PROLETARCI VSEH DEŽEL,ZDRUŽITE SE! ,<XXXXXXNXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX-.XXXXXX'.XVXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXX^XXXX). a DELAVSKA ENOTNOST 27. APRILA 1968 Št. 17, leto XXVI. Himfa rvi maj, najlepši in največji praznik mednarodne-|S --' ' g& delavskega gibanja, je letos posvečen manifesti-JUl ranju mednarodne solidarnosti z osvobodilnim bojem vietnamskega ljudstva. To je bila pobuda svetovne sindikalne organizacije; Jugoslovani, ki predobro vemo, kaj je vojna, in ki prav zato tudi tako dobro vemo, kaj pomeni mir, smo se tej pobudi pridružili z vsem srcem. Zaradi tega, ker vemo za trpljenje in junaštvo vietnamskih ljudi in zaradi tega, ker vemo, da se ubijanje v Vietnamu lahko že jutri spremeni v ubijanje kjerkoli na svetu, lahko pa tudi v vsesplošno morijo v svetovnem merilu. Američani, ki vse računajo, tudi svoj vojni stroj v Vietnamu usmerjajo na podlagi množice podatkov, ki jih izračunavajo najsodobnejši elektronski računarji. Toda tudi elektronski računski stroji se lahko zmotijo, še bolj .pa. je verjetno, da ni stroja na svetu, ki bi lahko z gotovostjo napovedal, kako bo v določenih razmerah reagiral posameznik, se manj, kako bo reagiralo ljudstvo. Ni dvoma, da so se v ameriških izračunih za Vietnam pojavile velike napake. Seštevek razdiralne moči bomb, ki So jih Američani doslej zmetali na Vietnam, je že nekajkrat presegel seštevek bomb, ki so jih v drugi svetovni vojni zmetali na vso Evropo — Vietnamci pa prav nič ne kažejo, da so se manj sposobni in manj voljni boriti za svojo svobodo kot takrat, ko se je ta boj šele začel. Ni ljudstva na svetu, ki bi se za svojo svobodo dalj borilo in zanjo dalo večje žrtve, kot jih daje vietnamsko ljudstvo. V Vietnamu raste že druga generacija ljudi, ki ne vedo, kaj je mir, ki vedo le, kaj je vojna. Pred četrt stoletja so se za svojo svobodo borili proti Japoncem, nato devet let proti Francozom, sedaj pa se v Južnem Vietnamu že štirinajst let borijo proti ameriškemu imperializmu. In ves ta čas to ni samo vojna vojakov, ves ta čas je to vojna, v kateri na najstrašnejši način umirajo tudi otroci, ženske, starke in starci, vojna, v kateri vse ljudstvo gleda smrti v oči. Sodobna vojna je draga. Zato, da bi ameriški vojni stroj ubil enega Vietnamca, morajo ameriški davkoplačevalci odšteti 322.000 dolarjev. Američani, ki vse računajo, so izračunali hkrati tudi to, da doma, v ZDA, znaša povprečna podpora, ki jo dajejo svojim najrevnejšim ljudem, ie 53 dolarjev ... V Ameriki, najbogatejši deželi na svetu, ni malo revnih ljudi. Najrevnejši Američani pa so ameriški črnci. Ali je naključje, da je med ameriškimi vojaki v Vietnamu sorazmerno največ črncev? Pred začetkom letošnje ofenzive FNO v Vietnamu je redna ameriška vojska, ki šteje 300.000 ljudi, imela nekaj več kot 9000 mrtvih. Ameriški marinci pa, ki se borijo v prvih bojnih črtah in ki imajo le dve možnosti -- ubijati ali biti ubiti, pa so imeli 6000 mrtvih in 37.000 ranjenih -•vseh skupaj pa jih je le 75.000. Američanom se — vsaj zaenkrat — ni bati, da jim bo ^manjkalo marincev. Med revnim prebivalstvom te najbogatejše države na svetu so stotisoči mladih fantov, ki v službi pri marincih vidijo pot do uspeha. Večinoma so to fantje, ki so zapustili šolo še pred koncem obveznega šolanja in ki upajo; da bodo pri marincih dosegli kvalifikacijo v posebnih šolah, ki jih zanje ustanavljajo. Ameriški črnski voditelj Blackovver je nekoč dejal: ‘‘Moj oče v Harlemu ni mogel preživljati svojih otrok kljub temu, da je delal hkrati v treh službah. Ta družba torej hi dobra, sem si rekel in sklenil, da jo razbijem!-« Najbolj znani črnski voditelj dr. Martin Luther King, ki ga je pred dnevi ubil beli plačani morilec, je vse svoje hioči posvetil mirni rešitvi črnskega vprašanja. Pridigal je 3 potrebi nenasilnega boja, o možnosti, da se rasistična ameriška družba spreobrne na nenasilen način, toda še Precej pred svojo mučeniško smrtjo je že ugotovil; da je ameriška družba bolna družba in da mora biti boj črncev to^kap je boj vietnamskega kmeta. S svojo smrtjo je odprl težko pot črnskega revolucionarnega gibanja, ki mora biti hkrati pot revolucioniranja ameriške družbe. Fantje iz Harlema, črni fantje Amerike — doklej boste hodili v Vietnam? Doklej bodo ameriški fantje nasploh hodili v Vietnam, namesto da bi doma postavili stvari **a--svoje mesto? K\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V^^^ -m ....m MINUS 18" C V VAŠEM HLADILNIKU? NE! Temveč v najnovejšem izdelku LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV Ž g LTH KONZERVATORJU SGH-110 I I I I i Str. 12: Znanje odpira okno v svet Ko prevladale skupni Interesi Nemir živega srelira Kje si, tovarištvo? »Okrogla miza« is sisšsaištva DE o predkongresni la razpravah Izza »okrogle predkon- gresnih razprav v M ieaii|u Delovnim ljudem Pomurja želijo ob prazniku dela mnogo delovnih uspehov občinski sindikalni sveti: % ■ ‘(f til ; 1 'Čil ■gr * I im umor j dt > dl f| II1 vi lfjmL-I. kJJL slOJI/ !fcwota IM MEDOBČINSKI STROKOVNI ODBORI SINDIKATOV ZA POMURJE Ob 1. maju želijo vsem članom sindikata in delovnim ljudem veliko uspehov Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Republiški odbori in ČZP Delavska enotnost MILAN POGAČNIK Vietnamska tragedija Optimizem, ki je zavel po svetu spričo pripravljenosti Združenih držav in vlade Demokratične republike Vietnam za ,pogajanja, polagoma kopni. Ameriško zavlačevanje z izbiro kraja, v katerem naj bi prišlo do prvega neposrednega stika, meče temno senco na Johnsonovo pirpravljenost, da sede za isto mizo s sever-novietnamskimi predstavniki. Vojna v tej daljni azijski d eželi, ki traja z manjšimi presledki že skoraj četrt stoletja, se torej nadaljuje. Vso novejšo zgodovino vietnamskega ljudstva bi lahko opisali z nekaj besedami — boj proti tuji nadvladi. Od leta 1919, ko je Ho Ši Minh brezuspešno poskušal predati versajski mirovni konferenci ma nifest, v katerem je zahteval, da se vietnamskemu ljudstvu zagotovi pravico do samoopredelitve, stoji na čelu osvobodilnega gibanja ta legendarna osebnost vietnamskega ljudstva. Leta 1925 je Ho Ši Minh ustanovil Revolucionarno ligo vietnamske mladine, pet let kasneje pa Komunistično partijo Vietnama. Tedaj so v mnogih predelih dežele začeli organizirati kmečke vstaje zoper kolonizatorje, ki so jih Francozi v krvi zadušili. V marcu 1939. Ista so japonski imperialisti začeli spreminjati Vietnam — s pristankom Francije — v svojo bazo za napad na Kitajsko. Komunistična partija je tedaj začela organizirati Vietnamce za boj proti »Zvezi francoskega imperializma in japonskega fašizma«. V mnogih pokrajinah je vodila množične demonstracije za osvoboditev političnih zapornikov, proti organom francoske uprave, ki je sodelovala z Japonci, za zaplembo imovine veleposestnikov, za neodvisnost Vietnama. Na osmem zasedanju centralnega komiteja komunistične partije Vietnama leta 1941 je bilo sklenjeno, naj se začne partizanska vstaja. Ustanovili so enotno narodno fronto Vietminh, ki je združila vse napredne nacionalne sile v boju proti okupatorjem. Tri leta kasneje -so se partizanske enote združile v osvobodilno armado, ki je leta 1945 osvobodila Vietnam. Začasna vlada Demokratične republike Vietnam pod predsedstvom Ho Ši Minha se je začela pogajati s Francozi o neodvisnosti. Medtem pa so francoski vojaki s pomočjo Angležev ponovno začeli vdirati na vietnamsko ozemlje. Ko Francija leta 1946 ni hotela priznati suverenosti Demokratične republike, je izbruhnila vojna, ki je trajala osem let. Po ogorčenih bitkah v letu 1954, med katerimi je najbolj znana bitka pri Dien Bien Fuju, so sprte strani sedle za zeleno mizo v Ženevi in tedaj so Vietnam razdelili na dve polovici. Na severu je zavladalo osvpbodilno gibanje, južni del dežele pa ntj bi začasno ostal Franciji, vendar samo do leta 1956, ko bi v vsem Vietnamu s svobodnimi volitvami odločili o združitvi. Teh volitev pa ni bilo. Za Južni Vietnam so se začeli zanimati Američani, ki so kmalu po ženevskih sporazumih postavili za predsednika južnovietnamske vlade svojega plačanca Ngo Din Diema. Nasilni režim Din Diema in njegove družine je potisnil južno-vletnamsko ljudstvo v skrajno bedo in brezpravje. Nekdanji partizani so ponovno prijeli za orožje in leta 1960 ustanovili Nacionalno osvobodilno fronto, v okviru katere se je zbralo vse, kar je v Južnem Vietnamu naprednega. Že leta 1961 je Fronta nadzorovala tri četrtine južnovietnamskega ozemlja na podeželju. Diemov režim je bil tolikanj osovražen, da so ga končno zrušili drugi ameriški agenti in po nekaj mesecih vladnih kriz in državnih udarov je zavladal Ngujen Kao Ky. Hkrati s krepitvijo osvobodilnega gibanja in njegove armade pa se je krepil tudi ameriški vpliv v Južnem Vietnamu. Leta 1963 je bilo tamkaj le 16.000 tako imenovanih svetovalcev, predvsem vojaških, danes pa imajo ZDA v tej deželi že 540.000 vojakov. Pomaga jim še kakih 60.000 tako imenovanih zaveznikov, največ iz Južne Koreje, južnovietnamsko kvizlinško vojsko pa cenijo na približno 700.000 vojakov. Vendar pa vsa ta ogromna armada ne more poraziti osvobodilne vojske, ki ima po ameriških podatkih 280.000 borcev. Prvega februarja letos je osvobodilna armada v veliki ofenzivi zrušila še poslednje nade ameriških generalov in njihovih kvizlingov v zmagovit konec vojne. Zdaj torej čakam,o na pogajanja, ki pa se bodo uspešno končala le, če bodo Američani priznali južnovietnamsko osvobodilno fronto kot enakopravnega sobesednika, če bodo ustavili vojne operacije ter dovolili vietnamskemu ljudstvu, da svobodno uredi svoje življenje. ll!l!!l!!!!l!l lllllllllllll! lili!!®!! ■lili lil*!* ✓-m vetovna sindikalna federacija je na nedavnem sestanku — udeležili so se ga tudi zastopniki številnih sin-dikalnih organizacij, ki niso članice te mednarodne sindikalne zveze — pozvala delovne ljudi vsega sveta, naj letošnji prvi maj proslavijo kot dan mednarodne solidarnosti z osvobodilnim bojem vietnamskega ljudstva. To pobudo SSF je sprejelo in podprlo tudi naše delavsko gibanje, v prepričanju, da bomo na ta dan, se pravi na praznik mednarodne solidarnosti proletariata, lahko ponovno podprli težnje za združitev vseh tistih organiziranih in doslej še ne organiziranih sil na svetu, ki svojo svobodo spoštujejo prav toliko, kot tisto, za katero se bore in umirajo Vietnamci. Jugoslovanski delavci smo ves čas vojne v Vietnamu — od prvih začetkov oborožene vstaje pred kake četrt stoletja proti japonskemu okupatorju, in tedaj, ko so se Vietnamci devet let borili proti francoskim kolonialistom, pa sedaj, ko se na jugu dežele že štirinajst let upirajo ameriškemu imperializmu, na severu pa se branijo pred napadi Američanov — torej ves ta čas smo v mislih in dejanjih izpričevali svojo solidarnost z njihovim pravičnim bojem. Ne bomo naštevali, kaj smo storili — morda bi lahko še več; vendar moramo reči, da je sleherni naš dan tudi dan solidarnosti z vietnamskim ljudstvom, ki se v zadnjih letih ne bori več samo za svobodo, pač pa že za goli obstanek. Ta bitka je tolikanj naša kot njihova. Kajti zmaga agresorjev v Vietnamu bi imperialiste utrdila v prepričanju, da s sredstvi, kakršne uporabljajo v tej deželi, prepojeni s krvjo, lahko uničijo težnjo po svobodi slehernega naroda. Naj torej ob letošnjem 1. maju podpremo Vietnamce v njihovih junaških naporih, naj bodo naše misli, ki bodo poromale v to daljno deželo, polne spodbude in vere v njihovo pravično stvar in tudi — zahvale. III,Hilli! milili,mili« iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mirni American Graham Greene opisuje v »Mirnem Američanu« dogajanja v zadnjem letu vietnamske vojne proti Francozom. Ves sever, razen delte Rdeče reke je že svoboden. Na jugu so se Francozi utrdili v mestih, na podeželju pa vlada osvobodilno gibanje — vietminh. V odlomku, ki ga objavljamo, nas pisatelj popelje na stražili stolp kolonialne vojske nekje na vietnamskem podeželju. Noč je in ponoči je vsa dežela — razen takšnih stolpov — partizanska. Kolonialnima vojščakoma, ki so ju Francozi na silo vtaknili v vojaško suknjo, se pridružita dva tujca, ki se jima je pokvaril avtomobil: Thomas Fowler, angleški novinar, in Alden Pyle iz ameriške misije za gospodarsko pomoč. Anglež že nekaj let od blizu spremlja dogajanja v Vietnamu, Američan pa je komaj prišel in zdaj za kulisami gospodarske misije pripravlja tla za prodor ameriškega imperializma v to izmučeno deželo. Njegovi predstojniki so mu dali za popotnico obilo denarja, s katerim podkupuje politične degenerirance, ter knjige Torka Hardinga, ideologa ameriške osvajalne politike na Daljnem vzhodu. »Imenitno,« je rekel Pyle. Njegov glas je bil nekoliko zbegan. »Fowler, ali ne bi eden od teh dveh cepcev stal na straži?« »Ti se ne pustijo ustreliti.« »Kaj bo, če ju napadejo vi-etminci?« je vprašal Pyle. »Izstrelila bosta en naboj in ušla.« »Slabe perspektive.« Ko sva se usedla na tla, st.a se vietminca oddahnila. Prevzelo me je sočutje do njiju; ni bila lahka naloga za dva slabo izvežbana vojaka sedeti tu gori noč za nočjo v negotovosti, da se splazijo vietminci z riževih polj na cesto. Rekel sem Pylu: »Ali mislite, da vesta, da se bojujeta za demokracijo? Moral bi biti tu York Harding, da jima to razloži« z »Vi se zmerom norčujete iz Yorka,« je rekel Pyle. »Norčujem se iz vsakogar, ki potrati toliko časa, da piše o stvareh, ki jih ni. Cigareto?« »Ne kadim — samo opij. Ponudite stražarjema. Dobro bi bilo, če bi postali prijatelji.« Pyle je vstal, jima prižgal cigareti in se vrnil. Rekel je: »Želel bi, da bi imele cigarete simboličen pomen, kakor sol.« Potem je vprašal: »Ali jima zaupate?« »Noben francoski oficir,« sem rekel, »ne bi preživel noči sam z dvema preplašenima stražarjema v takem stc*pu.z Znano je celo, da je vod predal svoje oficirje. Včasih imajo vietminci večji uspeh z zvočniki kakor z granatami. Ne zamerim jima. Vi in vam podobni se skušate vojskovati s pomočjo ljudi, ki niso zainteresirani.« »Nočejo komunizma.« »Hočejo dovolj riža,« sem rekel. »Nočejo biti ustreljeni. Hočejo postati nekoč nekaj takega, kakor drugi ljudje. Nočejo, da jim mi belci dopovedujemo, kaj hočejo.« »Ce gre Indokina ...« »Poznam to ploščo. Gre Siam. Gre Malaja. Gre Indonezija. Kaj pomeni gre? Če bi verjel v vašega boga in drugo življenje, bi stavil svojo bodočo harfo za vašo zlato krono, da čez petsto let mogoče ne bo New Yorka ne Londona, da pa bodo na teh poljih šr vedno gojili riž. da bodo kmetje s koničastimi klobuki še vedno nosili svoj pridelek na trg in da bodo majhni dečki še vedno sedeli na bivolih. Rad imam bivole, toda bivoli ne marajo našega duha, duha Evropejcev. In zapomnite si — s stališča bivola ste tudi vi Evropejec.« »Prisiliti jih bo treba, da bodo verjeli v to, kar se jim reče: ne bo jim dovoljeno, da bi sami mislili.« »Mi smo luksus. Ali mislite, da kmet sedi in misli na boga in demokracijo, ko se zvečer vrne v svojo ilovnato kočo?« »Vi govorite, kakor da bi bili v vsej deželi samo kmetje. Kaj pa izobraženci? Ali bodo srečni?« »Seveda ne bodo,« sem rekel. »vzgojili smo jih v naših nazorih. Naučili smo jih nevarnih iger in zato čakava tu in upava, da nama ne bodo prerezali grla. Zaslužila pa bi, da nama ga prerežejo. Želim, da bi bil tu tudi vaš prijatelj York.« »Ali menite, da smo že Izgubili?« »Ne gre za to,« sem rekel. »Nimam posebne želje, da bi zmagali. Prav bi mi bilo, če bi bila ta dva reveža srečna.« Za svobodo se je treba boriti.« »Glede svobode ne vem, kaj pomeni. Vprašajte ju« Zaklical sem jima po francosko: »Kaj je svoboda?« Požirala sta riž, buljila v naju in molčala. Pyle je rekel: »Vi razpravljate zaradi razpravljanja. Vi ste intelektualec. Vi zagovarjate pomen posameznika kakor jaz — ali York« »Zakaj smo to šele sedaj odkrili?« sem rekel. »Pred štiridesetimi leti. ni nihče tako govoril.« »Takrat pomen" posameznika še ni bil ogrožen« »Naša individualnost ni bila ogrožena, ne, toda kdo se je menil za individualnost človeka na riževih poljih — in kdo se meni sedaj? Edini, ki ravna z njim kot s človekom, je komisar. On sedi z njim v njegovi koči, vpraša ga za ime in posluša njegove pritožbe; posveti mu vsak dan eno uro in ga uči — ni važno kaj — ravna z njim kot s človekom, ki ima svojo vrednost. Ne hodite po Vzhodu s tem papagajskim krikom o o-groženosti duše posameznika. Znašli se boste na napačni strani — oni zagovarjajo pravice posameznika, mi pa samo navadnega vojaka št. 23987. najmanjšo enoto v globalni strategiji.« Tedaj je zadrdral mitraljez, ni moglo biti dalj kot miljo-Mogoče je živčen stražar ustrelil proti senci ali pa se je začel nov napad. »Nekoč sem bral knjigo.. •* je začel Pyle. Nikdar nisem zvedel, katedro knjigo je bral Pyle. Neki glas je prodrl v opazovalnico, zdelo se je, da govori iz sence pri poklopnih vratih — bil ie votel glas iz zvočnika, ki je govoril nekaj v vietnamščini. »No, sedaj smo v kaši«, sem rekel-Stražarja sta poslušala z odpv timi usti in zrla proti lini. K° sem se ozrl, je bila puška naperjena — ni mi bilo jasno ali proti meni ali proti lini-Toda ko sem se premikal ob steni, je puška kolebala, omahovala in me pokrivala. »Kaj govore?« je vprašal Pyle. »Ne vem. Mislim, da so našli avto in da prigovarjajo fantoma, naj naju pred as ta ali • • Namerite brzostrelko, preden se odločita.« Ko sem vstal, je glas utihnil. Tišina me je spodbudil3’ da sem skočil, Pyle je ostro rekel'-»Vrzi proč puško!« in stražar jo je vrgel na tla. »Najbolje bo, da hitro iz' gineva«, sem rekel. »In onadva?« je vprašal Pyle in dodal z zastrašujočo ravnodušnostjo: »Ali naj ju ustrelim?« »Saj nista nič storila« »Zakaj pa ne? Saj midva h1 nimava kaj iskati. To je njun3 dežela«. Izpraznil sem puško in jo položil na tla. »Menda je ne boste pustih tukaj«?, je rekel Pyle. »Prestar 'sem, da bi tekal 5 puško. In to ni moja vojna-Pojdiva!« To ni bila moja vojna, toda želel bi, da bi tudi tisti v terni to vedeli. - ,ywvNA/vWWW^AAA^AAA/V^/WWWV'yV'✓^AAA/W^AAyWWWW'yWVVV^AAAr7WW•VWW' Thy je postal mož j SAIGON, 21. febr. (AFP) Boji v Hueju še trajajo. Američani so zavzeli nekaj okoliških vasi. Drugače na bojišču nič novega. »Prevedi,« je ukazal ameriški častnik. Vietnamec v ameriški vojaški uniformi je dejal: »Gospod bi rad vedel, kje so vietkongovci.« Thy je stiskal zobe. »Povej mu,« je rekel ameriški častnik, »da poznamo sredstva, ki mu bodo odprla usta.« Vojak saigonskega režima je zamahnil s puško in Thy se je zvil in padel na tla. Neznanska bolečina se mu je zarezala v trebuh. »Kje so vietkongovci?« »V Hueju,« je zamrmral Thy. »Za norca nas ima, ščene usrano,« je ugotovil Američan in naročil Vietnamcu: »Pokaži mu, kaj znaš.« Thyju so zvezali roke in ga tako zvezanega potegnili na vejo. Vojak je z nožem podrsal po njegovem golem tre- buhu. Pokazalo se je nekaj krvi. »Mama,« je rekel Thy in vse telo mu je oblival hladen znoj in njegove oči so bolščale nekam v prazno; ni videl črnega narednika, kako je prebledel, se obrnil in izpraznil vsebino svojega želodca, in belega vojaka, ki je strmel vanj in mrmral: »Moj bog, saj jim hočemo le dobro,« in pobesnelega častnika, ki je vpil v polomljeni vietnamščini: »Kje so banditi?« Videl pa je mamo. Sedela sta na bregu velike reke in Thy jo je spraševal: »Kam se vali vse to vodovje?« »Kdo ve, sin, nekam daleč.« »Pa je tam tudi vojna?« »Kdo ve, sin, najbrž tudi.« »Mogoče pa je ni; dobro bi bilo videti.« »Da, dobro bi bilo videti, sin.« V roki je držal igračo, ki so jo prejšnji dan, na praznik, vrgli iz letala. Malo opico, ki poskakuje, če jo navij eš. Ni vedel, da na njej piše: Darilo ZDA vietnamskim otrokom. In mama je rekla: »Vrzi to *reč v vodo.« »Zakaj?« je hotel vedeti Thy. »Tako je lepa. »Vrzi,« je trmoglavila mama, »poslali so jo grdi ljudje.« In jo je vrgel. Pa se je tisti hip prikazalo letalo in odvrglo svoj smrtonosni tovor. Mama je obležala v krvi in ničesar več ni rekla; pokopali so jo v skupni grob. Tamkaj, kjer je zemlja vsrkala njeno kri, je zrasla bujna temnozelena trava in Thy nikoli ni stopil nanjo; ogradil jo je in vsako pomlad ... »Kaj pravi?« je vprašal ameriški častnik. »Kliče mamo.« »Prekleta vojna,« je rekel častnik in pogledal po prazni vasi. »Le kam so se vdrli?« Thy pa se je nasmehnil. Sam je zakril vsa skrivališča, kamor so zbežali starci, žene in otroci. Zato so ga ujeli. »Zadnjikrat te vprašam, kje . so vietkongovci?« Thy je rekel: »Povsod«. Zdaj se ni več bal. Prva preizkušnja je navadno najhujša. Zdaj ve, kaj zmore. In je ponovil: »Saj sami veste, da so povsod.« Nož je spet zarezal v kožo na trebuhu. Tedaj pa je rafal, izstreljen z obronka gozda, -podkrepil Thyjevo trditev. Enota osvobodilne armade je napadla. Američani in Saigonci so se v neredu umaknili. Med bambusovimi kočami pa je obvisel zvezan dvanajstletni deček in na njegovih ustnah je igral smehljaj. V eni sami uri je iz otroka postal mož. JANEZ VOLJČ »Slišal sem, da mi rasisti grozijo. Ne vem, kaj vse se lahko zgod/. Tudi jaz bi rad, kot vsi drugi ljudje, dolgo živel, vendar to zame ni tako pomembno. Moje življenje je usmerjeno k obljubljeni deželi Ameriki, ki bo nekega dne Postala stvarnost...