polet v Sarajevu škodil dobremu imenu našega predsednika. Še bolj pa drži, da za to ni kriv sam, pač pa so odgovorne pristojne službe v uradu predsednika. Poudarjajo, da niso mogli dobiti cenejšega prevoza. Notranja revizija postopka javnega naročanja, za katero se je javno zavzel sam predsednik države, ker očitno tudi ni vedel s kako dragim letalom se pelje v Sarajevo, je pokazala, da izvedba javnega naročila ni pomembno vplivala na zakonitost. Fontana - nov okrasek mesta Koper Barvni curki naj bi prvič švignili v zrak konec januarja Na turbo krožišču pri Lesnini v Kopru naj bi že konec januarja začela delovati fontana o kateri so se razpisali številni mediji in ugotavljali, ali je črna ali bela, ima občina gradbeno dovoljenje ali ga nima, kako bodo delovali vodni curki v burji, le malokdo pa seje vprašal zakaj mora fontana zapirati pogled na mesto. Medtem ko so inšpektorji ugotavljali v čem je stvar, so fontano že dokončali. Otvoritev bo slavnostna. Vodni curki bodo švignili v zrak v barvah. Civilna iniciativa o posebnih svetilkah Slavnostne otvoritve najnovejše iznajdbe v Kopru - posebnih svetilk ob morju, ki bodejo v oči, proti katerim se je na pomolu zbrala skupina okoli 30 nezadovoljnih Koprčanov (z njimi menda celo Nada Kozina iz Portoroža), menda ne bo. Zahvala Kolektivu Mercatorjevega marketa - Poslovna enota 7, Market Obala 101 v Luciji Vsem iz srca voščim srečno, zdravo, zadovoljno in uspešno leto 2009. Posebej se zahvaljujem za vso nudeno pomoč in skrb, za postrežbo na visoki ravni gospodu poslovodji Milanu, Darji, Marici, Silviji, Gordani, Tini, Leonidi in Vesni. Še enkrat srečno! Breda Rustja Ukmarjeva 14, Lucija. Rudi Mraz Predsednik Turističnega društva Piran Zgodbe Pirana niso ustvarili Pirančani ampak njihovi vladarji! Turistično društvo Piran je za svoje delovanje v preteklem letu 2008 prejelo od Občine Piran 1950 evrov sredstev. S tem denarjem se res ne da veliko narediti, je bil odločen predsednik TD Piran Rudi Mraz, ki že četrto leto vodi to civilno društveno organizacijo s približno 15 člani in je nasledil predsednika TD Gašpar Gašpar Mišiča. Sedež društva je na Župančičevi 14 in kot nam je povedal predsednik Rudi Mraz, jim ga je določil nekdanji podžupan Denis Fakin. Kako shajate sredstvi? s tako malimi “Sistem financiranja in plačevanja obveznosti društev v piranski občini je sicer transparenten, a ni tako preprost. Društva se morajo prijaviti na razpis, predstaviti morajo svoj program dela in če je sprejemljiv, zanimiv in tudi uresničljiv - ga občina odobri. To pa še ne pomeni, da bo društvo kar avtomatično prejelo odobrena sredstva na svoj transakcijski račun. Prejete račune za vsako opravljene storitev pošljemo občini, ta pa jih poravna. Za leto 2008 nam je bilo odobrenih 1950 evrov in lahko si mislite kaj se da s tem denarjem napraviti. Povsem razumem, da lokalna skupnost nima toliko denarja, da bi lahko zadovoljila vse želje in potrebe hkrati”. Kaj pa sponzorji in donatorji? “Sponzorjev in donatorjev je žal vedno manj oziroma skorajda jih ni več. Zato nekako životarimo”. Ali gre pri številnih društvih tudi za podvajanje programov? področje turizma”. Kako to, da si za svoje delovanje ne pridobite več sredstev? “Jaz ne hodim vsak dan na občino moledovat za denarjem, kot to počenjajo nekateri drugi