« Tako je govoril dr. Martin Luther King na svojem zadnjem zborovanju v Memphisu; nekaj ur kasneje ga je zadela krogla belega rasista. Slutil je bližajočo se smrt, pa se ni umaknil. Pogumno je vztrajal na svoji poti in do zadnje ure je ostal zvest idejam, za katere sc je boril. Dr. Martin Luther King, baptistični pastor, apostol nenasilja, Nobelov nagrajenec, eden najpomembnejših voditeljev črnskega gibanja v Združenih državah in eden najbolj aktivnih nasprotnikov vietnamske vojne, je padel kot žrtev zarote reakcionarne Amerike v dneh, ko so se pojavila prva znamenja, da bo moč rešiti vietnamski problem na miren način. Njegova smrt je razburkala vso Ameriko, ki se je znašla na razpotju neenotna in notranje gnila. King je opozarjal uradno Ameriko, da bo nacionalno varnost, ki jo išče z intervencijsko vojno v Vietnamu, izgubila na ulicah lastnih mest. Njegove besede se uresničujejo. Vietnamska vojna in rasni nemiri, ki so sc razširili po vseh večjih mestih, so zgovoren dokaz, da bo letošnje ameriško poletje dolgo in vroče. Se pred leti smo črnsko vprašanje v Združenih državah istovetili s problemi ameriškega Juga, kjer vlada klasični rasizem že dolga leta. Tja so dovažali črne sužnje iz Afrike, da bi delali na plantažah belcev. Po osvoboditvi sužnjev v šestdesetih letih minulega s'oletja so se črnci začeli seliti tudi na Sever, v industrijska mesta. Na Jugu so v kasnejših letih uvedli kruto rasistično zakonodajo, ki pretežno velja še danes, tam je nastal teroristični Ku-Klux-Klan. Zato se je v prvem, povojnem desetletju usmerila glavna aktivnost naprednih črnskih voditeljev prav na Jug, v dežele klasičnega rasizma1. Zahtevali so osnovne človeške in politične pravice, upirali so se segregaciji na avtobusih in železnicah, v javnih lokalih in v šolah, zahtevali so volilno pravico za vse črnce, pravično sodelovanje v gospodarskem življenju iv boljše življenjske razmere. To gibanje je organiziral in vodil dr. Martin Luther King, ki je poudarjal Gand.hijevo načelo nenasilja. Prvi uspehi so opogumili črnce in Kingpvo gibanje se je krepilo. Medtem pa je začelo vreti tudi v velikih mestih na Severu. Tam sicer ni rasistične zakonodaje, vendar reakcionarni belci s segregacijskimi predpisi jemljejo črncem pravice, kot jih imajo sami. Zlasti velja to za pravico do svobodne naselitve. Črnce so potisnili v njim namenjene mestne četrti, kamor se je predvsem v zadnjih letih preselilo z Juga in s kmetijskih področij severa več. milijonov črncev. Od kakih 22 milijonov temnopoltih državljanov ZDA jih zdaj živi v mestih že 15 milijonov. Njihove četrti $o prenaseljene, v njih vladata revščina in brezposelnost. V takšnih razmerah se Kingova misel o nenasilju ni mogla Zakoreniniti. Vedno bolj se je krepilo prepričanje, da bo moč zboljšati življenjske razmere v »getih« le z nasilnimi akcijami. Ze leta 1964 je prišlo v Los Angelesu do rasističnih nemirov, leto dni kasneje so se uprli črnci v newyorškem Harlemu, lansko poletje Pa je izbruhnil upor kar v 164 ameriških mestih Komisija, ki naj bi ugotovila,vzroke teh nemirov, je v svojem Poročilu predsedniku Johnsonu napisala: »Upor črncev ni bil organiziran iz enega središča, zanj je značilna spontanost, osnovni vzrok pa je rasizem belcev. Eksplozivno razpoloženje, ki se je kopičilo v mestih vse od druge svetovne vojne, je posledica težkih življenjskih razmer črncev oziroma odpora belih rasistov, ki se upirajo težnjam, da bi te razmere popravili.« V Harlemu je na primer 33,1 % črncev nezaposlenih, v Los Angelesu kakih 40 '/c, nič bolje pa ni v drugih mestih. Medtem ko se je dohodek povprečne ameriške družine povečal v letih od 1960 do 1965 za 14 %, se je dohodek črnske družine, denimo v Wattsu, tipični črnski četrti, zmanjšal za S 'ta. Črnci potrebujejo najmanj dva milijona novih delovnih mest. Vlada bi morala najti kredite za šolanje črnskih otrok, za 'usposobitev delavcev, za zboljšanje njihove zdravstvene zaščite. Vse to jim je Johnson obljubljal, toda denar, ki naj bi bil namenjen zanje, je odšel v Vietnam. Vietnamska vojna je po nekaterih izračunih veljala ZDA že kakih 80 milijard dolarjev. Eksplozivne razmere v velikih mestih so porodile revolucionarne voditelje in nove črnske stranke, ki sicer še nimajo jasnih Programov, vendar se vse bolj uveljavljajo. Dr. Martin Luther King je sicer, zavračal nasilje in je do konca ostal zvest svoji ideji, vendar je priznaval, da je revolucionarno vrenje med črnci »plod globoke jeze prevaranih« in da se bo iz te jeze rodil spopad, ki bo pretresel vso Ameriko. OAKLAND, 8. april (AP). — Rasni nemiri se nadaljujejo. Policija je v tem mestu streljala na črnce, ki so protestirali proti uboju Martina Luthra Kinga. Prejšnjim žrtvam sta se pridružili še dve. »Nikamor ne boš šel,« je dejal stari Louis. »Toda, očka,« ga je rotil Joe, »moram iti. Vi ne veste, kaj so počeli z nami.« »So vas tepli?« »Tepli in vse drugo. Kot vedno.« »Vedel sem, da se to vaše zborovanje ne bo dobro končalo. Belci se ujezijo, če črnci zborujejo. Tako je bilo tudi na Jugu.« »Nismo več na Jugu, očka, in to tudi ni več tisti Sever, kamor ste me pripeljali pred dvajsetimi leti.« »Morebiti,« je zateglo, dejal Louis, »mogoče se je res marsikaj spremenilo. Vendar mora človek še večno spoštovati božje odločitve. Če je bog hotel, da si črnec, si pač črnec.« »Bog je mrtev, očka.« »Molči,« se je ujezil Louis. »Bog je pravičen, preizkuša nas v trpljenju in ve, kaj dela.« »Tistega boga, o katerem govoriš ti. nikoli ni bilo. Ustvarili so ga belci — za nas, črnce. Sami pa imajo svoje bogove. Zlate, do zob oborožene, ohole — ustvarjene po njihovih podobah. To so tisti bogovi, h katerim oltarjem so se prislinili tudi črni bogataši... Zbrali smo se v parku »Vem, rekli boste: ,Kdor z mečem začne...’ Toda jaz nisem začel. V mrtvašnici ležijo naši, ne belci. Nosil sem jo leto dni. Ubijal Vietnamce. Za koga? Za tole Ameriko, ki ubija svoje črne otroke. Zdaj jo bom prvič porabil zase in za vse nas, ki životarimo v črnih getih.« »Pusti, sem rekel,« je ukazal Louis, »še si moj sin, boš ubogal. Bog nas je ustvaril bele in črne in nam zajjove- in pastor je začel moliti zadušnim za Kingom in mnogi so se jokali. In pridrveli so policaji in nas pretepali z gumijevkami in razganjali z brizgalnimi in solzilnimi plini in vaš bog je vse to gledal in molčal... Oprostite, toda jaz moram iti.« Joe je odprl omaro iz vzel iz nje thomsonko, ki jo je prinesel iz Vietnama. Louis je zgrabil za puško. »Ne boš, sin...« dal, da živimo skupaj. Ti pa bi rad s puško urejal skupno življenje. Še povečal boš sovraštvo.« Tedaj je skozi podstrešno okno prodrl glas zvočnika s policijskega avtomobila: »Vsi mladi črnci naj takoj pridejo na ulico.« Louis je rekel: »Pojdi.« Joe je okleval. »Rekel sem ti, pojdi! Vse se bo uredilo. King nas je učil, da se bosta nekoč bela in črna Amerika sporazumeli.« Joe je nemočno skomignil z rameni, dejal: »Za sporazumevanje sta potrebna enakopravna partnerja,« in odšel. Stari Louis je pogledal skozi podstrešno okno in videl je ljudi, ki so stali na drugi strani ulice in so jih policaji preiskovali. Potem je zaslišal strele. Nekdo je kriknil: »Joe, kaj so ti storili!« Mladosten glas je na tej strani ulice, ki je Louis ni videi, dejal: »Mislil sem, da ima pištolo.« Potem je neki drug glas rekel: »V hipu se je stegnil.« Neka ženska pa je zajokala: »Joe...« Iz poročila 22. policijske postaje: »Takoj po tistem, ko je policijski pripravnik Cel VVebster ustrelil nekega črnca, ker je mislil, da ima pod suknjičem pištolo, se je na podstrešni lini pojavil starec s puško v rokah. Poročnik Johnson ga je zadel s prvim strelom. Do mrtvega. Starec ni streljal. Ni imel časa.« JANEZ VOLJČ V romanu »Sanje nekega življenja« je ameriški črnskr pisatelj Richard Wright opisal moreče razmere, v katerih žive črnci na jugu Združenih držav. V naslednjem odlomku se črnski dečki, ki bi radi bili »pravi Američani«, pa so za bele rasiste le »umazani zamorci«, pogovarjajo o brezupnem položaju črnega človeka v beli Ameriki. »Kaj se dogaja?« je vprašal Fishbelly. pogledujoč od enega do drugega. »O nečem smo se pogovarjali in bi radi vedeli, kaj misliš ti,« mu je pojasnil Zeke. »Ja? Kaj pa je,« je vprašal Fishbelly, ki se mu je to dobrikalo. Zeke se je odkašljal, potlačil smeh in nato vprašal: »Fish, te mika, da bi šel v Afriko?« Fishbell.v je pomežiknil, pogledujoč od enega črnega obraza k drugemu črnemu obrazu. »Ha? V Afriko? Cernu?« Zeke in Tony sta zacepetala od veselja. Sam se je namršil. »Ti nisem rekel?« je Zeke zmagoslavno zavpil. »Ampak kdo pojde v Afriko?« je vprašal Fishbelly, ki si je prizadeval, da bi razumel, za kaj gre. »Nihče razen prekletih norcev!« je rekel Zeke s poudarkom. »Vi. zamorci, ne veste ničesar,« je Sam oštel Zeka in ,To-nyja. »Kdo je zamorec?« je vprašal Zeke, stiskajoč pesti. Sam je jezno izbuljil oči. Fishbelly se je vprašal, ali bo zabrusil naj hujšo psovko. »Zamorec je črnec, ki ne ve', kaj je« je sam posplošil obtožbo. »Tj praviš meni, da sem zamorec?« »Ali ti veš, kaj si?« mu je Sam nepopustljivo odvrnil. »Seveda vem,« je rekel Zeke. »Zakaj potem vprašuješ mene?« ga je sam logično zavrnil. »Zamorec je črnec, ki ne ve, kaj je, ker je preveč neumen, da bi to vedel.« »Poslušajte profesorja!« se je posmehljivo zarežal Tony. »Kadar veš, da si zamorec, potem nisi več zamorec,« je modroval Sam. »Sele tedaj posta-peš človek. Belci so natvezli črnemu človeku, da je zamorec, in zdaj jim verjame ...« »O čem govorite?« je vprašal Fishbelly vznemirjeno in osuplo. »Sam pravi, da bi mi vsi hoteli biti beli« je Zeke razgalil jedro sporne zadeve. »Sam, zakaj tako?« je vprašal Fishbelly. »Vsi smo črni. . .« »Lase si ravnate, kajne?« je vprašal Sam grenko. »O, ampak ne zato, da bi bili beli,« je nasprotoval Zeke. »Pač! Zakaj si polagate na lase lug in zmečkan krompir?« je Sam vprašal zaničljivo. »Uničujete si lase, samo da bi bili vaši lasje ravni kot lasje belih.« »To je laž!« je zakričal Zeke. Fishbelly se je mučno prestopal z noge na nogo. Tudi njegovi lasje so bili gladki in ugajali so mu, vendar ni hotel pomisliti, zakaj so mu jih zravnali. »Vsi se kratko malo sramujemo, da smo črni,« jih je Sam napadel naravnost. »Ampak, saj smo čisto taki, kot so vsi drugi v tej deželi.« Tony si je prizadeval, da bi prikazal življenje črncev v Ameriki kot normalno. »Ne!« Sam je zavrnil tako razlaganje. »Irci in Angleži so belci. Fish je Afričan, ki so ga odpeljali iz Afrike. Fish ni Američan. Ni tako, Fish?« »Že, ampak to je bilo zdavnaj ...« »Sam. kakšen osel si,« je rekel Zeke. »No, Sam, zdaj pa mi povej: Kaj je Roosevelt?« »Roosevelt je Američan,« je odvrnil Sam mirno. »In prav tako Fish,« je Zeke dokončno poskušal zaključiti spor. »Motiš se!« je zaklical Sam. »Roosevelt lahko dela, kar hoče, Fish pa ne. Fish misli, da je Američan, pa ni,- No, moj papa pravi, da bi vsi črnci morali vzdigniti iz zaostalosti Afriko, ker je to naš pravi dom ...« »Kar sam pojdi v Afriko!« se je Zeke zadrl na Sama. »Hočem ostati, kjer sem« je slednjič priznal Fish. »Prav,« mu je porogljivo de-ipi Sam. »Nihče noče v Afriko.. . V redu. Kdo pa hoče v Ameriko?« Trije dečki so se neverno zazrli v Sama. »Nehajte vsi skupaj!« je za-vreščal Fishbelly. »To je prismuknjeno.« »Sam je začel; rekel je, da bi se vsi morali vrniti v Afriko,« je zamomljal Zeke. »Lažeš. Ne podtikaj mi. ničesar nisem rekel. Povedal sem vam samo, kar mi je rekel papa. Papa je rekel, da se vsi bojujemo zoper tistega Hitlerja, to pa je vojska, ki divja med belci, medtem ko bi črnci morali pomagati Afriki.. .« »Tvoj oče je nor,« je Zeke zabrusil Samu. Sam je zdaj srepo uprl oči v Fishbellyja in vprašal: »Fish, kakšne barve si ti?« »Kakšne b-barve?« je jecljajoč vprašal Fishbelly. »Hudiča, fant, mar ne vidiš, da sem črn?« »In zakaj si črn?« »Tak sem se rodil.« je rekel Fishbell.v zelo občutljivo. »Cm sem in živim v Ameriki in moja družina je prišla iz Afrike« je naštel vse podatke o svojem izvoru. »To je vse, kar vem« »Saj smo že v Ameriki, tepec!« je zavpil Tony. »O, ne, niste!« je Sam strastno zavpil. »Vi ste zamorci, niste nikjer. V Afriki niste, ker vas je belec od tam odpeljal. Fn v Ameriki niste, zakaj, če bi bili, bi živeli kot Američani .. > »Jaz sem Američan!« 'je zagrmel Zeke. »Zamorec, ti sanjaš!« mu je rekel Sam. kakor bi pridigal. »Ti sploh nisi Američan. Živiš kot Jim Crow. Ali se ne voziš v vagonih za Jima Crowa? V avtobusih za Jima Crowa? Ne hodiš v gostilne za Jima Cro-wa? V šole za Jima Crowa? V cerkve za Jima Crowa? Niso tvoja pogrebna podjetja in pokopališča za Jima Crowa? Poskuša i si najeti sobo v tistem westendskem hotelu, kjer služi Chris. Belci bodo tako linčali tvojo črno rit. da boš izdihnil. Ti ne moreš živeti kft Američan, ker nisi Američan. In tudi Afričan nisi. Kaj si torej? Nič! Kratko malo — nič!« * Jim Crow — psovka, ki v združenih državah pom,eni črnca, označba za rasno diskriminacijo. Mestni sindikalni svet Ljubljana — odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva —- odbor sindikata delavcev gradbeništva — odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne in industrije — odbor sindikata delavcev prometa in zvez — odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti — odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti pozdravljajo vse delovne ljudi ob prazniku dela in jim želijo veliko delovnih uspehov! L Angleški strokovnjaki so podvomili v njihove sposobnosti. V krovnim in talnini sloja ter v samem premogovnem sloju bi morali izvrtati v eni vrtini najmanj 90 odstotkov jedra. — Če vam to ne uspe, so dejali Angleži, se lahko odpravite praznih rok. Geološki zavod iz Ljubljane, član poslovnega združenja Rudis, je pogoje sprejel. Mikala ga je pogodba za pol milijona dolarjev, poleg tega pa je ljubljanske geologe glodalo podcenjevanje. Verjeli so v svoje sposobnosti in ugriznili v kislo jabolko. Dela so opravili brez vsakršne napake, celo boljše kot so prvi in drugi pričakovali. Poleg bogatih nahajališč premoga so našli tudi dragoceno vodo. To odkritje je pomenilo veliko pridobitev za separacijo, saj bi sicer morali dovažati vodo po 170 km dolgem cevovodu. Ljubljanski geologi pa so zato lahko sklenili nove pogodbe za hidrološka vrtanja. To je bilo v Maghari na Sinaju, še pred spicpadom med Izraelci in Z AR. Pri poslu so se srečali angleški strokovnjaki kot nadzorni organ, ljubljanski Geološki zavod kot raziskovalec, poljski strokovnjaki pa so odpirali rudnik. Rudisovi geologi so se proslavili. Angleži so jim ponudili nadaljnje sodelovanje. Na egiptovskih tleh pa je obležalo globoko zakopano zaupanje v znanj6 jugoslovanskih strokovnjakov in odprta vrata Rudisovi organizaciji. ZNANJE ODPIRA OKNO V SVET Sredi Vzhodne puščave med Nilom in Rdečim morjem, dctirih 50 kilometrov od prvuh znakov življenja, so taborile Rudisove delovne skupine. Razpeli so več kot 50 šotorov, v njih pa je zasvetila elektrika in se udomačilo pravo razkošje, k0 so vključili še hladilnike. »Poleg vročine, domotožja, brezupnega pogleda v daljavo, kjer ne vidiš konca, je hud problem veda,« popisuje življenjske razmere inž. Peter Grašek, ki se je 5 let mudil v Egiptu in ki ga je pot, pripeljala tudi v Vzhodno puščavo. Po 300 km daleč dovažajo v cisternah vodo. Domači inženirji in drugi domačini so se stežka odžejali, saj so vodo dobivali v omejeni količini. »Naši delavci so se v puščavi dobro vživeli. Imeli smo dobre stike z domačimi strokovnjaki pa tudi z drugimi nekvalificiranimi domačimi delavci. Skupaj smo proslavljali naš praznik republike in 1. maj. Tedaj so zagoreli kresovi, razlegalo se je streljanje in vriskanje, razpoloženje, kot ga znajo ustvariti naši rudarji. Prirejali smo tudi športna tekmovanja. To so bile pravcate prvenstvene tekme med Jugoslavijo in ZAR in zanimivo: na njih so inženirji navijali za svoje domačine, vsi drugi domači navijači pa za nas. Teh dogodkov, prisrčnih srečanj, domačini ne morejo in ne morejo pozabiti«. Prvo uspešno mednarodno srečanje Pot preko meje je težavna, posebno težavna za ljudi s poslovnimi prizadevanji. Rudisovi strokovnjaki so zadevali ob neštete ovire, ko, so se kosali za posel z znanimi in proslavljenimi svetovnimi družbami. »Prvo delo smo prevzeli v Vzhodni puščavi v Združeni arabski republiki«, popisuje prve Rudisove korake na tujem tržišču direktor geološkega zavoda v Ljubljani, dipl. inž. Slavko Papler. »Dokaj korajžno smo se lotili posla. V puščavo smo pripotovali z op temo, ki je bila več vredna kot delo, ki naj bi ga opravili. Raziskovali smo najdišča redkih kovin. Zaradi uspehov smo pogodbo dvakrat obnovili. Svoje delo so naši vrtalci opravili 120 dni pred pogodbenim rokom, navrtali so 12.000 m in izvrtali več kot 92 °/o jedra, čeprav je terjala pogodba le 80 odstotkov jedra.« Srečanje s puščavo je bilo za Rudisove vrtalce preizkušnja. Zaradi pomanjkanja vode s0 se morali opreti na nove metode vrtanja z zračnim izpihovanjem. Na puščavska tla je pritiskala huda vročina. Pod šotori so namerili po 42 do 45 stopinj vročine. Glas o Rudisovih vrtalcih, o njihovem strokovnem znanju, tovarištvu in spoštovanju posebnih šeg ter navad pa se je razširil po vseh državnih organizacijah in podjetjih v Egiptu. V svojem naslednjem pogodbenem poslu so Rudisovi strokovnjaki »zavzeli« najdišča fosfatov. Ljubljanski Geološki zavod, ki je od Rudisovih partnerjev prvi stopil na egiptovska tla, je pokazal sled tudi dragim poslovnim partnerjem v združenju. V Vzhodno puščavo so pripotovale specializirane rudarske ekipe rudnika Trbovlje-Hrast-nik in Mežice, za njimi pa še drugi člani poslovnega združenja. Priznanje alžirskega gospodarstvenika Na planoti Setif v Alžiriji, kjer s0 se pred dobrim poldrugim tisočletjem razprostirale žitnice rimskega imperija, so odkrili Rudisovi vrtalci bogata nahajališča svinca in cinka. Prisluhnimo odlomku pisma, ki ga je napisal Rudisu direktor rudnikov in geologije alžirskega ministrstva nacionalne ekonomije: »S posebnim zadovoljstvom ugotavljam, da so bila raziskovalna dela, ki jih je vodil vaš član, Geološki zavod iz Ljubljane, odlično opravljena v predvidenem roku. Dela so vaši strokovnjaki opravili na visoki tehnični ravni. Tehnološke študije in polindustrijske poskuse, oplemenitenje ciinkove oksidne rude, ki so jih opravili z velikim uspehom v Jugoslaviji, nam odpirajo bogate perspektive pri izkoriščanju velikih na- hajališč kalamine, ki so doslej ostajala v Alžiriji neuporabi j i-va,« Perspektive v Alžiru pa so se odprle tudi za Rudis. Izdelali so projekte za odpiranje rudnika in za izgradnjo flatacije sulfidne rude svinca in cinka ter izgradnjo Rotacije in kalcinacije za oksidno rudo. Zatem so sklenili novo pogodbo za inženiring, popolno izgradnjo in poskusno obratovanje omenjenih objektov. Vrednost letne proizvodnje rudnikov bo blizu 2 in pol milijona dolarjev. »Rudisovo gradbišče v Alžiru leži tisoč metrov nad morjem,« pripoveduje inž. Hubert Clemen . »Klimatske razmere so razmeroma ugodne. Zime so kratke in deževne, temperature se redko spustijo pod ničlo. Poletja so suha in vroča, vendar se živo srebro ne povzpne nad 40 stopinj. Najbolj neprijeten je veter, ki piha večino dni v letu. Pozimi je mrzel in neprijeten, posebno tedaj kadar nosi s seboj dež in sneg. Poleti pa nam prinaša pogosto pesek iz Sahare. Veliko težje kot klimatske so delovne razmere. Voda sili v jašek in kljub izr edino dobrim zaščitnim oblekam so delavci ves delovni čas popolnoma premočeni. Za varnost smo poskrbeli in doslej še ni bilo omembe vredne nezgode. Skupaj z našimi delajo tudi alžirski delavci. Pri delu so zelo marljivi in prenašajo z našimi iste težave« Rudisov zemljevid tržišč je gosto porisan. V naši pripovedi smo se ustavili doslej le v ZAR in Alžiriji. V teh dveh državah so se začeli največji Rudisovi uspehi, v teh državah sklepa Rudis v edino nove obsežnejše pogodbe. Vendar bi premalo izvedeli o njihovem poslovnem življenju, če ne bi vsaj omenili drugih držav, kjer so se Rudisovi strokovnjaki zelo uspešno uveljavili z raziskovanjem, projektiranjem inženiringov, dobavo opreme ali v drugih poslih. Tako vedo danes za Rudis ZR Nemčija, Avstrija, Italija, Maroko, Tunis, Libija, Etiopija, Indija, Japonska,' Bolivija. Samo lani so ustvarili na zunanjih tržiščih približno 90 milijonov N-dinar-jer, kar je dobra polovica celotnega bruto produkta. Imuni za nagrajevanje po delu Nekvalificirani delavci na Rudisovih deloviščih v tujini so domačini. V Egiptu priromajo beduini dolge kilometre daleč na delo. Vsi ti ljudje se po večini prvič srečajo z