predsedniki društev. Tja grem, ko me pokličejo”. Kot dolgoletni občan Pirana imate svoje izostrene poglede na razvoj mesta. Rekli ste celo, da Piran zaradi takšne izobrazbene strukture prebivalstva niti ne potrebuje knjižnice? “Če bi to vprašali Pirančane, bi morda res dobili takšen odgovor. V mestu namreč živi vse manj Slovencev. in nacionalna struktura prebivalstva v mestu Piran povsem drugačna. Verjetno je že blizu 80% prišlekov, zato Piran ne more iz svojih težav”. Kako gledate na to, da boste izgubili sejno dvorano KS, ki je namenjena za razširitev trgovine? “Da je Krajevna skupnost odstopila dvorano, v kateri smo se srečevali krajani, za potrebe Mercatorja sem izvedel od tistih, ki radi govorijo naokoli ter daje za to bila tudi sama predsednica svet KS, ki bi prva morala zagovarjati potrebe krajanov”. Toda Mercator d.d. je zagrozil, da bo v nasprotnem primeru odšel iz Pirana! “Naj kar gre, takoj za njim bo prišel da se Občina Piran enega in istega TUŠ. Ni prav, vedno obeša na konja”. Vendarle se v piranski spominek RICORDO Dl P1RANO Piranu obeta napredek. Že v letu 2009 bo pred mestom stala velika garažna hiša za vsaj 830 parkirnih mest. Dobili ste novo knjižnico, urejen park pred muzejem, dve novi trgovini... "To že drži. A naj vam povem svoje mnenje. Najboljša prometna rešitev za mesto bi bila, če bi uresničili načrt gradnje garažne hiše pri cerkvi Sv. Jurija z neposrednim dostopom na Tartinijev trg. Tako bi zagotovili krožni promet. Sedaj imamo nekakšen žep, iz katerega ni pravega izhoda”. Piran vendarle enkraten. je lep, “V občini Piran deluje okoli 30 društev in vsaj tri (Čikole Čakole, Turistično kulturno društvo in Anbot) so si po svojih programih precej podobna. Vsa ta namreč delujejo za Piranski novoletni sejem je izjemno mrzlega vremena. bil slabo obiskan predvsem zaradi Nekoč je bil ta narod zelo kompakten: 80% Slovencev, 15% Italijanov in 5% ostalih. Danes je demografska “Veste, ko sem prvič pred mnogimi leti videl Piran , se m si dejal. Tu bom ostal. Marsikaj se je spremenilo. Zgodbe Pirana niso ustvarili Pirančani, ampak vladarji Pirana.” FK Koper Zares odpira pisarno V ponedeljek, 19. januarja 2009, ob 14. uri Mestni odbor Zares-nova politika odpira vrata svoje pisarne. Ta bo v prostorih na koprski Ogrlici Ferrarska 14. Na odprtju bodo navzoče pozdravili poslanec Franco Juri, sekretar stranke Bogdan Biščak ter predsednik pokrajinskega odbora Davoriin Terčon, je zapisala predsednica Mestnega odbora Zares, Barbara Verdnik. Pogovor o Krajinskem parku Strunjan Marko Starman, v.d. novo ustanovljenega Javnega zavoda Krajinski park Strunjan je za 15. januar ob 18. uri v Hotelu Krka v Strunajnu povabil na pogovor tamkajšnje krajane. V Tarski vali zajeli jato cipljev Po petih neuspešnih letih se je ribičem tamkajšnje zadruge vendarle nasmehnila sreča. V ribolovnem rezervat Tarska vala 12. januarja v svoje mreže dobro pol cipljev precej branci u so ja nove zajeli tono in okusnih in tudi velikih rancinov. Ribe so takoj po ulovu začeli nalagati v kamione, prodajali pa so jih tudi v bližnjem šotoru. Kilogram “črnih” cipljev je veljal 30 kun, kilogram “zlatih” 40 kun, cena za kilogram brancinov pa se je gibala glede na njihovo velikost in sicer od 70 do 160 kun. Za porcijo sveže pečenih cipljev na žaru s kozarčkom rujnegaje bilo