industrijsko civilizacijo. Z ljudmi brez industrijske tradicije pa je uvajanje v tehnično delo izredno težko, še posebno, ker za delo niso stimulativno nagrajeni. Interes Rudisovih poslovnih partnerjev je opraviti delo hitro in solidno. Kadar gre za vrtanja, se ravna plačilo po metrih. — In so hoteli naši delavci sadove nagrajevanja prenesti tudi v Severno Afriko, — vendar niso uspeli. Domačine plačuje naročnik del po delovnem času. Naši so skušali navzkrižje izravnati. Iz lastnih sredstev bi domačinom povečali mezde, da bi jih tako spodbudili za hitrejše delo. Tega pa jim naročniki del niso dovolili. Navzlic takšnim in podobnim težavam ostajajo na področjih, ki jih Rudisovi strokovnjaki po končanem delu zapustijo, domači priučeni delavci. Mnogi med njimi so se veliko naučili. Nekateri bi bili lahko že samostojni vrtalci. Mnogi med njimi so bili izredno pridni in prizadevni, zlasti radi pa hvalijo v Rudisu alžirske delavce. Težave v razvoju terjajo strokovno delo Več let se obrne, preden dobi podjetje v tujini domovinsko pravico. Rudis ni bil izjema, saj so ga leta imenovali samo - pod' jetje iz Jugoslavije. Rudisovi strokovnjaki poudarjajo, da je do dobrega -imena težko priti, zelo hitro pa ga je mogoče zapraviti. Večkrat so morali zardevati, ko so nekatera, k sreči izjemna jugoslovanska podjetja zapuščala v drugih deželah slab tehnični in poslovni vtis. »Mnogi menijo«, pravi inž. Peter Grašek, »da je lahko V-države v razvoju predati vse, tudi nekurantno blago. Takšno mnenje pa je neodpustljivo in nevarna zmota. Nevarna za ta podjetja, nevarna pa tudi za vsa druge, ki si po najboljših močeh prizadevamo, da bi svoje delo tehnično im poslovno solidno opravili. Ce že ljudje v državah v razvoju niso sami sposobni opravljati vseh strokovnih del, pa zato vedo, kako je treba delati. Mnogi med -njimi so se šolali na zinanih svetovnih univerzah, mnogi so bil-i tudi na naših fakultetah. Ti so za nas še posebno dragoceni, saj se bedo v praksi vedno vračali v državo, v kateri so se šolali, po tehnične usluge in pozneje kot vodilni delavci v podjetjih po opremo in druge jugoslovanske tehnične storitve« V svoji prihodnosti bo Rudis še vedno skušal vztrajati v severnoafriških državah. Poleg tega pa si že utira uspešno P3*- naprej, v Kuwait, v Libanon, v vse države Bližnjega in Daljnega vzhoda, nekatera znamenja kažejo celo na Kitajsko. V Evropi pa navezujejo stike s Španijo, obema Nemčijama, Italijo-Avstrijo i.n Albanijo. Odpravil pa se je celo v oddaljeno Južno Ameriko, v Bolivijo, * * * Nedo-lgo tega so se Rudisovi partnerji - strokovnjaki ljubljanskega geološkega zavoda sre ča-li na drugem koncu sveta z rojaki z otoka Brača. Bračant ki so se ekonomsko dobro uveljavili, saj imajo brezštevilno črede ovac, so prišli na misel, da je pod rušo, ki jo mulijo njihove ovce, bakreno bogastvo-Naš-i vrtalci so zavrtali v globino, vendir rezultati analiz ni&° bili spodbudni. Neznatna najdišča ne bi rodila dobička. T° je bilo na Ognjeni zemlji. I. VRHOVCAK Tokrat malo drugače o povezovanju slovenskega z jugoslovanskim gospodarstvom l ,;V \ / rg. Pilil ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU! 'i::!li';il!fflllWMMiirfiiiHiuiim^ijiamililii»iJi;!i:illll!llllllliliMllllillliilllli;il!ili!liiiII!1IIKIIIi!mUiil»!Ri;il»n[llir Občinski sindikalni svet Maribor — ODBOR SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA — ODBOR SINDIKATA DELAVCEV GRADBENIŠTVA — ODBOR SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE — ODBOR SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ — ODBOR SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI — ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V obdobju po reformi se je močno razmahnilo dotlej bolj ali manj izjemno poslovno-tehnično sodelovanje delovnih organizacij iz Slovenije s podjetji iz drugih jugoslovanskih republik. Takšna ugotovitev ne velja zgolj glede števila podjetij, ki so vključena v kakršnokoli obliko integracijskega povezovanja si sorodnimi delovnimi organizacijami onstran republiških meja, marveč še veliko bolj glede vsebine in obsega tovrstnega sodelovanja. Če je poslovno-tehnično sodelovanje v obliki kooperacije še pred leti pomenilo na j višji dosežek na tem področju, zdaj tudi fizične združitve podjetij zno- traj iste ali sorodnih panog ne pomenijo nobene izjeme. Ob vsem tem pa gospodarstvo samo išče še druge oblike in možnosti samoorganiziranja, da bi izoblikovalo in tudi uresničevalo skupne interese. V zvezi s tem je še posebej pomembno ustanavljanje konzorcijev, ki združujejo proizvajalce, prodajalce in potrošnike istovrstnega blaga. Po tej poti gospodarstvo namerava usklajevati interese domačih proizvajalcev in potrošnikov ter uvoznikov posameznih vrst blaga in izdelkov, kar doslej ni uspevalo v okvirih poslovnih združenj po panogah. Tokrat sicer ne moremo gostiti o vseh oblikah in možno-st*h poslovno-tehničnega povezovanja, ki so vanj — tako ali ^higače — »zapletena« tudi slo-venska podjetja. Zato. se ometemo le na nekaj podatkov iz ®vidence Gospodarske zbornice Slovenije in na opis nekate-r'h najbolj značilnih primerov oblik povezovanja slovenskega z jugoslovanskim gospodar-stvom. Kje smo? • Po podatkih republiške Gospodarske zbornice so delovne organizacije iz Slovenije vključene v 40 poslovnih združenj in v 8 konzorcijev zveznega značaja. © Skupno 64 slovenskih podrtij je sklenilo kooperacijske po&oflbe s 130 delovnim orga-nbacijami iz drugih republik. • V osmih primerih pa je Prišlo do fizične združitve delovnih organizacij iz Slovenije 8 Podjetji iz drugih republik. • Značilno je, da vse te od-jočitve temeljijo na ekonomskih interesih prizadetih kolektivov, Pri svojem delu tudi dosegajo u8odnp rezultate. • Med temi kolektivi so Tobačna tovarna Ljubljana z obra- °®a v Orašju in v Senti, to-varna zdravil »Krka« Novo me-8lo z obratom »Srboflor« v Sx'rljigu, EMO Celje z obratom v KrnSevcu, »Sloveni ja-vino« z ?bratom v Paliču. medtem ko se NAFTA Lendava združila s kombinatom IN A Zagreb, »Planika« Kobarid s tovarno »Josip *b-aš« iz Zagreba, »Sana« Hoče s kombinatom Podravka iz -Opvivnice. © Prav v teh dneh pa bo referendum o združitvi »Iskre« z Kulioindustrijo Zagreb. »Sava« Kranj spet med prvimi . Med 49 jugoslovanskimi podati gumarske industrije »SA-VA« Kranj ustvarja več kot če- trtino, skupaj s tovarnama »BOHOVO« in »TIGAR« Pirot pa skoraj dve tretjini celotne tovrstne proizvodnje. Zgolj pri izdelovanju avtomobilskih '•nev-matik pa SAVA dosega s.oraj polovico celotne jugoslova ^*ke proizvodnje. »Omenjena tri podjetja so se še pred petimi leti dogovorila o razdelitvi proizvodnega programa, da bi po tej poti preprečila drobitev serij in da bi dosegla boljše izkoriščanje kapacitet,« je pripovedoval inženir Janez Bc-ravs, direktor kranjske »Save«. Po tem sporazumu se je TIGAR usmeril predvsem na proizvodnjo lahkih, SAVA na srednje, BOROVO pa na najtežje vrste avtomobilskih pnevmatik. Poudariti moram, da se zavoljo omenjenih ekonomskih interesov naša podjetja tega sporazuma v bistvu tudi držijo in da ga začenjajo uresničevati tudi na drugih področjih, o katerih smo se tistikrat načelno tudi dogovorili. Takrat smo namreč menili, da bi bilo prav in koristno, če bi uveljavljali skupno prodajno politiko, če bi bili enotni pri uvozu surovin in če bi, po potrebi, skupno odkupili kakršnokoli novo tehnologijo oziroma licenco. V teh petih letih se je narp-reč marsikaj spremenilo v jugoslovanski gumarski industriji in tudi pri potrošnji izdelkov naše stroke. Nekaj manj kot polovico avtomobilskih pnevmatik in ostalih gumijevih izdelkov moramo še vedno uvažati. Interesi uvoznikov marsikdaj nasprotujejo interesom nas proizvajalcev. Prav zaradi tega smo po daljših razgovorih ustanovili konzorcij proizvajalcev avtomobilskih pnevmatik, ki vključuje tudi potrošnike (motorno in drugo industrijo) ter trgovska podjetja, ki tovrstne izdelke prodajajo oziroma uvažajo. V okviru tega konzorcija bomo v kratkem podpisali tudi prve tri pogodbe. ki bodo urejale preskrbo našega tržišča z ddmačimi in z uvoženimi pnevmatikami in z ostalim gumi-tehničnim blagom; vzporedno s tem pa odrejale obveznosti proizvajalcev in trgovine. Proizvajalci bi se s temi pogodbami na primer obvezali, da borno izdelali določeno količino pnevmatik v povprečni evropski kvaliteti in po povprečnih evropskih cenah. Če je osnovni namen ustanovitve našega konzorcija ta, da bi zagotovili zaposlitev domače industrije, primanjkljaj glede na potrebe pa sporazumno uvažali, mislim, da je ustanovitev takšnega konzorcija tudi sicer koristna in potrebna. Trio, ki vključuje proizvajalce, potrošnike in trgovce, se je namreč z uspehom uveljavil tudi v razvitejših državah. Če se bomo tudi v praksi držali sprejetih principov, torej ni vzrokov, da se'to ne bi obnššlo tudi pri nas in s tem olajšalo položaj proizvajalcev, potrošnikov in trgovcev.« V imenu vseh Omenili smo že, da so se SAVA, TIGAR in BOROVO med drugim dogovorili tudi o morebitnem skupnem odkupu licence. Po daljših pogajanjih je SAVA zase dejansko že odkupila licenco avstrijske tovarne SEMPERIT in z njo sklenila pogodbo o petletnem poslovno-tehničnem sodelovanju. Njem delavci in strokovnjaki so že opravili tudi potrebno prakso v tej tovarni in se vrnili domov s spoznanjem, da tudi najsodobnejša tehnologija malo pomeni, če hkrati vsi udeleženci tehnološkega procesa hkrati ne pokažejo tudi potrebne delovne discipline. Po pooblastilu tovarn BOROVO in TIGAR se je SAVA začela s tovarno SEMPERIT pogajati še o tem, da bi njeno licenco odkupili lahko še omenjeni dve podjetji. Načelno soglasje v zvezi s tem so že dosegli, Če bo prišlo tudi do konkretnega sporazuma, bo torej sodelovanje teh treh podjetij vplivalo na splošno boljšo kvaliteto avtomobilskih pnevmatik, kf jih izdelujejo ta tri podjetja. »Vse to, kar sem povedal, pa pomeni oblike postopnega povezovanja gumarske industrije Jugoslavije v enotno podjetje. Interesi v zvezi s tem so sicer še močno različni, vendar k temu vsi težimo, ker vemo, da le' združeni nekaj lahko pomenimo v mednarodni delitvi dela,« je še dodal inženir Janez Beravs. Kontakt Elma: t rojstvo skupne poti Zagrebška tovarna KONTAKT in ljubljanska ELMA pomenita najmočnejša proizvajalca £lektrp-instalacijskega materiala na jugoslovanskem trgu. Po dolgih letih neusmiljene konkurence, ki se je v času takoj po reformi samo še zaostrila, pa sta ti dve podjetji sklenili dogovor o medsebojnem poslovno-tehnič-nem sodelovanju in delitvi proizvodnega programa. 'Besedo imata predstavnika tovarne KONTAKT Andrija Kormanjec in Ivan Bobič, oba diplomirana ekonomista, sicer pa je prvi komercialni, direktor, drugi pa zadolžen za plan in analize. ,Po njunih besedah sodeč, sodelovanje z ljubljanskim podjetjem ELMA za obe podjetji predstavlja možnost nadaljnjega vzpona, pot v specializacijo in v velikoserijsko proizvodnjo. »Kar zadeva naše podjetje,« je dejal Ivan Bobič, »je treba povedati to, da je nastalo pred petimi leti z združitvijo takratnih tovarnic KONTAKT, GORAN in ELEKTRON. V okviru združenega podjetja smo takoj začeli izvajati notranjo specializacijo, hkrati pa smo se začeli povezovati s podjetji iz vse države, da bi po kooperacijskih pogodbah in v drugih oblikah v našem programu le zadržali tiste izdelke, ti jih kupci iščejo, pa se nam jih ne izplača izdelo- vati, za kooperante pa je taka proizvodnja še vedno zanimiva in donosna. Tako smo po dogovoru s tovarno ELIP opustili proizvodnjo navadnih likalnikov in je to podjetje na ta račun lahko povečalo lastne serije tega izdelka. Opustili smo tudi proizvodnjo navadnih hladilnikov oziroma jo odstopili tovarni GORENJE iz Velenja. Z Loškimi tovarnami hladilnikov smo se dogovorili o skupnem inženiringu pri opremi gostinskih objektov. Zdaj razmišljamo tudi o skupni servisni službi za izdelke obeh tovarn, ker bi to koristilo tako obema tovarnama kakor tudi uporabnikom naših proizvodom. ,« v , Zgolj s tem, da smo naš .proizvodni program skrčili na'izdelovanje termoregulacijskih- likalnikov, na ekskluzivne modele štedilnikov in na oljne peči ter štedilnike in slednjič še na splošni elektroinstalacijski material ter razne sklope in elemente za vgradnjo, smo v teh letih ob 3% manj zaposlenih povečali proizvodnjo za 34 %, sklade zvišali za 79%, osebni dohodki pa so se dvignili na 98.000 S-dinarjev in so dva in polkrat višji, kot so bili pred nastankom sedanjega združenega podjetja, saj so tedanja samostojna podjetja poslovala na meji rentabilnosti.« Koristi in dolžnosti »Če smo torej kolikor toliko napravili ,red‘ v našem proizvodnem programu, to ni v celoti veljalo za izbor elektro-inst.ala-cijskega materiala,«, je dodal Andrija Kormanjec. »5p$ko naše podjetje kot ELMA'' sta trg hkrati zalagala z okoli 400 du 500 vrstami enakih ali zelo podobnih Izdelkov, vsakega izmed njih pa sta izdelovali v dveh do treh izvedbah. Če bi pri tem vztrajali, zdaj, ko povpraševanje narašča, niti potreb domačega trga ne bi mogli več zadovoljevati. V interesu obeh podjetij je torej bilo, da bi se dogovorili o razdelitvi proizvodnega programa, kar samo po sebi vodi tudi v specializacijo na največ 400 do 500 različnih artiklov v obeh' podjetjih. Tak dogovor smo tudi sklenili, do konca letošnjega junija pa si bosta podjetji izmenjali tudi potrebno dokumentacijo in strojno opremo ter orodja. Po tem dogovoru, zavoljo katerega naj bi se na primer v ljubljanski tovarni ELMA že v prvem letu po začetku sodelovanja produktivnost povečala za 15 %, skladi pa za 26 %, je Kon-taktova proizvodnja elektro-instalacijskega materiala približno *b 70 % odvisna od triga. kako bo delo potekalo v ljub-, ljanski tovarni. Prav zaradi tako tesne medsebojne odvisnosti sta se podjetji dogovorili ne le o visokih penalih, če eno izmed njiju rie bi pravočasno izvršilo pogodbenih obveznosti, marveč tudi o tem, da drugo drugemu nadomestita dohodek, ki ne bi bil realiziran zaradi tega, ker eno izmed njiju ne bi na primer doseglo proizvodnega plana in zaradi tega zaosdalo pri izvrševanju medsebojnih obveznosti.« Sklepna misel Zgolj opisana primera kažeta, da so pobude, ki posamezne delovne organizacije vodijo k poslovno-tehničnemu sodelovanju s sorodnimi podjetji, zelo različne. Bolj ali manj izrazito pa se v vseh primerih izraža skupni imenovalec, - ki ga na kratko lahko opišemo tako-le: tisto, kar združuje posamezne kolektive, je njihov ekonomski interes za boljše proizvodne in poslovne interese. Ko prevladajo takšni, skupni interesi, se hitro začno podirati republiške in še vse druge meje. MILAN GOVEKAR KO PREVLADAJO SKUPNI INTERESI ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM ZA DELOVNE USPEHE S SINDIKALNIMI ODBORI IN SINDIKALNIMI PODRUŽNICAMI mmmm mi Z RUDARSKIMI PLJUČI DIHA VSA KOMUNA Nemi V • 475 let pozneje Danes stoji v Idriji' kjer se Kmetu še sanjalo ni, ko je našel zanj skrivnostno svetlo tekočino, eden najsodobnejših rudnikov pri nas in eden najsodobnejših rudnikov živega srebra v Evropi. Po svoje prav tako nezaupljivi so še danes idrijski rudarji, kot je bil kmet, ki ni hotel zlatarju povedati, kje je. dobil • živo srebro. Idrijski rudarji pa sicer radi pripovedujejo o .rudniku/ a manj o sebi. Vsega vseeno nočejo povedati, kot bi se bali, da bi jim kdo hotel vzeti njihovo največje bogastvo. Seveda pa je bilo osnovno vprašanje: »Kakšne so sploh perspektive rudnika, kjer že nič manj kot pet stoletij kopljejo in pridobivajo iz rude živo srebro?« Inženir MILOŠ SULIN, direktor rudnika živega: srebra v Idriji, je bil v zvezi s tem kratek: »V zadnjem času smo opravili raziskave deset kilometrov zračne črte v vsej okolici Idrije. Rezultati, ki smo jih dobili, so spodbudni in upamo, da se nam bodo sredstva, vložena v omenjene raziskave, kmalu bogato obrestovala ...« Kaj več o tem res ni hotel povedati. Dal pa je vedeti, da idrijskega rudnika še dolgo dolgo ne bodp zaprli. Vse za boljše delovne razmere Mnogo bolj zgovoren pa je bil direktor, ko je pripovedoval, kaj vse so zlasti v zadnjem času storili, da bi izboljšali sicer zelo težko in naporno ročno delo idrijskih rudarjev. Leto 1960 so si vzeli za prelomnico. Tedaj so začeli z modernizacijo in mehanizacijo rudnika. Opustili so navadne krampe in lopate. Uvedli pa so mehanske nakladalne lopate. Transport so organizirali z akumulatorskimi lokomotivami. Zasipavanje odkopanih prostorov pa so mehanizirali s pomočjo kom-primiranega zraka. In še nekaj: Pred osmimi leti se je v topilnici zavrtela prva sodobna rotacijska peč. Danes, osem let kasneje pa bodo spustili v pogon že tretjo rotacijsko peč. S tem bodo zmanjšali število zaposlenih v topilnici za 40 delavcev. A ne bodo jih odpustili, marveč so v rudniku našli dovolj dela za vse. Z vso mehanizacijo in modernizacijo, v glavnem nabavljeno z lastnim denarjem, so si idrijski rudarji in topilničarji delo le olajšali. Delo je še zmeraj zelo težavno. Kajti delati 400 m pod zemljo in pri razmeroma visokih temperaturah pozimi in poleti, res niso mačje ■Solze. Nadomeščajo zamujeno Tri leta bo tega, ko je izredno začelo naraščati povpra- ševanje po idrijskem živem srebru. Tedaj je tudi cena živemu srebru začela naraščati. Torej, tudi cena živemu srebru je, mimo modernizacije proizvodnje, pomagala idrijskim rudarjem na bolje. Na bolje v tem smislu, da pravzaprav zdaj nadomeščajo zamujeno. Torej . vse tisto, za kar so 'bilki idrijski rudarji leta nazaj prikrajšani, ko so živeli ob skromnih osebnih dohodkih in v . skromnih življenjskih razmer rah. »Tedaj nas ni nobeden videl,« se je potožil FRANC MOHORIČ, predsednik delavskega sveta. »Danes pa vsi kažejo na nas kot na bogatine ...« Res je, idrijski rudarji so si opomogli. Ne moremo reči, da se kopljejo v denarju. A vseeno lahko zapišemo, da so si z lastnim denarjem, ki so si ga v lastnem znoju in z žulji ustvarili, marsikaj uredili, kar se jim pred tremi ali štirimi leti še sanjalo ni. »Nekateri nam očitajo, da negospodarno zapravljamo denar, da mnogokrat ne vemo, kam z njim,« je novzel besedo FRANC TRATNIK, predsednik Stane Tušar, eden najstarejših kopačev v idrijskem rudniku, »simo še trije delajo z mano od tistih, ki smo pred dvajsetimi- leti skupaj začeli v rudniku,« je povedal upravnega odbora. »Tega. pa, koliko stanovanj smo zgradili za naše rudarje, koliko stanovanj smo popravili in jih še popravljamo, pa nihče ne vidi. V Idriji kmalu ne bo več nobenega stanovanja, ki ne bi imelo tekoče vode, primernega stranišča in kopalnice. Razen prodate živega srebra na tuje tržišče za drag denar, kolikor hočete. Kaj pa, če se vsa stvar obrne, kaj pa potem?« Res ne bi bilo lahko, če... ... idrijski rudarji ne bi mislili vnaprej. Res, za tiste čase. ko bi jim šlo morda spet slabše. Bilo je nekoč ... Da, tako se začenja vsaka pravljica. Pa ,tudi zgodba o idrijskem rudniku živega srebra. Pred 475 leti je neki kmet, ko je v potočku za današnjim poslopjem občinske skupščine v Idriji namakal lesene škafe, našel samorodno živo srebro. Skrivnostno svetlo tekočino, ki se je čez noč nabrala v škafu, je nesel pokazat zlatarju v Škofjo Loko. Ta je kmetu pojasnil, da je našel dragoceno kovino — živo srebro. Toda kmet škofjeloškemu zlatarju ni hotel povedati, kje je to svetlo tekočino dobil. tega smo stanovanja preskrbeli vsem našim rudarjem.« Inženir MILOŠ ŠULIN, direktor, pa je predsednika upravnega odbora dopolnil: »Rudarji res dobro zaslužijo, nekateri kopači tudi več kot dvesto tisočakov starih dinarjev na mesec. Toda tega denarja ne razmetavajo. Zelo smotrno ga trošijo. Marsikateri rudar si je kupil pralni stroj, električni štedilnik, hladilnik, televizijski sprejemnik in celo avtomobil.« ' FRANC TRATNIK, predsednik upravnega odbora, ki mu rečejo tudi »tenente«, pa se spominja starih časov, ko je šlo idrijskim rudarjem zeio slabo: »Kaj pa smo imeli še pred sedmimi, osmimi leti? Ubogo plačo, ki je bila ravno za živež. Če pa je še kaj ostalo, pa je steklo po grlu. ifcnes ne vidiš več posedim j a po gostilnah, morda le na tisti dan, ko je plača, toda sicer pa sploh ne. Tudi kvartopirstva je zmeraj manj. O pretepačih in razgrajačih, ki so za marsikatero rudarsko mesto značilni, pa sploh ni vredno govoriti.« Za slabše čase »Ja, zdaj živite kot mali bogovi,« je spet nekdo očital idrijskim rudarjem, »ko lahko »Smo komitenti in soustanovitelji novogoriške Komunalne banke in hranilnice, kjer vsako leto oročimo precej denarja,« je brž pojasnil inženir MILOŠ SULIN, direktor rudnika. »Ta denar pa -daje novogoriška banka kot kredite drugim podjetjem, prvenstveno podjetjem iz idrijske občine, da si pomagajo na noge'. Tako si je ETA iz Cerknega toliko pomagala s krediti iz našega denarja, da je . danes drugo najmočnejše podjetje v občini. Razen .tega ima lepe perspektive za nadaljnji razvoj. Potem si je opomogel SIMPLEK, pa Tovarna pohištva in še nekatera podjetja...« »Koliko pa znašajo vaše letne ,zlate rezerve' ?« »Tega vam. ne bi povedal, toda precej denarja oročimo vsako leto,« je bil spet direktor kratek z odgovorom. Rudnik »zlata jama« za Idrijo Idrijski rudnik živega srebra pa je prava »zlata jama« tudi za celotno komuno. Kolektiv rudnika se ni zaprl sam vase. Ni sebičen, da bi gledal sam nase in le na lasten žep. »Najprej smo pomagali idrijski gimnaziji, da se je sploh lahko verificirala,« pripoveduje inženir MILOŠ ŠULIN. »Potem smo prispevali mnogo milijonov za normalno delo osnovnih šol. Zavedamo se, da je šolanje na osnovnih šolah v idrijski občini zelo težavno. Težavno zaradi tega, ker se večina otrok vozi v šolo ali pa hodijo ure in ure peš v šolo. In zakaj ne bi tem. otrokom, to je našim otrokom,. pomagali vsaj s tem, da imajo sodoben pouk s sodobnimi učili.« S finančno pomočjo rudnika pa je zasvetila elektrika v najbolj zakotnih zaselkih občine. Asfaltirali so mnogo cest, tudi tistih, ki sodijo v pristojnost republike. Mnogo milijonov gre v komunalni sklad, od tega živijo vse podeželske krajevne skupnosti in razna športna in kulturna društva, ki delujejo v občini. Tudi če v občinskem proračunu kaj zaškriplje, je tu spet rudnik. Marsičesa seveda še nismo omenili. Toda s številko in besedo zapisano, blizu ene milijarde starih dinarjev prispeva idrijski rudnik živega' srebra za tako imenovane skupne potrebe v komuni. Vsakdanji prizor iz jame uredili muzej, pa do tega, katero ulico bomo asfaltirali.. .<■ Nato pa sta oba postala še bolj zgovorna. Pripovedovala E V idrijskem Rudniku žive-: ga srebra se je do lanj v ■ primerjavi z letom 1960: • © celotni dohodek povečal j za štiri in polkrat, 5 © čisti dohodek za devet- krat, jj © skladi podjetja za sedemnajstkrat, ; @ stroški za raziskave za ; desetkrat, ; @ in povprečni osebni do- hodki zaposlenih od 28 tisoč 330 S-din na 164 tisoč 900 S-din moji beležnici. V časopis b®^. prišli drugič. Toda ob k oflc? ne morem mimo razgovora J dekletom iz avtobusa, ko sf se vračal v Ljubljano. Slabe v lje je bila. »Niste razpoloženi?« sem povprašal. »Kaj bi bila razpoložena, j se pa že ne vem kateri!'1 vračam z Zavoda za zaposlov.j nje, kjer so mi spet rekli: dela za vas.« Potolažil sem jo, da bo P° i. UlrV/i OCU1 J V, CIO. . - z, jj novem letu tudi zanjo boLPf' E Ne vem, če mi je verjela. i ll3r sem ji pripovedoval. Toda, je v Godoviču izstopila, se > nasmehnila in rekla: ESBEBeEEKBEBBEBEEEEEEBEEEI rBBBBEBBBBBSBI V doslednem soglasju Ob tej priložnosti sem potrkal tudi na občini. Kaj pravijo na občini o tej rudnikovi »radodarnosti«? Pravzaprav so povedali vse tisto, kar sem že slišal v rudniku. K temu pa sta CVETO PRELOVEC, tajnik občinske skupščine Idrija, in VIKTOR KOLER, načelnik oddelka za analitične službe na občini, ča dodala: »Nobene stvari ni, ki je ne bi reševali v popolnem s oglas-■iu rudnikom. Se pravi, mi na občini vsako leto naredimo temeljit program, kat vse . bomo -v tekočem letu delali, od tega, katero šolo bjrnio popravili ali sta, kako bodo prav s pomočjo idrijskega rudnika razrešili tudi problem številka ena za Idrijo, to je brezposelnost deklet. Blizu 370 deklet, mlajših kot šestindvajset let, nima dela. Toda po novem letu, ko bo stekla proizvodnja v novi tovarni ljubljanskih Modnih oblačil v Idriji, bo tudi teh 370 deklet dobilo delo, sta zatrjevala. »To je tudi zasluga rudnika. Blizu 200 milijonov starih dinarjev je že dal Modnim oblačilom kot kredit za gradnjo nove tovarne v Idriji. 150 milijonov starih dinarjev pa bo rudnik prispeval, ko bo proizvodnja v novi tovarni Modnih oblačil v Idriji dokončno stekla,« je zadovoljen zaključil tajnik občine. »Manica Pragonova 56 m « Mnogo zapiskov » Idriji in idrijskih rudarjih je ostalo v : : ! : ® Vsi rudarji v idrijskem j ■ rudniku dobivajo malic® j j brezplačno E @ Za preventivno dejav- j S nost, to je za preprečeva- < E nje raznih poklicnih oho- j ; ienj, kot je silikoza in P®' j » dobno, namenijo letno bli' jj zu sto milijonov S-din ! © V idrijskem rudniku Je > jj zaposlenih 1260 delavcev, i S Od 1953. leta do lani Je j končalo razno šolanje s P®' i močjo rudnika 160 dijak®v E in študentov. Trenutno Pa ■ imajo na šolanju 25 študeO' i E tov na visokih in višjih šp' 1 5 lah, 43 dijakov na srednji® j E šolah, 66 učencev v rudar' j ; sko industrijski šoli in 13 j j vajencev S »Manica Pagonova sem • • Nisem se ji uspel predst3 ti, kdo sem. Morda pa bo prebrala ^ kar sem /opisal? MILAN ŽIVKOV^ • Pridejo trenutki, ko se nam zazdi, da pristnega, nesebičnega in nepreračunljivega tovarištva ni več, ker vidi vsakdo samo še sebe in svoje koristi. 0 Moloh nas je dobil v kremplje. ® Brezčutni postajamo za tujo stisko in nesrečo, vendar, nekje v nas še živi tisti človek, ki mu je Maksim Gorki zape hvalnico — velik v svojem človekoljubju, nesebičnosti in skromnosti... iVrjegova žena najbolje ve, kolikokrat se je že pridu-šil, da ne bo nikoli več °al krvi. »Nisem ne tovarna, ne ci-s,erna za kri, ki se sama od sebe polni,« godrnja nekaj dni zapored po odvzemu krvi, ko se zjutraj omotičen opoteka po kuhinji. »Vsake štiri mesece po 'r' ali štiri deci, kdo bi pa to ^zdržal. Mojduš, če z voli’ pridajo pome, ne grem več. Mladim naj jemljejo ta hudo kri,. Pa bo za vse prav.« Takole se jezi med oblačenjem ali pri zajtrku. Ce ima čas. Včasih se ne utegne, ker Zavoljo oddane krvi tako trdno spi, da presliši budilko. Ko jo je dal sedemnajstič, se ves teden ni dpomogel. in takrat je, am-P?k zares, naredil križ čez kr-v°daialstvo. »Viš,« jv. prepričeval ženo in Sdbe, ko je stal pred ogledalom, »tudi zredil sem se tako grdo, °a ni za nikamor. Vsakič sem dobil po dve ali tri kile.« Zena je modro molčala. Ješč « res bolj po krvodajalstvu, če St zato redi, se pa ne ve. Malo sc nemara kriva tudi leta. V laseh ima vedno več srebra in hajstarejša , hči je že odraslo dskle. Kar se krvodajalstva tiče, je dala prav. Sest ali sedem litrov krvi je že dal in vsaj ■'■rikrat povrnil tisto, ki so jo dali njej pred desetimi leti. Ra-zk6t! tega, ali ni takrat, ko je :*1 predsednik sindikalne podružnice, preskrbel celih enajst jitrov krvi? Triindevetdeset delavcev iz ljubljanskega Obrtnika, kjer dela, je nagovoril, da 60 šli z njim. sta mislila Slavko Kort jegova žena, dokler ni dekega nedeljskega jutra pozi-hai zapel hišni zvonec in ni prišla najstarejša hči povedat, da ga zunaj čaka rešilni avto. »Hitro se obleci,«, je rekla, »huda prometna nesreča je bila, človek bo umrl...« i »Nikamor ne grem. Reci, naj j "h6 vsaj ob nedeljah pustijo pri l hdlru in poiščejo drugega,« je , prežal, se kljubovalno obrnil k steni in si vrgel odejo čez glavo. Zaspati ni utegnil, kajti posteljo so obkolile vse tri hčere 1,1 žena. Najmlajša je začela ''leči odejo z njega, nato so ga družno rotile, naj ponesrečenih reši življenje, dokler se ni Vzbudil in vstal. »Naj bo,« je rekel, »ampak 2adnjič. Nisem tovarna, ne cisterna krvi. Mladim naj jo jem-lejo.« Dobri štirje meseci so minili dd takrat in iz Zavoda za transfuzijo krvi so mu telefonirali kar v podjetje. Huda prometna hesreča ... človeško življenje je j1® nitki... Na koncu jezika je , hiel izgovor, da ne more puliti dela in da je dal že osem-hajstkrat kri. toda usta ga ni-6° ubogala. . »Pridem takoj,« je'rekel in 81 jel odpenjati delovno haljo. . Čez pol ure se je vrnil v mo-?elarno s pol litra manj krvi, kakor da se ni nič zgodilo... IZ o sem se z nekim pravni-l\kom iz občinske skupščine ^ Vič pogovarjala o odnosih j ljubljanskimi občinami in elela zvedeti, če si med seboj f°magajo, se je cinično na-tr>iehnii: Tako kalj in (sl. Hrv-?; VSAKDANJI SIZIF »Tega že davno ni več. Na vse mogoče načine se trudimo, da bi čimmanj dali v skupni Žakelj in čimveč dobili iz njega. Ravno jutri imamo sestanek zaradi vodnega sklada. V imenu naše občine se moram puliti, da dobimo čimveč za melioracijo Barja in regulacijo voda. Vroče bo ... Predstavnik iz Centra se bo vlekel za Gruberjev kanal in za zapornico ... Pri takih rečeh ni solidarnosti, draga moja ...« Čez nekaj dni si je zadovoljno mel roke: »Stopetdeset milijonov smo dobili... Center 250 milijonov, domžalska občina pa skoraj nič ... Vsi ne morejo biti zadovoljni, kaj hočeš, tako je ...« Toda socialna delavka iz ljubljanskega Saturnusa mi je rekla: »Kakor se zdi, da človekoljubja ni več in da se vsi pehamo samo še za denarjem, je v ljudeh še veliko dobrega.« Hočevar je bil Saturnusov šofer. Štiri leta je že pod rušo, toda kolektiv ga še ni pozabil Ravno takrat, ko mu je žena rodila sinčka, ga je s kamionom vred zmlinčil vlak. Delavce je smrt tega mladega človeka pretresla. Pripravili so mu lep pogreb in se zavezali, da na Hočevarjevega sina ne pozabijo. Že štiri leta mu vsak mesec pošiljajo po 10.000 S-din, kakor so se zavezali. Pomoč bo dobival vse do polnoletnosti. »Delavci ne dajo tega denarja iz svojih žepov,« je nadaljevala Žužkova, »toda dobro vedo, da 'se za ta znesek zmanjša sklad skupne porabe. Nihče ni glasoval proti temu dokazu delavske solidarnosti. Niti proti drugim človekoljubnim akcijam. Naš kolektiv je srčno dober.« To bi najbrž priznala tudi mlada Okornova žena, ki je lani ostala š petimi otroki sama na majhni kmetiji v Orljah. Mož je komaj dve leti delal v Saturnusu, ko ga je rak na pljučih na hitro pobral. Toda za Saturnusove delavce živi dalje v svojih petih otrocih. Za novo leto so zbrali za pet velikih zavitkov otroške obleke in jo poslali na Orlje poleg daril, ki so jih za dedka Mraza dobili vsi malčki Saturnusove-ga kolektiva ... Mlada vdova je jokala od ginjenosti. Dobila pa je še kuverto s stotimi starimi tisočaki in z obljubo, da ji bodo moževi sodelavci pomagali vzrediti otroke. Vsako leto dvakrat bo dobivala obleko in po 100.000 S-din. »Otroci naših delavcev so naši otroci,« je rekla Žužkova, »kakor so delovni invalidi naši in se zanje vedno najde kruh.« Trdila je tkalka v Tekstilin-Kdusu. Njeno ime so delavci "^^že pozabili, če niso bili z njo delovno ožje povezani. Toda njena nesreča ni pozabljena. Petinštirideset let je imela, ko je strahoma prišla k obratnemu zdravniku zaradi nagluš-nosti. Ropot strojev ji je pokvaril bobnič in nobeno zdravilo ji ni pomagalo. Zdravnik je videl rešitev samo v slušnem aparatu, ki pa ga na zdravstveno knjižico ne bi mogla dobiti. Denarja zanj ni imela, toda če ga ne dobi, bo morala iz tovarne ... V obupu je prebedela noči. Sodelavkam se je zasmilila. Za- čele so zbirati za slušni aparat, nekaj je dodal tudi občinski sindikalni svet. Toda ko je zdravniška komisija ugotavljala, kakšen aparat naj bi ji kupili in ji za poskus vstavila najboljšega, je tkalki splahnel zadnji up. Niti z aparatom v ušesu ni več slišala. Morali so jo invalidsko upokojiti. Ob slovesu iz Tekstilin-dusa so ji delavci izročili namesto slušnega aparata denar, ki ji ni mogel povrniti sluha. »Takšnih majhnih dokazov delavske solidarnosti je zelo dosti,« mi je rekel predsednik sindikalne podružnice v Tekstil-indusu, »toda človek si jih ne zapomni, ker dobrota ni hrupna, niti ne zahteva javnih priznanj ... Zbrali smo pa že tudi nekaj sto tisoč dinarjev za delavca, ki mu je zgorela hiša.« T-van pred mojim obiskom v ■kranjski Savi se je njiho\ sedemindvajsetletni delavci obesil. Teden poprej je de lavski svet razpravljal o njego vem odpustu zaradi pijančevanja in nediscipliniranosti. So cialna delavca sta obupala nar njim. Ni hotel na zdravljenje čeprav mu je tudi žena prigo varjala in ga rotila, naj gre, čt ne zaradi njiju, vsaj zavoljo njunih treh otrok. Toda da si bo odpust tako gnal k srcu, ni nihče mislil Imel je svojo hišo pa še vinotoč doma. In družino je ime) rad- Smrt je šla gumarjem k srcu. Predsednik sindikalne podružnice in socialni delavec sts šla strahoma k ženi z občutkorr slabe vesti, čeprav nista vedela, zakaj. Žena je med ihtenjem • zajecljala: »Vem, da niste vi krivi.. Hoteli ste ga spreobrniti... Nesrečni alkohol.« Toda srce ne posluša razuma. Gumarjem je hudo in če bi mrtvec oživel, bi ga Še enkrat poskusili spraviti na pravo pot. Koliko so jih že iztrgali alkoholizmu ... Če kje, potem v Savi delavcem stoje ob strani. Kdorkoli ima družino in manj kot 30.000 starih dinarjev dohodka na člana, mu pomagajo. Socialna delavka gre z njimi nakupovat ozimnico, čevlje, obleko in vse drugo, kar potrebujejo otroci, če so v stiski. In Karel Beguš, delavec, ki je že dvajset let v Savi, bi dodal: »Meni bodo dali zastonj stanovanje. Sama z ženo sva, pa se poprej, ko še ni bilo treba nič prispevati zanj, nisem pehal. Dosti drugih je bilo potrebnej-ših. Zdaj bi z ženo težko spravila skupaj za lastni .delež. Ne zaslužim kdovekaj, žena ima pa majhno invalidnino... Ne bi si mogla privoščiti boljšega stanovanja, če bi bili gumarji sebični. Nekaj stanovanj vsako leto odkupijo za takšne, ki si od plače ne moremo pritrgati.« T-velavska solidarnost pravza-IIprav spremlja vse Savine delavce in njihove družinske člane. Za novorojenčka bo dobil v kratkem vsak član kolektiva darilo v vrednosti deset starih tisočakov, za poroko pa dvakrat več. Vsem delavcem pri vojakih — skupaj jih je 22 — bodo letos poslali za 1. maj po 5000 S-din in za dan armije zopet. Socialna delavca Alojzija Planinškova In Blaž Studen poskrbita, če je potrebno, tudi za varstvo otrok. Na kmetih ni vrtcev, sosedje se pa prej omehčajo, če jih kdo »višji« zaprosi... Mislim, da je bila vsa ta dolga pripoved nekakšna obramba pred morebitnimi očitki zaradi delavca, ki si je vzel življenje. »Mogoče,« je zamišljeno dejal socialni delavec, »smo še premalo človeški. Toda v notranjost se ni mogoče poglobiti, če se človek zapira vase. Plačali bomo za njegov pogreb, ženi ne bo treba odplačati 361 tisoč S-din kredita, ki ga še dolguje za hišo, čeprav je zaposlena ... Vendar ...« Stavka ni dokončal. Vsaj zame pa je bila podoba delavske solidarnosti v Savi popolna in veličastna. Na tej podobi je tudi žena kvalificiranega ključavničarja Jožeta Pogorelca, mati dveh šoloobveznih otrok, ki ji je delavski svet odobril 110.000 S-din za zdravljenje v Dobrni, in mladi gumar Branko Pečjak, ki mu je lansko jesen nekdo izmaknil prvi mesečni zaslužek, njegovi sodelavci iz avtopnevmatike pa so mu iz lastnih kuvert že drugega dne izročili enakovredno nadomestilo. Kdove koliko takšnih in podobnih dokazov delavske solidarnosti bi še zbrala? Morda še veličastnejših in še pretresljivejših. Pa jih nisem utegnila. Jih bo prekrila patina časa? Naj nam ne bo žal. Važno je, da ima kaj prekriti in da si še lahko s ponosom zataknemo za 1. maj rdeč nagelj v gumbnico ... MARIOMA KOBAL / £VVWvwvvvvwvwsyvvvvvvvvvWwW lllllillllllltlllllllllillllllllllllllM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ ČESTITA KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM PO VSEJ NAŠI DOMOVINI ZA USPEHE, KI SO JIH DOSEGLI DELOVNI KOLEKTIVI IN DELOVNI LJUDJE, ČESTITA OB 1. MAJU VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA OB NJIHOVEM PRAZNIKU -1. MAJU / OBČINSKI SINDIKALNI SVET i VELENJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET CERKNICA lllllllllll................................. OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE ^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Za naš prosti čas iimniiiiii! ■■iinHiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiii inmiiniimiiKHiiii ■BB*eieEia8e*e«ee*eeB«eieeBBe»*enwe*aeee**«neeieE«i**iiee*e*see*i«**eHH«*™*6e* Dolarjev Tonček iz Vrbe in njegov sedemdesetčlanski kolektiv »Pri belem konjičku« Za obisk pri VOLARJEVEM TONČKU se po ogledu jeseniške predstave Benatzky-jeve operete Pri belem konjičku nisem odločila zato, ker mi je nekdo povedal, da je tenorist Tonček (vloga Leopolda v opereti) menda po materini veji Prešernov prapra-nečak. Zanimalo me je preprosto vprašanje, kako se je ta šestintridesetletni km,et iz Vrbe, ki ga je narava obdarovala s čudovitim glasom, vključil v ta sedemdesetčlanski instrumentalni vokalni in igralski ansambel-na Jesenicah, ki je doslej že devetkrat pred nabito polno dvorano uprizoril opereto. Kako se je kmet Tonček vključil v kolektiv, kjer najdeš vse, od dijaka in mesarskega vajenca do ključavničarja, strugarja, gospodinje, telefonistke, uradnice in glasbenih pedagogov. Obisk ga je presenetil, zdi pa se, da mu ni bil neprijeten O tem, kar Tonček počne v svojih prostih urah, se rad z. vsakomer pogovarja. Pripovedoval mi je, kako je komaj pred šestimi leti začel študira -ti petje na Jesenicah in kasneje v Kranju, kako je pred štirimi leti odšel na avdicijo v ljubljansko opero, pa je šel prezgodaj, saj njegov, glas takrat gotovo še ni bil dovolj sproščen. In kdo ve, če bi bil v Ljubljani srečen. — Trideset let sem že imel in pel sem pri Svobodi na Javorniku, ko so na Jesenicah uprizorili Gobčev Tremenski dukat in je naš zbor v tej opereti sodeloval. Tam so me Jeseničani prvič slišali, pel sem majhno vlogo. Ze takrat pa so imeli težave s tenoristi. Nekaj zahtevnejšega sem potem pel leto kasneje v Melodiji srca. No, prvo vlogo za svoj zdaj že sproščeni in prijetni tenor je Tonček dobil v opereti Pri belem konjičku. Vprašala sem ga, če zdaj še poje v zborih — Seveda, na več krajih. Pri kvartetu jeseniška folklorne skupine, pri Antonu Linhartu v Radovljici, kjer nas je 14 pevcev. Zdaj pa petje študira z nami Milko Skoberne v Žirovnici, saj tu je zelo dosti dobrih pevcev, moških, ki jih na Jesenicah primanjkuje. — Živite torej za kmetijo in petje. — Pa še šport mg zelo zanima. Včasih sem velilco smučal, s IS leti sem tekmoval na skakalnici. Po vojakih nič Več. Ko pa je bila pred leti olim-piada v Rimu, bilo je avgusta in mlatili smo, sem ušel od dela k sosedovemu televizijskemu sprejemniku. — Pa delo na kmetiji, kaj trpi zaradi teh vaših »konjičkov«? — Nič ne trpi. Se večje veselje imam do dela tako. če pa samo delaš, je to preveč monotono. Na kmetih še celo. — Kako vas je kolektiv v gledališču sprejel? — V začetku se nisem fle-ten počutil. Delavec pa kmet, saj veste, kako gre to skupaj. Pa so me medse vzeli in jaz sem jih spoznal in čutim, da me imajo radi. — Kako dolgo ste študirali opereto? — Melodije smo naštudirali že lansko pomlad. Do zime je potem vse stalo. Težave smo imeli z zborom in folkloro. Potem je začel naštevati, kdo vse je pri študiju operete strokovno vodil delo. Na mizi je razgrnil »Železarja•<. — Veste, Kmečkega glasu nimamo pri hiši, naročen sem na ponedeljkovo »Delo«, zaradi športa, pa na Gorenjski glas. Potem je pripovedoval, kako veliko zanimanje je med ljudmi za opereto, da bodo igrali še petkrat, da bi bilo gostovanje predrago, v bližnji okolici pa tudi ni primernih cdrov. — AZi niste imeli pri nekaterih predstavah v vlogi »in-kognita« goste ? — Da. Ladka Korošca in Jaka Hafnerja iz ljubljanske opere, pa Rino Brun iz ljubljanske filharmonije. Tudi v Ljubljani ne bi nič bolje zapeli in zaigrali, je dejal Korošec. Čudil se je, koliko dobrih instrumentalistov, vokalnih solistov in igralcev imamo na Jesenicah. — Se s svojimi tovariši iz gledališča »privatno« kaj srečujete? — Ja, po predstavah. Potem zopet pojemo. Včasih mislim, da drugi dan ne bom mogel nič peti, pa je ravno narobe. Kot bi se čistilo grlo, čim. več pojem, lažje pojem. Za 1. maj pa sem jih povabil na kmetijo. Vseh sedemdeset ne morem, sem pa dirigenta, režiserja pa soliste. Radi pridejo na čisti zrak in mošt jim prija. — Kaj pa žena, kaj poje? — Nisem je še slišal. Otroke pa uči peti in če jaz kaj narobe zapojem, takoj sliši. Dober posluh ima. — Bi spravili skupaj opero na Jesenicah? — Bi, je odvrnil 'brez pomišljanja. Le denarja za to ni, pa tudi na Jesenicah imajo ljudje radi zabavo, okoličanov na predstavo opere gotovo ne bi bilo dosti. Pred leti je bilo govora o Cavalerii rusticani. Ne vem, Aida je lepa, ima lepe dramatične in lirične scene, pa je pretežka za jeseniško publiko. — Kaj bi, če bi bili deset let mlajši? — Moja življenjska napaka je bila, da nisem šel zgodaj študirat petja. Prepozno sem se zbudil. Pa povsod zdaj iščejo tenoriste. — V opero hodite? — Enkrat samkrat sem bil. Za to ni časa. Z ženo oba tudi ne moreva zdoma, trije otroci so pri hiši. — Če bi bil majhen avto pri hiši? — Avto bi že lahko imel, a imam le staro lambreto. To zaradi potrebe. Raje pa sem kupil stroje, si uredil kopalnico. Kdo pa bolj potrebuje kopalnico kot kmet, ko pride z dela. Pa televizijo imamo. Premalo je oper in operet na televiziji. Le nekaj res dobrih prenosov italijanskih oper smo videli, in nekaj domačih uprizoritev komičrtih oper. — AZi vas kdaj vleče stran s kmetije? — Pred petimi, šestimi leti. ko je bilo težko, sem na to pomislil. Delali smo brez strojev, ljudi za delo ni bilo. Zdaj ne več, stroje imam, nekaj malega poskušam s kooperacijo s kmetijskim kombinatom v Poljčah, nič se ne pritožujem. Pred leti pa sem res pomislil na železarno a.li Verigo, kjer sem z osemnajstimi leti tudi dve leti delal. To je bilo