treba odšteti 25 kun, za porcijo pedočev 30 kun, ocvrte sardele so bile po 20, lignji po 40, porcija brancinov pa je veljala 50 kun. Ulov cipljev si je ogledal tudi gradonačelnik Občine Tar-Vabriga Nivij Stojnic. Istrski ribiči so nam povedali kako so se že bali, da bodo morali pozabiti na tradicionalni izlov cipljev, saj kar pet let tam ni bilo skorajda nič. Kot kaže so se ciplji spet vrnili. Vrnili so se tudi v Tržaški zaliv, kjer so jih tudi že zajeli v mreže tržaški ribiči, v Piranski zaliv pa si kot kaže ne upajo. Slovenski ribiči imajo stvari pod nadzorom in še niso obupali, a kaj ko ciplji ne poznajo meja. Če bo mraz še malce pritisnil bo morda kakšna jata vendarle pristala tudi v našem zalivu - in na piranskih krožnikih. V Taru smo ob sicer kar bogatem izlovu (tudi 13. januarja) pogrešali malce več domačega slavja. UVALA TARSKA VALA POREČ RIBOLOVNI REZERVAT RIBARENJE ZABRAN.IENO RISERVA Dl PEŠCA DIVIETO Dl PEŠCA PROTECTED AREA NO FISHING NATURF "' i' ITZGEBIFT FISCHEN VERBOTEN Prvi zaboj cipljev je gradonačelnik. simbolično prevzel V šotoru, kjer so pekli najbolj sveže ribe kar je sploh mogoče, se je zbralo tudi nekaj obiskovalcev iz Sečovelj, Lucije in drugih krajev Slovenske Istre. Skupaj so nazdravili z dobrim poznavalcem tamkajšnjih krajev Atiliom Radojkovičem. FOTO: FK- Primorski utrip. ■ W primorski uTr*p Center tehnike Koper Ljubljanska cesta 5, tel.: 05/662 69 10 PRILAGAJAMO PRODAJNI PROGRAM. Od 15. januarja dalje do odprodaje zalog izkoristite na označene gorenje AVhirlpool BOSCH Tehnika za življenje ZANUSSI B3 Electrolux 'H# »'ilillfc; >d 60 let IZREDNE POPUSTE M . w FravJjiČHi, n mrzel december Na Slovenski obali je bilo konec decembra zagotovo več kot sto različnih prireditev. Številni so zaradi mraza raje ostali kar doma. Najbolj veselo je bilo na prostem in v šotorih. Kogar ni ogrel ognjemet, ga je kuhano vino, kajti prav pred novim letom je bilo res zelo mrzlo, zato so bili tudi bolj slabo obiskani razni sejmi, kot na primer Turistični sejem v Piranu. Hoteli so bili dobro zasedeni, očitno pa je tudi tokrat novemu letu 2009 največ ljudi nazdravilo kar na prostem, na trgih. Piranski Tartinijev trg je bil nabito poln, nekaterim pa je bilo celo tako vroče, da so se slekli do pasu (na fotografiji). Skupna mladih junakov se je na novega leta dan celo za Show okopala v morju, pa čeprav je imelo le 10 stopinj. Izjemno dobro razpoloženje je bilo tudi v koprski taverni in lucijskem šotoru. Ognjemet v Portorožu sije 1. januarja ogledalo veliko manj ljudi kot prejšnja leta. Krajevna skupnost Lucija Zahvaljujemo se sponzorjem 2. Krajevnega praznika in Prazničnega decembra v Luciji. Sponzorji: Notarka Mojca Tavčar Pasar, Lucija. Tehnotron d.o.o, Lucija. Marina Portorož d.d. Konstruktor VGR d.o.o. Vladimir Ravnjak, Maribor. Matjaž Mate, Gostišče Tomi Portorož. Luka Marjan s.p. Splošna plovba d.o.o., Portorož. Nel d.o.o. Avto Portorož, Lucija. Sluga Gordon s.p., Lucija. Okrepčevalnica VAL. Planinvest d.o.o., Lucija. Hartis d.o.o., Lucija. Luma šport, Lucija. JP Okolje d.o.o., Piran. Lulič & CO, Lucija. Naša pekarna, Lucija. SURF d.o.o. Portorož. ALAR1X d.o.o., Lucija. MOBITEL. Malis nepremičnine d.o.o., Lucija. Obala nepremičnine. BRAMAL d.o.o. Street tour d.o.o., Lucija. Casino Arcade d.o.o., Bernardin. Droga Kolinska