takrat, ko je vse sililo z vasi v tovarne. No, zdaj sva v vasi le še dva kmeta, ki živiva le od kmečkega pridelka. — Je vaša žena Majda kaj huda, ko odhajate zdoma? — Kje pa, je odgovorila Tončkova žena, ko še sama podelam, grem rada za njim, poslušat, med ljudi. . SONJA GAŠPERŠIČ S kladivom. ■ ■i 0 C> 0 TEMNO-MEHCATOm CEL3E GRADBENI MATERIAL - 2ELEZNINA GRADBENI MATERIAL OB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU ŽELI KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA Letovišče grad Bori MNOGO DELOVNIH USPEHOV i VSEM CENJENIM GOSTOM IN SE ŠE NAPREJ I PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK ^AAA/W\AAAA/WWWS/W7VSČAAAAAAAAAAAAAAAAAA/WWWSAAAAA/' i Kolektiv SGP Gradišče Cerknica čestita za praznik dela <^/VV\v^VVN/\/\A<^vA/\^V,VV\/\ZNA/V<‘VVry\A/VVN/XAV\AAy^y'VV*' Z' ^A^AAA^AA^AAAA^A,^AA^A/^A^A/^AA/^A^^AAAAAA^A^A/WAl^AAAAA. \ VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO l S > s VELIKO DELOVNIH USPEHOV > > IN JIM ČESTITAMO \ $ OB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU! $ $ Občinski sindikalni S > | svet \ | Slovenj Gradec j ^'/^^VV^SZ\/^>ZSy\Z\/\Z\ZNZ\yXAZ\y%A/,\/\/\/\/\ZXZVA/VZ\Z\/N/V\Z\Z\Z\AV\ZVN/'VXAVN/V‘V\Z\/\/VX/\Z,'v . — — — — — — ■ — ■ —— — — 1 Šesti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije se mora izreči za obrambo družbene in gospodarske reforme Kako gledate na sedanje in bodoče delo sindikatov — tako nekako bi lahko povzeli vprašanja, ki smo jih ob koncu minulega tedna obravnavali za »okroglo mizo« uredništva Delavske enotnosti, posvečeno predkongresnim razpravam o najbolj aktualnih vprašanjih dela sindikatov. Vprašanja je postavljalo naše uredništvo, nanja pa so odgovarjali: predsednik RS ZSS Tone Kropušek, tajnik RS ZSS Jože Marolt, predsednik RO sindikata delavcev druž-oenih dejavnosti Slovenije Slavko Bohanec in predsednik Komisije za samoupravljanje pri RS ZSS Mitja Švab. Zaradi boljše preglednosti smo njihova stališča do posameznih vprašanjih strnili v enotne odgovore. Se dva meseca nas ločita od VI. kongresa ZSJ. Prav sedaj tudi v naši republiki potekajo živahne predkongresne razprave, - v katerih zavzema posebno mesto vprašanje nadaljnjega razvoja. sindikatov in njihove vloge v naši današnji samoupravni družbi. Na kaj so opozorile razprave o tem vprašanju v slovenskih sindikalnih organizacijah in kaj menite o poteh, ki naj bi jih ubrali v nadaljnjem razvoju naše organizacije? Javne razprave o gradivih, pripravljenih za VI. kongres ZSJ, so sicer zavzele v Sloveniji tako širok obseg kot nobena druga javna razprava v naših sindikalnih organizacijah, vendar pa zaradi zapoznelega izida predkongresnega gradiva verjetno ne bodo mogle dati popolnoma pretehtanih odgovorov na vprašanja, ki bodo na dnevnem -redu kongresa. Zapoznelost izida tega gradiva je najbrž tudi Vzrok, da predkongresne razprave zaenkrat potekajo predvsem v različnih sindikalnih vodstvih in organih, manj pa je tejn razprav v okviru delovnih organizacij in med širšim članstvom. Menimo tudi, da so predkongresna gradiva večkrat preveč Posplošena, preobširna -in napisana v preveč »učenem«' jeziku, zaradi česar — še posebej zaradi omejenega časa za njihovo proučevanje — niso dovolj dostopna širokemu krogu našega članstva. Namen javnih razprav je. da konfrontiramo predkongresna gradiva z našo prakso, s političnim in družbenim delovanjem sindikatov in da potem na tej osnovi poskušamo vplivati na Politiko, ki jo bo zavzel kongres glede bodočega dela sindikatov. Ce naj se tu omejimo na razprave o vlogi sindikatov, potem kaže opozoriti predvsem na vPrašanje, ki se v teh razpravah Najpogosteje postavlja — namreč. ali je možno uresničiti naloge sindikatov, če je njihova družbena vloga — kot jo v svo-iem uvodu opredeljuje osnutek ®taturta ZSJ — v tem, da deiu-*le.1o kot sestavni, neločljivi del Naše družbeno-politične in sa-jNoupravne strukture, kot druž-oeno-politična organizacija, ki Nveljavlja svoja stališča s polifono močjo in s političnimi Sredstvi. Takšna opredelitev ^loge sindikatov seveda izkljuje državno fiziognomijo sindikatov, hkrati pa ne dopušča, bi si sindikati prisvajali tiste Pravice, ki smo jih dali delavskemu samoupravljanju. Sindi-:alne organizacije niso organi amouprave, čeprav so - sindikati ®1 našega političnega mehaniz-"1® in samoupravnega sistema. S tem v zvezi moramo pri-^Nati, da sindikalne organizacije j svojem delu čestokrat prema-Upoštevajo samoupravni si-em kot edino možno pot našega razvoja in da so hkrati v °.lem delu preveč obremenje- ne s klasičnimi razrednimi postavkami in izhodišči. Ni pa dvoma, da je naloga sindikatov v samoupravni družbi glede na metodo boja bistveno drugačna, kot je bila takrat, ko so se sindikati ustanavljali zato, da bi uveljavili interese delavskega razreda. Denimo — solidarnost delavskega razreda je tudi danes načelo sindikalnega dela — toda te solidarnosti ne moremo enostavno presajati iz razmer v preteklosti v našo današnjo družbeno ureditev. Smo. za solidarnost, vendar pe; za vsako solidarnost, na primer ne za solidarnost v smislu ohranjanja zaostalosti, v smislu pritiska na povprečja, v smislu tako imenovane uravnilovke. S takšno solidarnostjo bi namreč prišli V nasprotje s cilji družbene in gospodarske reforme in z njenimi načeli, na primer z načelom delitve po delu. Podobno je s pojmom avtonomnih oziroma neodvisnih sindikatov. Naziv »neodvisni sindikati« je imel svoj pomen takrat, ko so kot organizacija delavskega razreda morali biti neodvisni od vladajočih kapitalističnih delodajalcev, to se pravi v razmerah razrednih konfliktov. Danes pa moramo neodvisnost sindikatov razumeti predvsem kot neodvisnost pri oblikovanju političnih stališč, kot neodvisnost v stalni konfrontaciji stališč — seveda samo v konfrontaciji tistih stališč, ki izhajajo iz socialistične idejne osnove. Zato neodvisnosti sindikatov ne moremo razumeti kot njihovo izdvojenost iz samoupravne strukture, temveč samo kot neodvisnost v smislu samostojnega oblikovanja političnih in drugih stališč v cilju hitrejšega razreševanja protislovij naše družbe. Odklanjamo tudi tista pojmovanja neodvisnosti sindikatov, ki to neodvisnost razumejo tako, da so sindikati nekakšna tovarna stališč, ki jih potem posredujejo nekomu, ki je zadolžen za njihovo uresničitev. Politično in idejno delovanje sindikatov se namreč ne more nehati s tem, da oblikujemo stališča — saj je jasno, da smo s tem prišli šele na sredo poti in da se moramo od tod naprej prav tako angažirati, kot smo se takrat, ko smo oblikovali naša stališča. Odločno zavračamo tudi vse tendence, ki težijo za tem, da bi se delo sindikatov potisnilo predvsem na področje potrošnje oziroma razreševanja različnih problemov s tega področja, kot so na primer problemi delitve, standarda, zaposlovanja, pomoči nezaposlenim in podobno. Sindikati so organizacija delavcev v proizvodnji in v družbenih službah, ne pa le organizacija potrošnikov in zato mora biti osnovno izhodišče političnega delovanja sindikatov tam, kjer se oblikujejo družbeni odnosi — ti pa se ne oblikujejo samo na področju potrošnje, temveč predvsem na področju proizvodnje ne moremo odločati vsi o vsem, temveč o raznih zadevah odločamo na različnih ravneh. V tem smislu pa je forumsko delo bolj vprašanje komuniciranja med forumi in članstvom ter obratno, kot pa je problem forum-skega odločanja o določenih zadevah. V graditvi naše socialistične družbe nastaja mnogo vprašanj ne samo v delovnih organizacijah, temveč tudi v občinah, v republikah in v federaciji. Zato je potrebna akcija sindikatov ’ tudi na širših ravneh, ne samo na . ravni 'delovne organizacije oziroma na ravni sindikalne podružnice. Res pa je, da smo v sindikatih pri dosedanjem načinu dela bili bolje organizirani na vseh drugih ravneh kot na ravni sindikalne podružnice. Potrebno je torej, da usposobimo sindikalne podružnice za to, da „ bodo zares organizacije proizva-V javnosti tako rekoč ni jajcev jn samoupravljavcev, da pripomb, ki bi zanikale me- ; Tjodo zares postale tribuna, na vlogo sindikatov v kateri bodo .našli mesto vsi aktivni,' napredno misleči in hoteči in v delovnem procesu sploh. Sindikati se morajo torej predvsem ukvarjati z odnosi, ki izhajajo iz proizvodnje in z razreševanjem problemov, ki nastajajo v teh odnosih. Zato smo prepričani, da težnje, ki vodijo k temu, da bi sindikate potisnili na področje potrošnje, pomenijo nevaren poskus degradacije sindikatov in političnega deformiranja njihove družbeno-politične vloge. sto in naši družbi, niso pa redki očitki na račun njihove nezadostne učinkovitosti. Kaj bo treba ukreniti, da bo članstvo sindikatov začutilo, da je njihova organizacija stalno v ospredju boja za uresničitev pravic in interesov proizvajalcev in samoupravljavcev? Tu gre ne samo za vprašanje vsebine dela in vloge sindikatov, temveč tudi za vrsto vprašanj o načinu in metodah delovanja sindikalnih organizacij. Sicer pa naj najprej pribijemo, da kot množična politična organizacija delavcev sindikati najbrž ne morejo biti organizacija, ki samo sešteva posamične interese in posluša to, kar članstvo želi ali zahteva, temveč morajo kot politična organizacija oblikovati določeno politiko. Zato se nam tudi zdi, da bi bilo bolje, če bi si zastavili vprašanje, kaj storiti, da se bo naše članstvo samo postavilo v ospredje boja za uresničitev pravic in interesov pa tudi dolžnosti proizvajalcev in samoupravljavcev. Naša ustava namreč ne daje nobenih pravic brez dolžnosti in imamo torej tudi v sindikatih ne samo pravice, temveč tudi dolžnosti. Na sindikate pogosto leti očitek forumskega dela — in ta očitek v dobri meri tudi drži. Dejstvo pa je, da forumsko delo ni samo sindikalni problem, da je problem naše politične prakse nasploh. Dejstvo pa je tudi, da je do nedavnega, ko smo morali urejati tako imenovane makro-sistemske probleme, forumsko delo moralo biti v ospredju, saj smo ta vprašanja lahko urejali samo prek razprav v najvišjih organih. Sedaj, ko so ta vprašanja vsaj v glavnem že urejena, pa moramo iti na krepitev naše baze. Glede zavzemanja za to, da težišče sindikalnega dela prenesemo v sindikalno podružnico, pa nam mora biti jasno, da je ta premik odvisen in pogojen z uresničevanjem načela, da mora delovna organizacija postati nosilec razširjene reprodukcije. To se pravi, da je vprašanje forumskega dela vprašanje generalnega premika v naši družbeni praksi. Sicer pa je res tudi to, da v delovni organizaciji, s tem pa tudi v sindikalni podružnici ne moremo odločati vsi o vsem, ne velike politike, saj je podjetje utesnjeno v vnaprej določene okvire. Kot organizirana družba delavci. Večkrat je slišati, da se vse politično delo sindikatov v 'delovnih organizacijah začne in konča v izvršnih odborih sindikalnih podružnic — in pogosto je tudi res tako. Ti izvršni odbori potem govorijo v imenu sindikatov, v resnici pa govorijo samo v svojem lastnem imenu, saj svoja stališča niso konfron-tirali s stališči članstva. Ta konfrontacija' stališč večkrat izostaja tudi pri najpomembnejših vprašanjih in zato 'v vseh takih primerih članstvo ne »čuti« svoje organizacije, oziroma bolje povedano, ne ve, kaj ta organizacija dela. Delo vseh naših organizacij, še posebno pa delo naših osnovnih organizacij, mora temeljiti na tesni povezavi s članstvom in na dobrem poznavanju problemov, ki ga tarejo, z druge strani pa moramo tudi doseči, da bo članstvo vedelo, kaj sindikati in njihovi organi delajo. Gre torej tudi za izboljšanje komuniciranja med vodstvi in članstvom in obratno. Res pa je, da marsikateri član sindikata ne pozna dela sindikatov enostavno zato, ker se zanj ne zanima, ne pa zato, ker. mu ne bi bile na voljo informacije o tem delu. Dejstvo . je tudi, da marsikateri delavec ne ve niti tega, kaj se dogaja v njegovi delovni organizaciji, čeprav mu je na voljo glasilo kolektiva, ki seznanja bralce o vsem, kar je vredno zabeležiti. Informiranje o tem, kaj se dogaja, torej ni samo pravica, temveč tudi dolžnost — z obeh strani, to se pravi s strani tistih, ki so dolžni informirati, kakor tudi s strani tisfih, katerim so te informacije namenjene. Marsikdo pa se sprašuje, kaj so njegove pravice, marsikdo se sprašuje, kaj delajo sindikati — vsega tega pa ne bi bilo, če bi ta, ki sprašuje, pokazal vsaj malo volje, da se seznani s tistimi informacijami, ki so mu na en ali drug način na voljo. Problem boljšega dela naših osnovnih organizacij je verjetno v zelo veliki meri tudi problem kvalitetnega zboljšanja vodstvenih kadrov; to je sicer problem vseh sindikalnih organizacij, še posebej pereč pa je v sindikalnih podružnicah. Če ne bomo kadrovsko okrepili izvršnih odborov naših osnovnih organizacij, potem ne moremo pričakovati, da se bodo te organizacije Osnovno izhodišče političnega angažiranja sindikatov je tam, kjer se oblikujejo družbeni odnosi, to pa je predvsem na področju proizvodnje @ Sindikati so predvsem organizacija delavcev v proizvodnji in v družbenih službah in zato bi premik njihovega delovanja le na področje potrošnje pomenil deformiranje družbeno-politične vloge sindikatov ® Krepiti moramo samostojnost dela sindikalnih organizacij na vseh ravneh lahko uspešno borile za realizacijo nalog, ki so si jih zastavile. Zato je še toliko bolj važno, da k delu v sindikalnih podružnicah pritegnemo člane Zveze komunistov. Program ZKJ sprejemajo sindikati kot svoj program in zato je nujno, da morajo v okviru sindikalne organizacije najti torišče svojega dela pred--vsem komunisti in se v okviru naše organizacije boriti za zma-. go naprednih načel. Glede dela v naših organizacijah velja vsekakor poudariti tudi načelo odgovornosti za to delo. V delovnih organizacijah zaostrujemo načelo osebne odgovornosti delavcev za delo, ki jim je poverjeno — in to moramo storiti glede funkcij v sindikatu. Če kdo kot volonter sprejme neko delo v sindikatu, ni sprejel s tem samo ugledne funkcije, temveč tudi odgovornost za ustrezno opravljanje' te funkcije; če pa kdo dela v sindikatu kot profesionalec, je njegova osebna odgovornost za to delo seveda še večja. Morali bomo 'doseči tudi sodobnejše metode političnega dela, ki zahtevajo tudi jasno politično opredelitev vodilnih sindikalnih delavcev pred članstvom in pred javnostjo sploh, tudi prek množičnih sredstev obveščanja, to se pravi prek tiska in RTV. V marsičem smo v dosedanjem razgovoru že zašli v vprašanja, na katera bo moral dati svoj odgovor tudi statut ZSJ. Osnutek tega statuta že imamo in marsikje so o njem 'tudi že razpravljali. Ali bi lahko povzeli vsaj nekatera mnenja iz teh razprav,, denimo glede bodočih odnosov med Zvezo sindikatov in strokovnimi sindikati ter o tem, ali je potrebno in koristno, da sindikalne organizacije v republikah dobijo šVrše pristojnosti? Razprave o prvem osnutku statuta ZSJ so se šele začele, osnutek statuta imajo zaenkrat samo še naši aktivisti, članstvo pa ga še nima v rokah. Ze iz dosedanjih razprav pa izhaja z ene strani zahteva, da mora uvodni del statuta bolj jasno in bolj dosledno določiti, kakšna je vloga sindikatov v samoupravni družbi, v kateri so nastali mnogi premiki, ki zahtevajo drugačne poglede na sindikat, z druge strani pa zahteva, da mora drugi, normativni del statuta biti okviren normativni akt in zaradi tega dosti krajši, kot je sedaj. V določenem smislu bi lahko rekli, da je bila dosedanja organizacijska piramida sindikatov postavljena narobe, da je slonela na svoji konici, na vrhu, ne pa na osnovni ploskvi, to se pravi na osnovnih organizacijah. Jasno pa je, da moramo krepiti vlogo osnovnih organizacij, da moramo krepiti sindikate kot oblikovalce politike v podjetjih in na nižji ravni sploh in od tod potem iti naprej. Sedaj pa se na primer dogaja, da na zvezni sindikalni ravni razpravljajo s posameznimi podjetji o njihovih problemih, denimo o integraciji, v občinski sindikalni organiza- ciji pa obenem razpravljajo o problemu integracije nasploh, namesto da bi bilo obratno, da bi gradili svojo politiko od spodaj, kjer moramo biti specializirani in konkretni, da bi potem vse to povzeli navzgor oziroma reprezentirali višjim organom. S tem bi dosegli, da višji organi sindikatov ne bi bili več nekakšna velika sindikalna podružnica, ki se ukvarja z vsemi problemi, temveč bi se ukvarjali samo s tistimi globalnimi druž-beno-političnimi vprašanji, ki so skupna zadeva članstva na določenem širšem območju. Iz jasno spoznane potrebe po večji enotnosti akcije jugoslovanskih sindikatov se v javni razpravi postavlja zahteva, da se vsi statuti in akti posameznih sindikatov pa tudi sindikatov v republikah uskladijo s statutom ZSJ. Doseči moramo logično povezanost statuta ZSJ s statuti republiških zvez sindikatov in strokovBih sindikatov, tako da bi naše članstvo v bistvu imelo en statut, ne pa štiri Statute, kot jih ima ponekod. Izhajati moramo pri tem iz načela, ki je zapisano tudi v osnutku statuta ZSJ, namreč, da gre za članstvo zveze sindikatov in da hkrati s tem, ko se nekdo včlani v zvezo sindikatov postane tudi član ustreznega posebnega sindikata. Kar pa zadeva večjo pristojnost sindikalne organizacije na republiški ravni, pa moramo poudariti, da osnutek statuta priznava avtonomnost republiških zvez sindikatov, ki se je v praksi že uresničila v večji ali manjši meri, odvisno od razmer v posameznih republikah. Gre za samostojnost sindikalnih organizacij na vseh ravneh, torej tudi na republiški ravni, prav sedanja organiziranost sindikatov po strogi vertikalni liniji pa je republiške sindikate postavljala v neustrezen položaj — in to ne samo v celotni jugoslovanski sindikalni organizaciji, temveč tudi v naši celotni družbeni samoupravni strukturi. Večja samostojnost vseh sindikalnih organizacij ne zanikuje enotnosti sindikalne akcije, temveč jo še stopnjuje, kajti če vse sindikalne organizacije sprejmejo določeno politiko, potem - so tudi dolžne, da gredo v akcijo za njeno uveljavitev, sicer pa ne. Do enotnosti akcije pa bo morda včasih težko priti, ker bo zanjo potrebnih veliko tehtnih argumentov. To pa tudi pomeni, da bomo morali ubrati povsem novo pot integracije delavskega razreda in jugoslovanskih narodov. Za konec še vprašanje, za katero vemo, da bo nanj težko dati jedrnat odgovor: kaj pričakujete od VI. kongresa ZSJ? Naj kot odgovor na to vprašanje enostavno navedemo, kaj je neki diskutant povedal v razpravi o mestu in vlogi sindikatov, ki so jo imeli te dni v Kopru: »Če se je peti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije izrekel za družbeno in gospodarsko reformo, se mora šesti kongres izreči za njeno obrambo pred vsemi, ki jo ogrožajo.« ■f! ra : yt£ak IbIi — ■Il!!ll!!llllll!ll !!!ll!!llll!llllll!lllll!ll!lllllllllll!llllllllll!!lll!!l!!!llll!llll!lil!lll!!li!llllll!!llillll!!!lll[|l!lllll!ll!lll!!l!ll!l!lllll!l!l!!!lll!l!l!l!l!llllt!!lll!llllllllt!!ltllWI!lllll!!l!llll!l!lll!!!llltl!ll!lll!!l!lt!!l!lllll!l! Illg KRANJ, v teh dneh. Sedli smo za okroglo mizo, kot se temu reče v našem profesionalnem žargonu. Zato, da bi spregovorili o delu sindikatov. Pravzaprav bolj točno — da bi se pogovorili o tem, kaj sodimo o bodočem delu sindikatov, o njih vplivu in pomenu; skratka — vse o sindikatih. Pa saj do kongresa jugoslovanskih sindikatov ni ostalo ravno kdove koliko časa in razprave so v polnem razmahu. Pa naj jih najprej predstavim. To so: STANE BOŽIČ, predsednik kranjskih sindikatov. SLAVKO KALAN, tajnik ObSS Kranj, IVO BERGANT, predsednik tržiških r akatov, ŠTEFAN RODI, predsednik sindikatov v jeseniški občini, SREČKO MLINARIČ, predsednik sindikata jeseniške železarne, PAVLE GANTAR, predsednik sindikalne podružnice kranjske Save, inž. BRANKO ŠIFTAR, predsednik radovljiških sindikatov, MILAN BALOH, tajnik ObSS Radovljica, BRANE KOZAMERNIK, član ObSS Kranj, ANTE MAR JANČIČ, član ObSS Kranj, RADO DERLINK, Delavska univerza Kranj, in JOŽE POLAK, prav tako iz občinskega sindikalnega sveta Kranj. Pripovedovali so o delu v sindikatih, razkrivali svoje misli in poglede. Moja naloga pa je bila, da za tem omizjem zastavim nekaj vprašanj. Naj se zato še sam predstavim. Pišem se BOJAN SAMARIN. Sem novinar tega lista. Preostane mi zdaj še ena naloga. Ta, da zavrtim magnetofonski trak. Vsega sicer ne bomo mogli poslušati, čeprav bi ga bilo zanimivo slišati. Zato ga bom ustavil samo na nekaterih mestih. Trak teče... iiiniimin llllllllli!ll!im!!lllllil!l!llllll!!lllllll!l!l!lll!l!ll!ll Kako se razvija predkongresna aktivnost, kako ocenjujete odmev na pripravljeno gradivo? Premalo časa za temeljit razgovor Ocena je pravzaprav enaka. Na Jesenicah, v Kranju, v Radovljici in v Tržiču — povsod so se začele priprave na Vi. kongres jugoslovanskih sindikatov. Spričo obširnega gradiva, ki so ga pripravili v centralnem svetu in spričo časovne zagate pa se, razprava V glavnem omejuje na dve ošrednji temi: na nadaljnji razvoj sindikatov in na osnutek statuta ZSJ. Res pa je tudi to, da je razprava zajela predvsem aktivne sindikalne delavce. V Savi so se sicer odločili drugače. Tu je sindikalna podružnica sklenila, da bo v predkongresni razpravi izhajala iz lastnih razmer. Izvršni odbor podružnice je imenoval študijske skupine, ki bodo proučile nekatere osnovne probleme in dileme o vlogi, me-stu in vplivnosti sindikata v podjetju. Tako pripravljeno gra-Č+vo pa bo kasneje služilo za širšo razpravo med članstvom o tem, v kaj naj sindikat v podjetju usmerja svojo dejavnost, kakšna je njegova funkcija v njihovem samoupravnem mehanizmu. Pobuda, ki v tem trenutku zasluži vso pozornost. IVO BERGANT: V Tržiču smo prevzeli zadolžitev, da organiziramo razpravo o mednarodni dejavnosti Centralnega sveta. Mislim, da kaže poudariti dejavnost centralnega sveta, kajti o mednarodni aktivnosti republik in občin, še posebej naših, obmejnih, sploh ni govora. Kaj pa naj članstvo reče k takemu gradivu? Zdi pa se mi, da so se sestavljavci predkongresnega gradiva sploh veliko premalo vprašali, kakšen je interes članstva, o katerih vprašanjih si članstvo želi razprave. INŽ. BRANKO' ŠIFTAR: Predkongresno aktivnost smo v radovljiški komuni razdelili v dve obdobji. V aprilu in deloma še v maju bomo razpravljali o nadaljnjem razvoju sindikata in o statutu, nato pa tja do konca maja o delitvi dohodka in pogojih gospodarjenja. Gradiva za slednjo tematiko še ni. In kot vse kaže, so se sestav- lavci premislili, da ga pripravijo. Nerazumljivo pa je ob tem to, da ob tolikšni obilici gradiva, ki ga sploh ne bo možno izkoristiti in ki navsezadnje niti ni tako odločilnega pomena, manjka gradivo o vprašanjih, ki so za sindikate življenjsko važna. BRANE KOZAMERNIK: Ko prebiram predkongresne materiale, se mi vsiljuje občutek, da so že pripravljeni tako, da ne bi prišli v sindikalno podružnico in med širše članstvo. Preveč so deklarativni, preveč splošno je v njih obravnavana problematika. Zamerim uestav-la\'cem tudi to, da so materiali premalo polemični. In vendar je bržčas veliko vprašanj, na katera si moramo v sindikatih šele odgovoriti, bržčas je tudi veliko rešitev, ki se med seboj razlikujejo in o katerih bi se veljalo pomeniti. Pričakoval sem, da se bomo v gradivu iz-reklfTakole: določeni problemi v politiki in aktivnosti jugoslovanskih sindikatov so taki, ki jih ne bomo spreminjali, so stališča, od katerih ne moremo odstopiti. To velja za uresničitev reforme, za samoupravljanje, za delitev po delu. Toda so problemi, o katerih bi se kazalo še temeljito pogovoriti. Tako, kako pospešiti uveljavljanje reforme, kakšne so najboljše rešitve za poživitev gospodarstva, kako razvijati samoupravo. MILAN BALOH: Mislim, da smo si edini v oceni, da je gradivo preobširno, polovičarsko in veliki večini članstva tudi nerazumljivo. Bojim pa se, da bo v dobršni meri tak tudi odmev med članstvom. Tudi dvomim, če je to dobra usmeritev za kongres. Imam občutek, da začenjamo na veliko razpravljati o tem, kaj naj bi sindikat delal, pri tem pa prepuščamo vnemar to, kako bomo dglali. Mislim, da se bo zato treba v tej predkongresni razpravi oddaljiti od deklaracij, zato pa se toliko bolj poglobiti v raznoterost problemov in njih razrešitev. Razgovor je v oceni enoten: v pravo širino se predkongresna razprava ne bo razmahnila. Ker je zanjo premalo časa. Velja pritrditi tudi mnenju, da bi to gradivo m.oralo priti med članstvo že pred letom, da bi ga lahko vsaj kolikor toliko celovito obdelali do kongresa in opozorili na osnovna vprašanja, o katerih bi se moral izreči kongres. STANE BOŽIC: Kljub pomanjkljivostim gradiva bi vendarle bilo škoda, ko bi ne našlo odmeva med članstvom. So 1 stvari, za katere smo v sindikatih živo zainteresirani, da jih razrešimo. Zato mislim, da se ta razprava v sindikatih r.e more nehati s kongresom. V kaj usmeriti dejavnost sindikatov v prihodnje, kako razvijati politični vpliv sindikatov? Zaključek dosedanjih razmišljanj za okroglo mizo bi se potemtakem lahko glasil: ni problema, od katerega bi se lahko sindikati omejili. Kjerkoli se oblikujejo odnosi, tod bi moral biti sindikat. In čeprav bi nekateri želeli, da se sindikat ukvarja samo z nekaterimi področji odnosov, zlasti v delitvi in potrošnji, sindikati ne pristanejo na to. Ker bi to pomenilo degradacijo sindikatov. INŽ. BRANKO ŠIFTAR: Po mojem mnenju bi se morala dejavnost sindikatov osredotočiti na tri področja. Na kratko povedano: boj za samoupravljanje, zaščitna vloga sindikatov in organizacija oddiha in rekreacije. SREČKO MLINARIC: V vseh naših prizadevanjih bi nam moral biti za izhodišče delovni človek. Toda celovita osebnost in s celotnim kompleksom problemov, ki ga obdajajo. To pa pomeni, da gre za delovnega človeka, ki proizvaja, gospodari, deli in uporablja, kar ustvarja. Samo s tega celovitega aspekta lahko in morajo sindikati analizirati delov- Ne politična oblast — gre za vplivnost Politične iluzije so že zdavnaj razbile stvarnost. Eno je to, kar hočem,o doseči v sindikatih — drugo to, kar sindikat v resnici pomeni. Kaj pravzaprav danes pomenijo sindikati, kakšna je njihova politična vloga, idejna vplivnost? STANE BOŽIC: Mislim, da moramo zlasti v teh predkongresnih dnevih pogledati resnici v oči. Kakšna je danes družbena moč in vplivnost sindikata v delovni organizaciji? In naprej: v občini, v republiki, v zvezi. Sam zase sem prepričan, da je razvoj družbenih odnosov v zadnjih letih privedel do tega, da družbeno politična moč in vplivnost sindikatov upadata. Ne samo v delovnih organizacijah, tudi v občini, v republiki in v federaciji. Zato mislim, da bi se v teh svojih razmišljanjih morali tudi veliko bolj usmeriti k temu, kako povečali vplivnost sindikatov. Ne gre za to, da bi sindikatom dajali oblast, zasnovano na politični osnovi, gre za to, da sindikatom priborimo vplivnost, kot jo lahko imajo kot družbeno politična organizacija v samoupravnih odnosih. ŠTEFAN RODI: Ne gre samo za občutek, da je vplivnost sindikatov upadla, gre za dejstvo. Navsezadnje to potrjujejo tudi vse današnje razprave o tem, kakšen sindikat pravzaprav hočemo imeti. Ne opažamo samo tega, da upada učinkovitost dela sindikatov v delovnih organizacijah, upada na vseh ravneh. Mehanizem samoupravnih odnosov in samoupravnega odločanja se je sicer že močno razvil, toda prepričan sem, da hkrati s samoupravnimi odnosi nismo dovolj intenzivno razmišljali tudi o vplivnosti sindikatov o možnostih vplivanja. Razen tega tudi samoupravnih odnosov ne kaže idealizirati. Vemo iz izku- šenj, da se delavski sveti in upravni odbori ne posvetujejo z volivci, predno odločajo. Vemo, da je informiranje šibko. Vemo, da v občinah sprejemajo sklepe, ne da bi se poprej posvetovali z občani, ne da bi sploh poskušali prisluhniti mnenju sindikata, ki pravzaprav naj predstavlja proizvajalce, ki dohodek občine ustvarjajo. Vemo, da sprejemamo najrazličnejše rešitve v republiki in zvezi tako. da smo o posledicah samo enostransko informirali tiste, ki glasujejo. Vemo, da sprejemamo pomembne rešitve za nadaljnji razvoj družbenih in ekonomskih odnosov po hitrem postopku, ki je zelo daleč od samoupravnega odločanja. Po drugi strani 'pa spet vemo, da so med članstvom sila heterogeni interesi, da pogosto večina v kolektivu meni drugače, kot pa je, denimo, sklenil delavski svet. In ker sindikat vključuje skoraj vse delovne ljudi, potem jim moramo v sindikatih dati možnost, da izpovedo svoje mnenje in poglede in da tudi po tej poti vplivajo na samoupravne rešitve. Torej ne gre ?-a to, da bi zdaj terjali za sindikate neko oblast. Daleč od tega, resnično aktualno pa je vprašanje, kako zagotoviti to, da bodo prišla do veljave mnenja in stališča delovnega čloVeka v naši družbenopolitični skupnosti.. Torej tudi preko sindikatov. MILAN BALOH: Mislim, da smo marsikdaj sindikati, če uporabim prispodobo, bolj' podobni gasilcem, kot pa moderni politični organizaciji, ki rešuje konflikte in oblikuje odnose že v njihovem nastajanju. Samo primer, ki naj ponazori naše samoupravno odločanje. V Radovljici smo odborniki dobili šele na seji občinske skupščine gradivo in stališča do obdavčitve skladov skupne pora- Potrebujemo živo politično delo nega človeka, njegova interese, dolžnosti in pravice; in samo na tej osnovi lahko sindikati oblikujejo svojo idejno vplivnost. Če v sindikatih v prihodnje ne bomo ravnali tako, se bo še naprej dogajalo, da bo delovni človek poslednje, kar nas zanima. Ali smo zato res lahko presenečeni, če članstvo ostaja hladno, kadar mu omenjamo sindikat? ŠTEFAN RODI: Ko pravimo, da je naloga sindikatov razvijanje samoupravljanja, potem mislimo na celovito samoupravljanje, na ustvarjanje in na delitev, nikakor pa ne samo na enega od obeh elementov. Hočem reči: če se v sindikatih bojujemo za samoupravne odnose, potem se moramo boriti zanje na celotni fronti: od dinarja, ki ga vlagamo v proizvodnjo, nato skozi ves proizvodni ciklus, ciklus menjave in delitve vse do odločanja o razširjeni reprodukciji. In mimogrede: mislim' da je zaščitna vloga sindikatov precej širša, kot pa je zagotavljanje pravne pomoči članstvu. Ta zaščita se mora razširiti na vsa druga področja, na stanovanjsko problematiko, zdravstveno w^/yv/VNAAAAAAAAAAAAA/^AAA/'A/W‘^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/W\AAA^vAAAAA/VSAAAAAAAAAAA/WWW'/sAAA^^ Občinski sindikalni svet ŽELI ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ VSEM ČLANOM MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU Kranj Kako ocenjujete sedanjo vlogo sindikatov, sindikatov, ki delujejo kot politična osnova samoupravljanja? ^AAAAAAAAA^y^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/SAAAAAAAAV^AAAAAAAAAAA^AAA/^AA^AAAAA✓////✓vAAA/^AAAAAA/AAAAA/'AAA✓/i/^/V^/VV/yVV varstvo, zaščito pri delu, na zaščito samoupravnega statusa proizvajalca. Kako ozki smo v organizaciji oddiha in rekreacije, kako zelo smo izpustili to dejavnost iz rok, mi menda ni potrebno posebej dokazovati. STANE BOŽIC: Ce se borimo za celovito samoupravljanje in za celovite samoupravne odnose, potem mora to veljati za vse ravni: od delovne organizacije preko občine in republike do federacije. Seveda se pri tem na vsaki ravni naloge drugače' zastavljajo, v ospredje prihajajo različni problemi. Za načrtno in učinkovito delo pa sta po mojem mnenju potrebna zlasti dva momenta: delovni program, s katerim si vsakokrat zadajamo prioritetne naloge, in seveda proučevanje pogledov in stališč članstva. Samo po tej poti si bomo tudi zagotovili, da bo prišla do veljave volja članstva. To pa pomeni, da se je treba posluževati tudi drugačnih delovnih metod, se angažirati v samoupravnih in predstavniških organih, da ho članstvo dobilo občutek, da sklepi samoupravnih organov tudi pomenijo njihovo voljo. Hkrati to seveda pomeni, da se je treba v našem političnem delovanju začeti izrekati za posamezne rešitve, za in zoper 'stališča ter predloge. Takega živega političnega delovanja pa ni ne v sindikatih ne v samoupravi. Zakaj? Skorajda bi se upal trditi, da smo začeli boj mnenj enačiti z opozicijo. V statutu imamo zapisano, da se bo sindikat, zavzemal za uresničevanje programa zveze komunistov. Ta enotnost vsekakor velja tudi v prihodnje. Toda to ne more pomeniti, da se bomo avtomatično strinjali z vsakim stališčem in z vsakim predlogom, ki ga kdorkoli poskuša uveljaviti pod pretvezo samoupravnega odločanja. Naj zadevo ponazorim s primerom iz bližnje preteklosti: ne vem, če je stališče republiškega sveta do obdavčitve skladov skupne porabe v resnici odražalo hotenja članstva in ne vem, če je jasno odražalo njegovo razpoloženje. Gre torej za avtonomnost sindikatov... be. Kaj so mislili o obdavčevanju teh sredstev proizvajalci, ki ustvarjajo ta sredstva, ki z njimi gospodarijo, je bilo za pripravljavce gradiva povsem nepomembno vprašanje. Sindikat, ki naj predstavlja interese proizvajalcev, ki naj bi predvsem posredoval njihova stališča, pa predloga o obdavčitvi skladov skupne porabe sploh ni dobil. JOŽE POLAK: Sindikat je organizacija, ki bi jo morali čutiti v celotnem družbenem življenju in dogajanju. Ali pa jo tudi, je seve drugo vprašanje. Iz lastnih izkušenj, iz izkušenj* ki sem si jih nabral pri delu v občinski skupščini, lahko rečem, da gredo največkrat pomembne odločitve mimo sindikatov. In še več, mimo občanov. Kaj bi slepomišili: kdaj je občinski aparat pravočasno pripravil gradivo za možne rešitve, da bi se odborniki lahko posvetovali z volivci? Kdaj je sindikat pravočasno dobil stališča in predloge občinske skupščine, da bi lahko proučil mnenje članstva, da bi nanj morebiti vplival? Je zato naključje, če za večino odločitev velja to, da je bilo o njih odločeno, še preden so predlogi sploh prišli na dneVni red. Toda povsem nepogrešljiv postane sindikat tedaj* ko je treba voliti /samoupravne organe, ko je treba voliti občinske odbornike, ko je treba voliti poslance. Bržčas pa se samo s tako družbeno politično vlogo in vplivnostjo v sindikatih ne moremo zadovoljiti. Mnenja so tudi v tem primeru enotna: niti samoupravi niti njeni politični, pravzaprav družbeni bazi, to je sindikatom, nismo še uspeli podrobneje opredeliti, predvsem pa nB konkretizirati njune vloge vplivnosti. Vsi smo hkrati proizvajalci, hkrati upravljavci In hkrati člani sindikata. Navidez bi torej kazalo, koi da v taki družbeni zasnovi ni in ne mora biti nasprotij, da se vedno in povsod lahko uveljavljata volja in hotenja posameznika in kolektiva v ožjem in širšem pomenu besede. Toda ta enotnost mišljenj in interesov je samo navidezna. STANE BOŽIC: Ko govorimo o bližnjem kongresu jugoslovanskih sindikatov in o vlogi sindikatov v prihodnje, moramo poudariti tudi to, da želimo imeti tak sindikat, ki bo konkretno posegel v življenjske probleme in procese, ki jih porajajo naglo se spreminjajoči družbeno-ekonomski pogoji. To vprašanje pa je po mojem mnenju tudi tesno povezano z nekim drugim vprašanjem, s tistim namreč, kakšno predstavo imamo danes člani sindikata o svoji organizaciji. Kongres naj bi zato prvenstveno ugotovil, kakšna je dejanska vloga sindikata v delovni organizaciji, v občini, v republiki in v federaciji. Ali je ta vloga sindikata res taka, da bo sindikat tudi v resnici posegel v vse tiste procese, ki nastajajo in se zaostrujejo, ki se razrešujejo v našem družbenem življenju. Odgovoril naj bi tudi na to, kako smo sindikati sami pri' pravljeni, kako smo organizirani, da bi to svojo vlogo lahko tudi v resnici uveljavili. STEFAN RODI: Temelje takega sindikata mora nujno postaviti kongres, če naj doseže svoj namen. Skratka,.gre za to, da celotno stavbo sindikatov' pri nas izoblikujemo od vrha pa do osnove tak#, da bodo sindikati svojo družbeno funkcijo lahko uresničevali. A kot že rečeno, v tem primeru je dosedanje kongresno gradiv0 malce razočaralo. Da bo misel sklenjena: s^n dikat bo veljal toliko, kolik°r si bo sam znal pridobiti velja' ve. Ne gre za njegovo političn° oblast, gre za njegovo idej110 vplivnost. Predvsem na to vPra šanje pa bi moral dati odgov° bližnji VI. kongres. Bodo sindikati v delovnih organizacijah kos svojim čedalje zahtevnejšim nalogam? Ni naključje, da je v teh Predkongresnih razpravah tolikanj v ospredju delo sindikata v delovni organizaciji; delovna organizacija — naj že bo ta pro-oes še tako počasen — vendarle Postaja čedalje bolj odgovorna za reprodukcijo materialnih odnosov. S tem pa se v njej začenjajo veliko intenzivneje oblikovati tudi družbeni odnosi. Pravimo: kjer se razvijajo odnosi, tam se mora čutiti sindikat. Pa se? INŽ. BRANKO ŠIFTAR: Prav 8otovo lahko vsakdo izmed nas našteje nekaj delovnih organizacij, kjer je, kot pravimo, dober sindikat. Vem pa za primer, ko sindikat v podjetju ne pomeni drugega kot podaljšek roke upravnega vodstva. Seveda ne sindikat kot celota, njegov Izvršni odbor. STANE BOŽIČ: Spričo nujnega intenziviranja gospodarjenja v delovnih organizacijah narašča vplivnost tehničnega kadra. Opažamo pa, da je temu Čemu po dveh tirih Siamo podaljšana roka članstva kadru, pogosto zelo ljubo, če se tiihče/ne meša v njegova prizadevanja, če je čimmanj različnih predlogov za posamezne rešitve. Mislim, da je tudi prav malo delovnih organizacij, kjer bi lahko slišali tako govoriti direktorja: »Čez mesec bomo odločali o zelo pomembnem problemu za našo delovno organizacijo. Sodim, da bo rešitev najboljša, če bo problematiko obravnavalo čimveč ljudi in če bo razprava dala čimveč predlogov. Službe bodo pripravile gradivo, v kateri smeri iskati rešitve, sinditiat pa naj zagotovi, da bo članstvo preanaliziralo gradivo in se (izreklo za posamezne predloge.« In ker tega ni, ker največkrat odločajo kar delavski sveti, ne da bi se vsaj seznanili z mnenjem članstva, ker sindikati ne zagotove javne razprave, ker v to tudi nihče ne sili, se pogosto rojeva tehnokratizem. RijhDO DERLINK: Se pred nedavnim smo lahko ugotovili, Ali sodite, da smo dovolj razmislili o lastni organizaciji in lastni organiziranosti? Očitno je, da se bo treba še Pred kongresom temeljito pogovoriti o lastni organiziranosti, o rnetodah in načinu dela. Učinkovitejšo organiziranost in s tem tudi večjo vplivnost pa bi moral zasnovati že statut. Pred nami je prvi osnutek statuta. Pomeni to, kar smo pričakovali? IVO BERGANT: Pravimo, da v našem sindikalnem gibanju stopa v ospredje sindikat v delovni organizaciji. Trdimo, da bo ^toral sindikat v delovni orga-n*Zaciji opravljati vse odgovornejše in vse občutljivejše družbeno politične naloge. Hkrati pa Ugotavljamo, da smo na tej rav-hi sindikatov najbolj šibko organizirani, da prav v delovni °rganizaciji marsikdaj presahne haša aktivnost. Zato me preseneča, da osnutek statuta tako tnalo govori o sindikatu v delovni organizaciji — prav tako hialo, kot nakazuje probleme in hiožne rešitve gradivo o nadaljnjem razvoju sindikatov. SREČKO MLINARIČ: Namesto enotnčga statuta, ki bi opredelil funkcijo sindikatov na toeh ravneh, ki bi zapisal članstvu naloge, dolžnosti in pravice, ki bi začrtal organizacijsko strukturo sindikatov, preti pravcata poplava statutov. Po šestih statutih in še po pravilih sindikata v delovni organizaciji naj bi se ravnal vsak član! Ni to ntalce preveč zahtevno, če že nič drugega? Ali ne bi bil dovolj en sam statut, ki bi veljal za vse članstvo sindikatov Jugoslavije? STANE BOŽIČ: Mislim, da bi pri oblikovanju statuta mo-Rali izhajati iz tega, da so različne ravni v sindikatih odgo-torne za različne probleme, da Moramo na tej osnovi izoblikovati tudi medsebojne odnose. sindfltat kot celota ima in ftora imeti skupne cilje, toda l°gično se mi zdi, da je sindikalna organizacija v delovnem tolektivu odgovorna predvsem 2a urejanje problemov znotraj Stoj ega okolja. Po drugi strani 16 spet občinski svet odgovoren za urejanje problemov v občini, Republiški v republiki in zvezni v federaciji. Torej gre vendarle ?a neko delitev dela, ki bi jo 2°rali uzakoniti že s statutom, hkrati pa bi se morali z večjo avtonomnostjo, ki je zasnovana sevecia na raznolikosti nalog in Odgovornosti, izogniti sedanjim, mnogočem hierarhičnim odno-°m med posameznimi sindikati, k1 so tudi še vedno značilni za soutek novega statuta. L STEFAN RODI: s statutom 0 treba tudi določiti, kako zagotoviti enotnost akcije in kako csnehati z dvotirnostjo, ki da-rp68 spremlja delo v sindikatih, j °. dvotirnost pravzaprav pogo-5, le dejstvo, da je zdaj vsak atl sindikata pravzaprav nje-X dvakratni član: član zveze elan strokovnega sindikata, se ®fANE BOŽIČ: Prepričan .XX' da velika večina članov Pkm ne ve, da so dvakrat včla- njeni v sindikat. Če pa bi povprašati! članstvo, ali res zeli biti vč&anjeno v dveh sindikatih, bi se jirn kaj takega bržčas zdelo precej nesmiselno. Osnutek statuta pa telovadi v kompromisih, govori o proizvodni organiziranosti in teritorialni organiziranosti sindikatov, v bistvu pa ohranja to, kar imamo: dvotirnost in hierarhične odnose. MTT/.AN BALOH: Posledice dvotirnosti so očitne. V občini pogosto ugotavljamo, da svet ne ve, kaj delajo odbori, qdbpri pa ne vedo, kaj dela svet. V delovne organizacije in na družbene organe hodimo vsak po svoje, nemalokrat pa z istimi vprašanji. Prepričan sem, da bi to lahko ugotovili tudi za republiko in za zvezo. Drobimo sile, namesto da bi bili učinkovitejši ob enotai akciji. STANE BOŽIČ: Mislim, da bi bilo potrebno to vprašanje pogumu® zastaviti na kongresu in prepustiti delegatom, naj odločijo, ali so res potrebni strokovni sindikati.in zveza sindikatov. Draga pa je zadeva, če govorimo o oblikah dela. Prav gotovo bomo morali obravnavati, denimo, probleme železarstva s tistimi, ki imajo sorodne probleme, torej tudi po panogah. Zato tudi ne moremo trditi, da je sedanja razdelitev v šest strokovnih sindikatov idealna. Ne nasprotujemo pa temu, da bi vprašanja obravnavali po strokah in strokovno, vendar je po mojem