d.d., Ljubljana. Gasspar Casino Portorož, d.d. Frizerski studio Marija, Lucija Ruda, d.o.o. NAROČILNICA . primorski u'rp IME IN PRIIMEK:__________________________ TOČEN NASLOV:_____________________________ postna številka:_________________________ LETNA NAROČNINA (12 številk) 12,00 EUR datum:____________ podpis:_________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: 0 Primorski utrip, Obala 125,6320 Portorož S(§7 V občini Tiran V prazničnem decembru na 42 prireditvah 9.500 obiskovalcev Avditorij Portorož je v preteklem decembru uspešno organiziral 42 prireditev. Mednje sodijo tradicionalne prireditve, ki so bile uprizorjene na lastnih prizoriščih v Avditoriju in Gledališču Tartini Piran - božični gospel in novoletni gala koncert, novoletni koncert Vojaškega pihalnega orkestra ter slavnostna akademija Združenja Sever, otroške predstave v sodelovanju z ZKD Karol Pahor Piran in klubom Flip ter nastopov italijanskih društev pod okriljem skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran. Z občino Piran in Turističnim združenjem ter KS Lucijo je Avditorij organiziral tudi odmevne in dobro obiskane prireditve v šotoru v Luciji z naslovom Pravljični december. V sklopu teh sta bili poleg 17 lutkovno glasbenih predstav in ustvarjalnih delavnic, 4 humoristično zabavnih nastopov ter 6 koncertov tudi 2 silvestrovanji v Piranu na Tartinijevem trgu in v prireditvenem šotoru v Lucij i ter ognj emet v Portorožu na novega leta dan. Ponudba je obsegala tudi novoletni sejem TD Piran vseh 6 dni in sejem starin društva Anbot v Piranu, v šotoru je bilo možno prav tako kupiti raznovrstno blago na stojnicah. Ocenjujemo, da je prireditveni šotor v 6 dneh obiskalo okrog 3500, Silvestrovanja v Piranu se je udeležilo 2500 in okrog 3500 ljudi si je ogledalo portoroški ognjemet. Skupaj torej 9500 obiskovalcev, tako domačih kot tujih. Praznični december dokazuje, da si tako občani kot obiskovalci naše občine zares želijo raznovrstnih prireditev za vse okuse in starosti, so sporočili iz Avditorija Portorož. Silvestrovanje: Tartinijev trg še nikoli tako poln. Tombola, darila dedka Mraza, prodaja domačih izdelkov oljčnega olja, Avseniki, Nuša Derenda, Kalamari, Mambo Kingsi, Tramontana in še več v šotoru v Luciji. Kljub mrazu nekaterih ni zeblo. Veseli december v Luciji t tcMh Ognjemet v Portorožu sije doslej ogledalo najmanj ljudi. Jaslice v Piranu smo si lahko ogledali v 8 cerkvah. ■ - fr?* v viseti mrež'- °°OSt2a ?9d s/na. In kaj boste vi zaželeli svojemu družinskemu drevesu? Naj te vsak. k ^budi sonce-^ Pri dJ te Vnuki ; C^° obiskujejo. fV 6» Dedku veliko7-3 d/Se t/ uresniči kar si želiš In kaj jim boste zaželeli čez deset let? Ni nujno, da odgovor poznate že danes, zagotovo pa boste vsi tudi takrat potrebovali finančna sredstva. Pametno je poznati načine kako sredstva plemenititi skozi čas ter zraven biti življenjsko zavarovan. Z življenjskimi zavarovanji NLB Vite, življenjske zavarovalnice, lahko poskrbite za uresničitev vaših želja in brezskrbno prihodnost vaše družine. Naj vaše družinsko drevo še naprej uspešno raste. Ob sklenitvi katere koli storitve NLB Vite do 31. decembra, boste prejeli posebno novoletno darilo. Za več informacij se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici, pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 