mnenju to bolj zadeva oblik in metod dela v zvezi sindikatov, kot pa da bi bilo potrebno uzakonjati dvojno organiziranost. Zato še ni potrebno, da sindikate drobimo in da raz-parceliratmo interesne sfere! Bržčas enotirnost, kot jo zagovarjamo, ne bi bila samo učinkovitejša, bila bi tudi cenejša, sredstva članarine pa bi verjetno lahko bolje izkoristili. a/WNAAAAAAAAAAčAAAA/V ✓WNA/v/'/'AAAAAAAAAAA/V\AAA/ , da ima komaj štirideset odstotkov sindikalnih podružnic svoje delovne programe. To torej pomeni, da pretežna večina sindikatov v delovnih organizacijah sproti začrtava svoje delo, da se loteva zdaj tega zdaj drugega problema, kot pač vodstvo dojame njegov pomen. STEFAN RODI: Očitno vplivnosti sindikata v delovni organizaciji ne moremo okrepiti zato, ker se pravzaprav vsa dejavnost snuje in razvija le v izvršnih odborih. Če so izvršni odbori še nekako povezani s sindikati v občini, pa nasprotno za večino teh odborov velja, da se je skorajda povsem pretrgala vez navzdol, s članstvom. Zato mislim, da bi si morali zlasti v teh predkongresnih razpravah zastaviti vprašanje, ali smo še lahko zadovoljni z notranjo organizacijo sindikatov v delovnih organizacijah, ali še lahko vztrajamo pri dosedanjih oblikah in metodah dela. Slednjič, ali so izvršni odbori tudi številčno dovolj močni, da lahko vzpostavijo to živo vez s članstvom? Sodim, da bi na nekaj tovrstnih vprašanj moral odgovoriti bližnji kongres. Aktivnost sindikata v delovni organizaciji opredeljujejo najrazličnejši vplivi. Niso redki primeri, da sindikat nekaj pomeni, le da je predsednik dovolj močna osebnost. Po drugi strani spet pritiskajo k tlom vpliv sindikata najrazličnejši pritiski na vodstvo podružnice. Ponekod zadostuje samo zaostrenost problemov, da se je delo v sindikatu razživelo, medtem ko je zamrlo tam, kjer na prvi videz ni večjih problemov in pretresov. V nobenem primeru pa ni mogoče prezreti kadrovskega problema. MILAN BALOH: Sindikalni delavci v delovnih organizacijah so volonterji; torej opravljajo to svojo politično funkcijo ob redni in polni delovni obremenitvi. Zato je tudi vprašanje, ali je dovolj učinkovita pomoč podružnicam . z občinskih svetov, z republiških organov, navsezadnje tudi 2 Zveznih sindikatov. Bojim se, da ni, da tudi vse premalo razmišljamo o tem problemu in da pogosto s svojimi zahtevami celo preveč obremenjujemo sindikate v delovnih organizacijah in njihove aktiviste. STANE BOŽIČ: Najbrž ne bi bilo težko dokazati, da kadrujemo po temle načelu: najboljši kadri v centralne samoupravne organe in v tovarniški komite — in tako navzdol! — kar pa ostane in kar je sploh še voljno delati, to je struktura dobršnega števila izvršnih odborov sindikalnih podružnic. ŠTEFAN RODI: Resnično se velja vprašati, ali so lahko sindikati v delovnih organizacijah spričo sedanje organizacije dela, metod in oblik, spričo sedanjega kadrovskega sestava sploh sposobni pronikniti v vse te porajajoče se odnose. In bolj aktualno vprašanje: ali lahko v sindikalnih podružnicah tudi zagotove razreševanje problemov? Dokler ne bomo prišli pred samoupravne organe z dovolj argumentiranimi stališči, marsikdaj tudi s strokovno podkrepljenimi, dotlej verjetno v svojih prizadevanjih ne bomo kdove kako uspešni. Ne moremo pa terjati, da bi bili naši predlogi in naša stališča upoštevani samo zato, ker smo politična organizacija. Za praznik dela čestita vsem OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ ČESTITAMO VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK DELA Občinski sindikalni svet Dravograd wvvwvvyvwwvwvvwvwwvvwvwwws/wvwwwwwvw PREDKONGRESNA RAZPRAVA O KULT URI SE V KRANJU DOPOLNJUJE Z UGOTOVITVAMI LASTNE RAZISKAVE Kultura in delovna e • organizacija Občinski sindikalni »vet Kranj je v sodelovanju s kulturno-prosvetno zvezo občine in klubom kulturnih delavcev sklical širši posvet, na katerega je povabil tudi predstavnike nekaterih kolektivov, pa tudi nekatere predstavnike iz drugih gorenjskih občin. Razpravljali so o gradivu za VI. kongres ZSJ, ki ga označuje naslov »Razvoj kulture kot integralne sestavine družbenega dela«, prav tako pa tudi o gradivu, ki ga je pripravila posebna skupina v okviru kluba1 kulturnih delavcev v Kranju. »Osnovni namen razgovora,« kot je uvodoma dejal predsednik ObSS tov. Stane Božič, »je predvsem v tem, da se začnemo opredeljevati do osnovnih problemov v zvezi z oblikovanjem prihodnje kulturne politike. Še posebej pa mora sindikate zanimati, kako naj bi se v prihodnje vključevale v kulturno politiko in akcijo delovne organizacije in sindikalne podružnice.« ŠIBAK VPLIV SAMOUPRAVLJAVCEV NA OBSEG IN VSEBINO KULTURNEGA življenja Podpredsednica občinske kulturno-prosvetne zveze tov. Danila Gril je uvodoma navajala ugotovitve raziskave, ki naj bi rabila za osnovo pri izoblikovanju programa nadaljnjega kulturnega razvoja v kranjski občini. Če je raziskavo pospešila družbeno gospodarska reforma, je dejala, je za izhodišče vsemu nadaljnjemu ravnanju treba upoštevati, da je prav reforma s svojo vsebino tista, ki ustvarja pomembne perspektive tudi za hitrejšo rast kulturnih potreb delovnih ljudi in tudi tista, ki ustvarja pogoje za hitrejšo ureditev in krepitev gmotne osnove kulture. Raziskava prinaša v naš kulturni prostor nove poglede, zahteve po večji demokratizaciji, večji kulturni razgibanosti, pa čeprav so te zahteve pogojene z nizko izobrazbeno ravnijo, saj ima večina anketirancev le osnovno šolo. Močno se izraža hotenje po lastnem kreativnem razmahu, kar naj bi tudi zadovoljevalo kulturne ambicije določenih kategorij prebivalstva. Dve tretjini anketirancev si želi še mnogo bolj aktivno kulturno življenje, kot je bilo doslej. Zanimiva je ugotovitev, da se je kulturni standard delavcev v zadnjih letih slabo razvijal, ker so bile delovne organizacije odtrgane od oblikovanja kulturne politike. Le-ta se je oblikovala bolj na ravni občine. Odtrganost vpliva druž-beno-političnih organizacij od kulturnega življenja pa kaže svoje posledice v različnih idejnih konceptih, ki pogosto vodijo k degradaciji humanistične morale in socialistične zavesti. Zavestna orientacija, da bi v kranjski občini razvijali kulturno življenje lam, kjer delavec živi, se pravi v krajevnih skupnostih in družbenih cen-trih, je sama po sebi dobra. Slabo pa je to, da je ob tem vpliv delovnih organizacij in sindikatov v materialnem in vsebinskem pogledu na kulturno dogajanje postal minimalen. Delovne organizacije niso razvijale medsebojnih dogovorov s kulturnimi institucijami ali kulturnimi organizacijami. Delovne organizacije so same premalo razmišljale o tem, kako bi proizvajalce vključile v samoupravo na področju kulture. In ker je za kranjske delovne organizacij^ značilno, da se pod njihovim okriljem ne razvija več kulturno življenje zaposlenih (razen občasnih kulturnih prireditev ob prazniku kih), resnično tudi delovnim organizacijam ni jasno, kakšna naj bodo potemtakem njihova prizadevanja za kultiviranje človeka. Ni pa seveda mogoče napraviti odgovorne za kulturno rast delovnih ljudi le kulturne ustanove in organizacije. Prav zdaj ko se pripravlja osnutek nadaljnjega razvoja kulture v kranjski komuni, bi člani delovnih organizacij morali sodelovati pri razpravah, a zatem tudi pri uresničevanju skupnih programov. Predvsem bi morale sindikalne organizacije in samoupravni organi ustvarjati možnosti, da bi zaposleni ljudje lahko in v do-voljni meri koristili dobrine, ki jim jih nudijo kulturne institucije. Že danes je zaznaven precejšen pritisk ljudi, da bi odločnejše uredili družbeno-eko-nomski položaj kulture, čim bolj odpravili posredniški in zagotavljali direktni vpliv proizvajalcev na kulturno dogajanje. V Kranju predlagajo, da bi po vzoru izobraževalnih skupnosti tudi kulturno področje dobilo samoupravne skupnosti. KULTURI NE SMEMO VSILJEVATI ŽIVLJENJSKIH OKVIROV Ena izmed dilem razprave je bila, kje organizirati kulturno življenje: v delovni organizaciji, v občinskem središču, v naseljih, kjer delavci bivajo? Ob tej dilemi vsekakor ni mogoče mimo dejstva, da se v kranjski občini vsakodnevno vozi na delo tretjina zaposlenih. Ne kaže preprečevati kulturnih dejavnosti v delovnih kolektivih, toda upoštevati je treba normalno težnjo človeka, da po opravljenem delu želi v drugo okolje. In res' je tudi, kar je dejal nekdo: tisto obdobje, ko smo v delovnih organizacijah in podružnicah imeli najbolj razvito kulturno življenje, je obdobje, ko smo v resnici imeli morda najmanj razvito kulturo; upoštevati moramo kasnejši velik razvoj kulturnih institucij in to, kako so bile izkoriščene. In kaj lahko store delovne organizacije? Ugotovijo, kje in kako živijo njihovi zaposleni, kakšni so kulturni domovi in družbeni centri, kjer naj bi se po delu zbirali. So vabljivo okolje in nudi’,■> prijetno vzdušje odraslim in mladini? Obisk kulturnih prireditev na podeželju je večji kot v središču! zato bi delovne organizacije morale materialno bolj podpirati tudi kulturne programe po krajevnih skupnostih. Ali že zdaj odmerjena sredstva za kulturo trošijo delovne organizacije smotrno, koristno in res kulturno? Upoštevati bi morali jejstvo, da je danes v kranjski občini že 6000 'televizijskih sprejemnikov, ljudje čitajo, hodijo v kino itd. Sindikati bi morali biti mnogo bolj zainteresirani za večjo splošno izobrazbo zaposlenih, ki je lahko osnova za kulturno vzgojo, ta pa zlasti pri mladini ni zadovoljiva. Sindikati se ne bi smeli prehitro zadovoljevati z ugotovitvami, češ, stvari so takšne, kakršne pač so: ljudje hodijo po svojih poteh, čitajo premalo, upada obisk gledaliških predstav, gledajo le televizijo, tisti z višjim standardom pa si itak svoje kulturne potrebe lahko zadovoljujejo tudi v večjih mestih, saj premorejo avtomobile itd. Sindikati bi zlasti morali več storiti za to, da bi se ljudem bolj približala knjiga. Iz svoje srede bi morali poiskati kulturne aktiviste in animatorje kulturnega življenja. In naloga sindikata bi bila, da bi samoupravljavce bolj vključili v družbene samoupravne organe s področja kulture. Če danes delavci še ne sprašujejo, kam gre denar, ki ga oni ustvarjajo in dajejo za kulturo, bodo taka vprašanja slej ko prej postavljali. ZAČETEK ŠIRŠIH RAZGOVOROV V Kranju ugotavljajo, da doslej kljub željam niso našli pravih potov do. 4ek>vnih kolektivov, da bi jih pridobili- za sodelovanje pri programiranju in financiranju kulturnih dejavnosti. Ker torej kulturne dejavnosti niso imele podpore delovnih kolektivov, je oblikovanje kulturne politike ostajalo v zaprtem krogu posrednikov. Kritike na ta račun so upravičene, ne glede na to, ali lete na občinsko skupščino ali na vodstva družbeno-političnih organizacij. Anketa je spodbudila mnoge pritiske, ki nastopajo zoper birokratsko obravnavanje kulturnega področja. V zadnjem času pa se je že uveljavil dogovor med družbeno-poiitid-nimi organizacijami o tem, kako bodo poskušali razširiti vpliv, ha oblikovanje kulturne politike, seveda zasnovan na realnih družbenih dogovorih. Konkretnejša razprava o perspektivah kulturnega razvoja v kranjski občini je zdaj torej odprta. Krog ljudi, ki jih zajema, bi se moral še razširiti. Tudi sindikalne podružnice bi se morale organizirano vključiti v to razpravo. To ne le za-- radi formalne zahteve. Zavedati se je treba, da bo razprava končno morala pripeljati do tega, da bodo formulirali dolgoročnejši program kulturnega razvoja in da bo ta program morala obravnavati občinska skupščina. Toda, če ne bo že v času svojega nastajanja program imel za seboj mnogo ljudi, zelo številne kulturne aktiviste, bo ostal le kos lepo popisanega papirja. SONJA GAŠPERŠIČ 7 dni v sindikatih PREMAGAJMO ODPOR DO MLADIH STROKOVNJAKOV (Nadaljevanje z 10. strani) NA ZAKON JE TREBA GLEDATI ŽIVLJENJSKO Seveda pa zakona ne bi smeli pojmovati samo kot. ukrep družbene prisile s socialno-politični-mi cilji, ki naj bi nalagal delovnim organizacijam, da bi za vsako ceno odpirale nova neproduktivna delovna mesta. Brezposelnost izšolanih kadrov pa za zdaj nikakor ne more biti so-cialno-politični problem, če je na primer samo v ljubljanski industriji po podatkih za pred1-lansko leto 804 ali 51 % neustrezno zasedenih delovnih mest, za katera je potrebna visoka in višja šolska izobrazba. Po drugi strani pa je bilo v mesecu marcu letos na ljubljanskem komunalnem zavodu za zaposlovanje prijavljenih kot začasno brezposelnih 185 delavcev z visoko in idšjo izobrazbo, od katerih jih 65 (16 arhitektov, 6 zobozdravnikov, 3 agronomi itd.) prvič išče zaposlitev in bi zatorej lahko imeli/ status pripravnika. Na nedavnih posvetih s predsedniki sindikalnih podružnic o vključevanju pripravnikov v delovnih organizacijah, je bilo med drugim ugotovljeno, da v kolektivih v glavnem ne zavračajo pripravnikov. Mnoge, zlasti večje delovne organizacije, ki sistematično skrbijo za obnavljanje kadrovske strukture, pa so imele že doslej urejeno pripravništvo. Novi zakon bo zatorej v teh primerih le poenotil ureditev problematike pripravništva. Na splošno prevladuje tudi odobravanje drugega člena zakona, ki določa, da delovne organizacije same v svojih splošnih aktih odločajo o številu pripravnikov, o poteku pripravniške dobe, o načinu preizkušanja delovnih sposobnosti itd. Prevladalo je prepričanje, da se s to določbo zakona nedvoumno izražajo samoupravne pravice delovnih kolektivov do urejanja politike zaposlovanja. Temeljni zakon je vprašanje pripravnikov rešil le načelno, pravica in dolžnost delovnih skupnosti pa je, da smisel za- kona konkretizirajo v svojih splošnih aktih, saj je slednjič razumljivo, da rešitve za konkretno urejanje ni mogoče dati Zal pa so tudi primeri, da -se pripravnikov odkrito branijo, ker v njih vidijo nevarnost, da bi posameznikom ogrozili druž- Kctor zdravje ljubi, ge pije veliko. I Če pa pije, I pije Hermeliko < le od zunaj, kajti le-te morajo beni položaj v podjetju,, do ka- biti odraz možnosti, ki so za vsako delovno skupnost specifične. Predsedstvo MSS Ljubljana je poudarilo, da je treba gledati na temeljni zakon o pripravnikih življenjsko in se ne izgubljati v razpravah o potrebnosti ali nepotrebnosti posebnega republiškega predpisa, ki naj bi natančno določil število pripravnikov za delovno organizacijo. Tak predpis tudi spričo sedanjih razmer v gospodarstvu tudi ne bi bil sprejemljiv. Predsedstvo Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana je prepričano, da bodo delovne organizacije same, na osnovi proizvodnih načrtov, števila zaposlenih itd., najbolje odločile, koliko pripravnikov bodo lahko sprejele. PRAVILNO VREDNOTITI PRIPRAVNIŠKO DELO Kar zadeva programe pripravniškega dela, je predsedstvo MSS Ljubljana poudarilo, da morajo le-ti zajeti: izpopolnjevanje teoretičnega znanja pripravnikov, pridobivanje strokovnih izkušenj in družbenoekonomskega znanja. Tako pri sestavljanju programov kot tudi pri nadzoru . uresničevanja programov in med »stažiranjem« pridobljenega znanja pa bodo morali delovnim organizacijam priskočiti na pomoč tudi zunanji dejavniki, kot denimo društva inženirjev in tehnikov, ekonomistov, pravnikov, gospodarska zbornica, delavske univerze, sindikati in zavod za zaposlovanje delavcev. Slednji naj bi že med letom izvedel anketo med pripravniki o njihovem počutju, kjer se usposabljajo za svoj bodoči poklic. Predsedstvo je nadalje ugotovilo, da v dobršnem delu delovnih organizacij kljub formalno iztečenemu roku še niso izdelali pravilnikov o pripravnikih. Pri tem gre pretežno za tiste delovne organizacije, kjer »stažiranja« pred sprejetjem temeljnega zakona niso poznali. PREDLOGI IN RAZMIŠLJANJA Bogo Dobnikar predsednik tovarniškega odbora sindikalnih podružnic »Tovarne verig«, Lesce ® Kako ste se v vaši tovarni pripravljali na volitve samoupravnih organov? Po različnih sestankih v okviru sindikata oziroma skupaj z osnovno organizacijo Z K in potem še razširjenega političnega aktiva podjetja smo dali v javno razpravo predloge kandidatnih list, ki so v vseh primerih imele večje število kandidatov, kot pa jih je dejansko bilo treba izvoliti. Delavcem je to bilo po volji, saj so med kandidati lahko izbirali in zato pri volitvah niso imeli občutka, da gre za formalnost, s katero potrjujejo vnaprej pripravljene predloge. Zdaj, ko so volitve za nami, ugotavljamo, da je bila izvo-Ijena večina tistih kandidatov, ki uživajo največje zaupanje kolektiva; da pa v te organe le niso bili izvoljeni vsi najboljši kandidati. V mislih imam tiste med njimi, ki so kdaj v preteklosti že delali v samoupravnih organih in so se, ker so zastopali predvsem interese podjetja, nujno zamerili marsikomu v našem kolektivu. Takšni primeri torej govore o tem, da tako imenovani element priljubljenosti kandidata pomeni zelo dvorezen nož in da bo v prihodnje potrebno še bolj poglobljeno politično delo, da zavoljo takšnih vzrokov pri volitvah ne bi izpadli sicer dobri in razgledani člani kolektiva. Povedal bi še to, da se je po sedanjih volitvah nekolikanj spremenila tudi struktura naših samoupravnih organov, v katere je bilo izvoljenih več proizvajalk in več strokovnjakov. Joža Zupanc predsednica sindikalne podružnice v obratu za proizvodnjo VF elementov »ISKRA«, Višnja gofa: ® Kako ste se v vašem podjetju pripravili na volitve v samoupravne organe? Naš 53-članski kolektiv nima samoupravnih organov, marveč volimo le predstavnike v delavski svet matičnega podjetja. Kljub temu, da tokrat mandat poteče samo enemu izmed naših predstavnikov, se za volitve nismo pripravljali nič manj kot včasih, ko smo še imeli svoj obratni delavski svet. Izvršni ,odbor naše sindikalne podružnice je menil, da moramo predlagati takšnega kandidata, ki bo zares razgledan, ki se bo znal potegniti za interese našega obrata in ki bo tudi med ljudmi priljubljen. Spričo teh zahtev so bila seveda mnenja med ljudmi precej različna. Zato smo predlagali dva kandidata, da bi se kolektiv laže odločil in izbral tistega, ki uživa največje zaupanje. Na zboru volivcev se je pokazalo, da smo dobro predlagali, saj člani kolektiva niso nasprotovali kandidaturi teh kandidatov, so pa predlagali še tretjega kandidata. Predlog smo tudi sprejeli, čeprav bodo šele volitve pokazale, ali bo zaradi majhnega števila volivcev katerikoli izmed kandidatov tudi dobil potrebno večino glasov. terega so se dokopali/ mimo ustreznih strokovnih kvalifikacij. Sindikalne organizacije v podjetjih — je. podčrtaj predsedstvo — se morajo zavzeti za čimprejšen sprejem pravilnikov o pripravništvu, premagovati morajo odpor do sprejemanja mladih strokovnjakov. Bazen tega si morajo izboriti pravilno vrednotenje pripravniškega dela in 'nikakor dopustiti, da bi pripravniki postali cenena delovna sila. Prizadevati si morajo ustvariti tovariško vzdušje v kolektivu, ki bo omogočilo mladim kadrom, da bodo polno uveljavili svojo ustvarjalno energijo. Da bi kar najbolj zadostili osnovnim hotenjem zakona, je predsedstvo Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana v izredni številki svojih »Obvestil« posredovalo vsem sindikalnim podružnicam obsežno strokovno razlago zakona in navodila za sestavljanje pravilnikov o pripravništvu. Predsedstvo Mestnega sindikalnega sveta je ob koncu seje sklenilo priporočiti vsem delovnim organizacijam, ki še niso izdelale svojih programov razvoja, da to čimprej store iri da~ tudi po tej poti zagotovijo načrtno vključevanje mladih kadrov V delovni proces Kot eno izmed prvin dobre poslovne'politike. FRANC SLADIC PREDKONGRESNA RAZPRAVA O ZAPOSLENOSTI IN ZAPOSLOVANJU V ČRNOMLJU___ Ne z ramena na rame tc veliko zelenik in mnogot^1 rož po 2cmki »Remicih e najinicnit^jj S Hitreje odpirajmo (Nadaljevanje z 10. stratii) S tem pa prihajamo v konflikt med načeli in prakso: z družbeno in gospodarsko . ref or-' mo smo proklamirali zahtevo po modernizaciji gospodarstva in hkrati poudarili, da mora nosilec te modernizacije oziroma federacije, ne podpirajo iskreno ciljev družbene in gospodarske reforme. NEZAPOSLENI IN SAMO NAVIDEZ ZAPOSLENI Počasnejša rast gospodarstva je povzročila tudi počasnejše naraščanje zaposlovanja; število razširjene reprodukcije nasploh ' nezaposlenih v zadnjem času na- biti gospodarstvo samo, hkrati pa v praksi to onemogočamo, ko gospodarstvu nalagamo preveli-1 ke obveznosti in mu s tem jemljemo možnost, da se modernizira. Temu kgnfliktu bi se lahko izognili, Jče... bi... se. .dtigovečMi O zmanjšanju investicijske potrošnje dejavnikov izven gospodar.