1585 ali poiščite informacije na spletni strani www.nlbvita.si. NLB® Vita Življenjska zavarovalnica Krajevna skupnost lucija COMUNITA' LOCALE Dl LUCIA V skladuzZakonom o vračanj u vlaganj vj avno telekomunikacij sko omrežje (uradno prečiščeno besedilo) (ZVVJTO-UPB4, Ur. list RS, št. 54/2007, z dne 18.6.2007) in na podlagi Poravnave o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje št. NT-KP-A32-3086/2004/12 Krajevna skupnost Lucija objavlja RAZGLAS Dejanske upravičence do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje obveščamo, da jih bomo od 15.01.2009 dalje seznanili z objavljenim seznamom dejanskih upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na oglasnih deskah Krajevne skupnosti Lucija. Hkrati bomo pričeli z izplačili upravičencem do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, ki so na Krajevno skupnost Lucija dostavili vso potrebno dokumentacijo. In virtu della Legge sul rimborso degli investimenti nella rete pubblica delle telecomunicazioni (testo unico) (ZVVJTO-UPB4, Gazz. Uff. R.S., n. 54/2007, d.d. 18.6.2007) einbase al Concordato preventivo concemente i rimborsi degli investimenti nella rete pubblica delle telecomunicazioni n. NT-KP-A32-3086/2004/12 la Comunita1 locale di Lucia pubblica il seguente AVVISO Avvisiamo gli effettivi aventi diritto ai rimborsi degli investimenti nella rete pubblica delle telecomunicazioni che, a partire dal 15 gennaio 2009, verra1 affisso sugli albi della Comunita" locale di Lucia 1‘elenco degli effettivi aventi diritto alla restituzione degli investimenti nella rete pubblica delle telecomunicazioni. Allo stesso tempo inizieremo con il versamento dei riscarcimenti agli aventi diritto ai rimborsi che hanno recapitato alla Comunita1 locale di Lucia tutta la documentazione necessaria. Predsednik sveta KS Lucija: Il Presidente della C.L. di Lucia: Gašpar Gašpar Mišič Bil je lep koncert Novoletni Gala koncert v Portorožu si je ogledalo okoli 500 ljubiteljev glasbe Na prednovoletnem Gala koncertu Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, 29. decembra 2008, v portoroškem Avditoriju so izvajali bogat program svetovnih klasikov glasbe J. Straussa, J. Offenbacha, L. Bernsteina, A. Srebotnjakove, I. Čajkovskega in drugih. Za zaključek pa še znamenite skladbe-koračnice, ki jih slišimo na vsakoletnem dunajskem novoletnem simfoničnem koncertu na Dunaju. Dirigent je bil Marko Hribernik, ki sicer redno dirigira vsem slovenskim orkestrom. Ljubitelje opernega petja sta razveselili mlada sopranistka Theresa Plut, ki je uspešno nastopala že s številnimi orkestri, med njimi z Vancouverskim simfoničnim orkestrom v Kanadi in altistka Mirjam Kalin, od leta 1996 solistka SNG opere in baleta Ljubljana. Kalinova je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za leto 2004 ter nagrade zlata ptica v letu 1998. Kot solist je nastopil tudi violinist Benjamin Ziervogel, rojen v Celovcu. Violino je začel igrati pri šestih letih. Prednovoletno prireditev so omogočili: Občina Piran, Splošna plovba, Banka Koper, Adriatic Slovenica, NLB Leasing, Vina Koper. Foto: Primorski utrip Sečoveljske soline 16. januarja so v Krajinskem parku predstavili knjižico Spoznajmo soline avtorja Iztoka Škornika. 2. februarja bodo podpisali pismo o nameri sodelovanja Soline: MBP Piran.__