-, stva, česar pa še vedno nismo storili. S srednjeročnim planom gospodarskega razvoja; Jugoslavije, smo postavili tudi plan investicijske- potrošnje na zvezni ravni — in to na predvideni rasti gospodarstva za 8 % letno. Če bi takšno rast v resnici tudi uresničili, potem ne bi bilo, težav s pokrivanjem obveznosti federacije, tako pa smo napri- rašča hitreje kot pa število tistih, ki so se rja novo zaposlili. Vprašanje nezaposlenosti pa ni pereče samo zaradi tistih, ki nimajo dela — čeprav je to problem, ki ga vsi vidimo in ki povzroča tudi različne konflikte; pereč je tudi problem tistih . delavcev, ki . so sicer zaposleni, ki imajo delo, katerih delovna mesta pa niso produktivna. Pro-. blem teh »nezaposlenih zaposlenih« delavcev je nevaren problem, saj lahko spravi v kritičen položaj marsikak delovni kolektiv. Zato se morajo sindikati boriti ne samo za rešitev problema nezaposlenih, temveč tudi za rešitev problema tistih delavcev, ki. so tako rekoč sajno mer lani povečali rast gošpo- navidez zaposleni; nezaposlenih darstva samo za 1,7 % v okviru ene in druge vrste pa je v Slo-cele Jugoslavije. Ustvarjamo to- veniji približno enako. Tov. Kropušek je poudaril, da so sindikati za politiko hitrejšega zaposlovanja, vendar ne za zaposlovanje za vsako ceno, ne za ekstenzivno zaposlovanje, ki skupnosti prinaša samo. škodo. Z vsemi silami moramo podpirati modernizacijo gospodarstva, ki nam bo dala povečan dohodek, ta pa nam bo omogočil odpiranje novih delovnih mest — in to produktivnih delovnih’ mest. Modernizacija gospodarstva pa zahteva tudi večjo mobilnost delovne sile, večjo možnost premeščanja deloVne sile na mesta, kjer jo potrebujejo — in zato sindikati ne morejo podpirati stališča tistih, ki so raje nezaposleni, kot da bi prijeli za delo izven svojega domačega kraja. M. P. rej mnogo manjša sredstva, kot pa jih trošimo in ne oštarie 'nam drugega, da bodisi revidiramo plan in obveze federacije v skladu z rastjo gospodarstva, ali pa da ostanemo pri planu in da še Bolj obremenimo gospodarstvo ter še bolj zmanjšamo "njegovo akumulativnost. Možen je tudi kompromis, to se pravi, da dokončno izpolnitev obveznosti federacije preložimo na poznejši rok; in verjetno bo do tega tudi prišlo. Najbrž bomo neke sistemske spremembe v smislu občut-nejšega zmanjševanja obveznosti gospodarstva lahko dosegli šele po letu 1970, jasno pa je že sedaj, da tisti, ki trdijo, da so proti povečanju obveznosti gospodarstva, hkrati pa podpirajo izpolnitev starih obveznosti ✓7^'^/^A/WN/'AAAAAA/\AAAAAAAA/WVN/Wv\/VW'AAAA^y\AAAA/W\AAA/ 1 je začela s prodajo svojih ekskluzivnih pomladanskih modelov — plaščev modnih barv v omejenem številu modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek WW\A/VWWVWWV\A/WWVWVWWWWWW7WN/VW/)AAAA/gVV Gradivo, ki ga je izdal Centralni svet ZSJ o zaposlovanju in zaposlenosti, je bilo osnova za nedavno razpravo v Črnomlju, ki so sc je udeležili predstavniki občinskih sindikalnih svetov Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Trebnjega. Gradivo so razpravljavci preudarno in kritično ocenili, svoje pripombe pa so oprli na izkušnje štirih dolenjskih občin. Poudarili so, da so sestavljavci v gradivu predvsem fotografirali razmere na področju zaposlovanja in niso dovolj nakazali poti, po kateri naj bi pri nas kompleksno in v okviru šir še družbene skupnosti reševali vprašanje zaposlovanja. Zategadelj gradivo ni odraz konkretnih stališč sindikata, ki bi ga moral kot delavska organizacija zavzeti do tega občutljivega družbenega problema. V ZAČARANI KROG SE MORA VKLJUČITI VSA DRUŽBENA SKUPNOST V minulih letih smo okusili soodvisnost med zaposlenostjo in gospodarsko rastjo. Zaradi pojemanja gospodarske moči se niso zaposlili mnogi mladi ljudje, ki zaključujejo šolanje, delovne organizacije pa so celo krčile obseg zaposlenih, da bi se z ■ večjo produktivnostjo manjšega števila delavcev obdržale na doseženi gospodarski ravni ali vsaj na meji rentabilnosti. V Črnomlju, na primer, so gospodarske organizacije zmanjšale število zaposlenih v minulih dveh letih za 0,3%. Kljub stagnaciji zaposlovanja pa se je povečala vrednost obsega proizvodnje za 12 odstotkov. Začarani krog, ki so' ga očitno doslej- razklepale in sklepale le delovne organizacije, opozarja, da bi morala vanj prodreti tudi širša družbena prizadevanja. Večja stopnja gospodarske rasti, ki je edini pogoj za perspektivno reševanje zaposlenosti, terja pravočasne in ustrezne ukrepe ter spremembe v gospodarskem sistemu in ekonomski politiki naše države. Vzporedno s tem bi pa morali zagotoviti zadovoljiv, razumen obseg investicij. Mimo tega ni mogoče pričakovati, da bi se izdatneje povečal obseg zaposlenosti in stopnja gospodarske rasti. Akumulacija, ki jo vlagamo v osnovne gospodarske sklade, ni tolikšna, da bi lahko vplivala na hitrejše oživljanje gospodarstva. Zategadelj bi bilo potrebno razrešiti nekatera sistemska in druga vprašanja, iti zadevajo razširjeno reprodukcijo. Na te zahteve so udeleženci Črnomelj skega posveta navezali vprašanje preporazde-litve narodnega dohodka, posledice dosedanjega prelivanja akumulacije s področja na področje in poudarili, da je potrebno najti rešitve, ki bi zagotavljale izdatnejša sredstva za odpiranje novih delovnih mest. Ta in druga vprašanja terjajo konkretne odgovore širše družbene skupnosti; in če kdo, potlej bi jih morali sindikati najodločneje zahtevati. Mnoge izkušnje v minulem gospodarjenju razkrivajo potrebo po dolgoročnejših načrtih razvoja osnovnih gospodarskih področij in dejavnosti. Kakšna zmeda vlada na področju usmerjanja proizvodnje, kaže mimo mnogih drugih primerov tudi podatek, da so gospodarske organizacije pred časom izdelale kar 36 elaboratov za proizvodnjo ivernih plošč. Kadarkoli -govorimo o trenutnih pa tudi o perspektivnih možnostih za zaposlovanje, posebno radi omenjamo razvoj storitvenih dejavnosti. Razvoj te gospodarske dejavnosti, ki lahko hitro ponudi več možnosti za zaposlovanje, pa ni do-" živel širše družbene podpore, zlasti ni sprožil ustreznih ore: mikov v kreditni Kon- kretni 'primeri razkrivajo neizrabljene rezerve na tem po- dročju. O neusklajenem razv0' ju storitvenih dejavnosti ptic tudi podatek, da je na prirne v Sloveniji 150 avtomehanike nezaposlenih, čeprav vemo, a sedanje zmogljivosti tovrsto1 _ storitev še vedno ne zadovolj^ jejo potrošnikov. Primer ver jetno ni najbolj značilen, klju” temu pa zgovorno ponazati neusklajenost med nezaposk nostjo in možnostmi za zapos3 tev. Bolj očitne primere bi l3" ko našli v neurejenem dop°*j nilnem in nadurnem delu, dobiva kljub 42-umemu del nemu tednu vse večje razs°z’ nosti na vseh gospodarskih P0-dročjih. ODLOČNO POSEČI V OBSTOJEČE KADROVSKE RAZMERE Oživljanje gospodarstva ^ kljub ustreznejšim sistemski^ rešitvam, ki jih pričakujemo, j* mnogokje brezizrazno geslo, c ne bo sposobnih ljudi, ki " znali hitreje pognati kolesi gospodarjenja in poslovanja. Na področju novomeške k^ munalne skupnosti so o te vprašanjih že večkrat razpr® ljali. Izdelali so tudi analiz" kadrovske strukture in dok3 zali, da velika večina delovni organizacij nima dovolj _zap° slenih strokovnjakov. Minila leta, vendar se razmere niso P° pravile. Baje le ena delovn organizacija ni »spregledal3* analize in je zaposlila znata število strokovnjakov; ta delo na organizacija dosega tudi v like poslovne uspehe. Nobena skrivnost ni, da še veliko direktorjev, ki nim3i ustreznega znanja in kvalifik^ clje. In vendar je bilanca laa ske reelekcije v Novem mest taka, da sta bila izmenjana dva direktorja, pa še tadva s dosegla pogoje za upokojite ' Drugi vodstveni kader in\ mnogokje po eno ali dve stop nji nižjo izobrazbo od tiste, jo delovna mesta zahteva] • Vse to so razlogi, da vecm3 organizacij še vedno vztraja Pj’ nepopolnem izkoriščanju zm°= ljivosti, da jih tudi ne za uspešno usmerjati in proda]3 . Zategadelj je tudi odpor do h1 hanizacije in avtomatizajL proizvodnje, ker delavci nit" « io zagotovila, da jih novi stL ne bodo izrinili iz podjetja, e to mnogokje pristajajo na V&L os,ebne dohodke, da bi ohraf1 delo vsem zaposlenim, čepV tovrstna solidarnost ne o3g perspektivnih rešitev, ker ~ nikakor ne ujema z razvol® družbene in gospodarske r forme. Ne kaže spregledati vpra-a nja, ki povzroča kolektiv0 j naj večje skrbi. Kam usm®1 ljudi, ki so veliko let zased položaje in bolj ali manj usp no izpolnjevali delovne obv .. nosti, vendar jih je spl° znanstveni in gospodarski n predek prehitel. Odgovor vprašanje ni preprost in ga °jrl lovne organizacije ne morejo ^ ne znajo rešiti v krajšem ° dobju. Zato so mnogi udelez . ci posveta poudarili, da bi 1 rali tudi odgovor na to VP „ šanje iskati v širšem druz nem prostoru. za zaposlitev dih ljudi iščemo delno s Por0pri Prostor jo zakona o pripravništvu, na se porajata dve tem pa se porajata dve vitni vprašanji: kako žage mladim ustrezno strokovno v~ moč v tistih delovnih organ1" dovolj stm v cijah, ki nimajo kovnih delavcev in se sarnehlle vij o ter zato ne bodo spos° oblikovati znanja bodočim s slednjič, kovnjakom. In d«' zajeziti ravnanje nekaterih lovnih organizacij, ki so na^ ^ čun pripravnikov, v katere ^ bilo potrebno investirati h dinarja, omejile štipendira ^ To vprašanje dobiva v p mestu praktično osnovo. odveč zaskrbljenost, ali ne D zaradi takega ravnanja d® ji nih organizacij prizadeti m ^ nadarjeni ljudje in s tem ^ družba, ker se mladi talenti ^ radi težjih gmotnih razmer & bodo mogli šolati. Vsi ti in še mnogi drugi P meri ponazarjajo neproučen g neizdelano kadrovsko P0* „o' nri nas. Ob nekaterih to danskih v’ snih .pa vprašanje tudi dražbe. terja posredov- I. VRHOVCA^ anie Kako gospodarimo !!!!!!«pilll!!l!ll!lll!!IIII!!lllllll !llllllllHilll!!lf{ttlllll1lllllllll!illlilh tudi menila, da bi direktor teoral delavskemu svetu predlani politiko razvoja podjetja in a haj bi jo samostojno izvajal jj. razširjenimi pristojnostmi, ki P hh dobil na račun pristojno-v* delavskega sveta. Enako štejte anketiranih se je izreklo Jdi za izključno direktorjevo ayico, da imenuje in zamejuje svoje najožje sodelavce, w haj bo skupaj z njimi tudi ^govoren za delo upravnega in ptekovnega vodstva podjetja, j, ay tako se je polovica anketi-hih izrekla tudi zoper formal-Zat Selekcijo. Kolektiv ga bi * te lahko odstavil vselej, če jjdjetje ne bi izpolnjevalo pla-o,.’ ki ga je direktor predložil, B‘terna če se ne bi strinjal s l^dloženim planom ali če Pp direktor kršil samoupravne avice delavcev. V zvezi s tem I bi tudi vpeljali institut ne- Podatki iz posameznih delovnih organizacij na Dolenjskem o poslovanju v prvih mesecih letošnjega leta razkrivajo postopno oživljanje proizvodnje in na razmeroma ugodno prodajo tako na domačem kot na tujem tržišču. To velja še zlasti za nekatere večje industrijske delovne organizacije, kot so: Industrija motornih vozil, tovarna zdravil »Krka«, lesni kombinat »Novoles« in tekstilna tovarna »Novoteks« v Novem mestu, belokranjska trikotažna industrija »Beti« v Metliki, tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Krškem, tovarna pohištva v Brežicah in še nekatere druge tovarne, ki so se v minulih dveh letih uspele razmeroma hitro prilagoditi novim razmeram gospodarjenja in zahtevam tržišča. Pri tem so seveda bile odločilne tudi naložbe v modernizacijo proizvodnje. osebnih nasprotovanj posameznikov. Taki primeri, da se majhna podjetja, ki sicer poslujejo na meji rentabilnosti in nimajo prave perspektive, upirajo integraciji, šo v Novem mestu. Neverjetno je, da se na primer podjetje »Opremaies« zadovoljuje z dobrimi 4 milijoni N-dinar jev celotnega dohodka na leto, ko pa bi ob združitvi z Industrijo motornih vozil in delni preusmeritvi proizvodnje lahko ustvarilo najmanj 50 milijonov N-dinarjev letno. Prav ob tem primeru pa velja omeniti še nerazumljiv odnos nekaterih poslovnih bank, ki sedanje životarjenje podjetja brez vsakega posluha za pravo poslovnost podpirajo in podaljšujejo s sanacijskimi krediti. Ko že razpravljamo o dolenjskem gospodarstvu, moramo opozoriti tudi na slabo zasedbo ustreznih strokovnih služb v občinskih skupščinah. Če kdo, potem bi prav gotovo občinske skupščine morale usmerjati gospodarsko politiko v občini, njihove strokovne službe bi morale analitsko in ažurno spremljati gospodarska dogajanja v občini in v delovnih organizacijah, sedaj pa so marsikdaj na repu dogajanj. Zapoznele obravnave posameznih problemov in gospodarskih dogajanj v občini v ničemer ne prispevajo k pospeševanju proizvodnje in k hi- Ker prav ta podjetja ustvarjajo večino celotnega dohodka v industrijski proizvodnji na Dolenjskem, kaze, da bo le-ta dosegla hitrejšo rast, kot jo predvidevata zveza in republika v svojih resolucijah o letošnjem gospodarskem razvoju. Čeprav je to zelo spodbudno, velja pa vendarle ob teh ugotovitvah opozoriti tudi na nekatere slabosti, kii zavirajo še hitrejšo gospodarsko rast na Dolenjskem. Pri tem gre za določene realne možnosti za večji in hitrejši razvoj delovnih organizacij, ki bi ga bilo mogoče doseči ob hitrejšem uveljavljanju integracijskih procesov in z uresničevanjem naprednih pobud. Marsikje je namreč v zadnjem času čutiti, da posamezniki s pobudami in predlogi za še hitrejše oživljanje proizvodnje ne morejo prodreti. Žalostno je, da obtičijo predlogi že pri tehničnih in strokovnih službah v podjetjih in da pogosto sploh ne pridejo pred samoupravne organe podjetij. Vzrok temu je v pretežni meri pretirano samozadovoljstvo zlasti tistih, ki delajo v tehničnih in strokovnih službah podjetij. To velja tudi za Integra oljske procese, ki se na Dolenjskem še prepočasi uveljavljajo. Dobre zamisli največkrat propadejo predvsem zaradi subjektivnih vzrokov, pravzaprav zaradi trejšemu premagovanju težav. Zavedati se je namreč treba, da današnje ekonomske razmere zahtevajo od gospodarstva večjo prožnost, zahtevajo pa tudi hitrejše in bolj strokovno utemeljeno reagiranje na posamezne pojave s strani občinskih skupščin. V gospodarskem življenju komune bi morali imeti večjo vlogo tudi zbori delovnih skupnosti in sveti za gospodarstvo pri občinskih skupščinah. Prvi se na Dolenjskem samostojno sploh ne sestajajo, drugi pa se kljub obilici problemov sestajajo le poredko, čeprav bi oboji morali spodbujati in podpirati napredne težnje ter pomagati pri njihovem uresničevanju. Ko razpravljamo o gospodarskih tokovih na Dolenjskem, ne moremo mimo potrebe po ustanovi ali zavodu, ki bi pripravljal razvojne programe za delovne organizacije. Dejstvo namreč je, da tega zdaj na Dolenjskem nihče ne dela. In tako ostane marsikatera možnost ali ideja neuresničena, ker ni nikogar, ki bi jo pravočasno obdelal in pripravil za širšo razpravo. Takih programov so najbolj potrebne manjše delovne organizacije, ki imajo zelo malo strokovnjakov in so zdaj več ali manj prepuščene lastni iznajdljivosti. Tu je tudi vzrok, da zlasti manjše delovne organizacije močno zaostajajo za tistimi, ki so se uspele hitreje vključiti v tokove gospodarske in družbene reforme. Do teh pojavov pa občinske skupščine na Dolenjskem ne bi smele biti ravnodušne. Čeprav gre pri tem za manjše delovne organizacije, ne smemo pozabiti, da ponekod te zaposlujejo celo večin6 vseh zaposlenih v občini. Na drugi strani pa je prav zdaj ob sprejemanju letošnjih občinskih proračunov najbolj vidno, da je materialna osnova dolenjskih občin še dokaj šibka in da n* zmore pokriti vseh družbenih potreb. RIHARD SOPER < H Z M S o M O H CL, J O £ Ul > H O M S J o H Ul > M S o H < h Z ■ H S o z Vse več znamenj priča, da se je naša gospodarska rast umirila in uravnovesila. V zaostrenih razmerah gospodarjenja so začeli delovni kolektivi izpopolnjevati organizacijo dela, tehnologijo proizvodnih postopkov, hkrati pa proizvajajo boljše blago kot v času pred reformo, blago, ki ne najde le kupcev na domačem trgu, ampak si lahko tako s cenenostjo kot s kakovostjo utira pot tudi na zahtevna tuja tržišča. Izkušnje pa kažejo, da bi lahko produktivnost dela in kakovost izdelkov, ki jih ponujamo na domačem in tujem trgu, še izboljšali, če bi sprejemali ustreznejše ukrepe ekonomske politike v okviru države — v zvezi z razpolaganjem z akumulacijo, državnim kapitalom, obveznostmi, ki izvirajo iz predvidevanj srednjeročnega programa gospodarskega razvoja Jugosla- spodarstveniki utemeljujejo ta predlog, kažejo s prstom na zaloge neprodanega blaga v skladiščih podjetij, na prezadolženost gospodarstva, ki jo skušamo omiliti s klirinškim načinom odplačevanja dolgov in medsebojnih obveznosti, predvsem pa na neuresničene investicijske zamisli, na načrte za gradnjo objektov, predvidenih v srednjeročnem programu gospodarskega razvoja, ki terjajo nove in nove kredite. Nasvetov, s kakšnimi prijemi povečati ekspanzivnost našega gospodarstva, je moč precej slišati tudi v Sloveniji (ne le na manj razvitih področjih, ki so, razumljivo, že tako in tako naklonjena inflacijskemu kreditiranju gospodarstva, saj jim prinaša le korist), zato ne bo odveč opozoriti na njihove botre. Po razpravah na sejah različnih organov, ki se ukvar- Spet »injekcije«? vije, s kreditno ter izvozno-uvozno politiko itd. — in če bi lahko, predvsem v Sloveniji, hitreje modernizirali-in~-dustrijo. Prav zaradi zastarelosti osnovnih sredstev in tehnologije dela je bila namreč rast industrijske proizvodnje Slovenije že leta in leta v povprečju nižja od rasti industrijske proizvodnje v držapi; šele lani, v letu, ko so se gospodarske razmere med povojnimi leti doslej najbolj zaostrile, je bila višja za en odstotek. En sam odstotek porasta industrijske proizvodnje v Sloveniji v primerjavi s povprečnim porastom industrijske proizvodnje v državi pa ne pomeni, razumljivo, še nikakršnega zagotovila in obeta, da bo industrijska proizvodnja v Sloveniji poslej naraščala hitreje kot v povprečju v državi, saj imajo v drugih republikah modernejše stroje in precej novih tovarn, predvsem pa jim je že uspelo v večji meri kot v Sloveniji integrirati sorodne gospodarske organizacije ter združiti sredstva v denarnih zavodih. Umiritev gospodarske rasti — nekateri kr-ščujejo uravnovešenje našega gospodarskega razvoja celo s pojmom stagnacija — je zato med gospodarstveniki okrepila zahtevo, da je treba za vsako ceno poživiti gospodarske tokove. Če ne gre drugače, tudi s tako nepriljubljenim, vendar že nekajkrat »uspešno- uporabljenim receptom — kot je inflacija. Ko posamezni go- po se jajo z gospodarstvom, in časopisnih člankih sodeč, zavzemajo za finančne injek-,* proizvodni: ciklus — proizvodnja — trgovina — denar — predvsem poslovni ljudje iz tistih gospodarskih organizacij, ki ne dosegajo povprečne produktivnosti dela, izmerjene s pomočjo vplivov zunanjega trga, in se zato s svojimi izdelki ne morejo uspešno uveljavljati na domačem in tujem trgu. In tako je moč zelo pogosto slišati obrabljeno primerjavo: kaj je v tem trenutku reforme večje — ali ponudba ali povpraševanje? Nekonkurenčni proizvajalci trdijo, da je večja ponudba, pri tem pa pozabljajo, da struktura ponudbe, še posebno v Sloveniji, kjer uvozimo precej različnega blaga iz zamejstva, ne po kakovosti in ne po izbiri že dolgo več ne ustreza povpraševanju. Ni in ne more biti torej drugega recepta za poživitev gospodarstva kot le specializacija, delitev dela in integracija proizvodnih zmogljivosti. Le združeno delo — ne razdrobljeno med delovne in po-litično-teritorialne skupnosti — lahko poveča celotno učinkovitost slovenskega gospodarstva v jugoslovanskem in v tujem gospodarskem prostoru. Zato bi upoštevanje predlogov o »denarnih injekcijah«, ki naj bi poživile našo gospodarsko rast, reformi samo škodilo! VINKO BLATNIK iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii: I CESTNO PODJETJE 1 KRANJ ČESTITATA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE MAJU iz naše družbe V hrastniški občini so v minulih dveh reformnih letih precej storili za zaposlovanje mladih ljudi. Za ustrezno politiko zaposlovanja se je zlasti močno zavzel občinski sindikalni svet, pa tudi občinska skupščina ni pozabila na svoje dolžnosti usklajevalca smotrne gospodarske in družbene rasti v komuni. Lani so npr. delovne organizacije upoštevale predloge sindikalnega sveta in skupščine, naj namesto 11 predvidenih novih vajencev zaposlijo kar 50 gojencev. Minulo jesen so ustanovili tri komisije, ki so pravkar izdelale predloge za ustanavljanje nekaterih novih, manjših proizvodnih obratov, kjer bo dobilo zaposlitev precej nezaposlenih mladih ljudi in žensk. Skratka: občinski dejavniki niso stali križem rok. Zato imajo zdaj v tej revirski občini dejansko zelo malo nezaposlenih ljudi, vsega skupaj komaj okrog 190. Največ teh ljudi nima nobene kvalifikacije, nekaj pa jih je priučenih. Precej teh nezaposlenih že lep čas čaka na primerno zaposlitev. Nekateri leto dni in več. Prav zato bi bilo pričakovati, da bodo sprejeli vsako priložnost, ki bi se jim ponudila — za delo. Pa žal, ni tako. Zadnjič je neko ljubljansko podjetje poizvedovalo v tej revirski občini, koliko delavcev bi utegnili dobiti za, modernizacijo ceste Dol—Šmarjeta. Potrebovali bi najmanj 70 do 80 zdravih, krepkih ljudi. Rezultat, je bil porazen in presenetljiv hkrati. Za to delo sc ni priglasil niti en sam samcat nezaposlen delavec v tej občini. Kaže, da večina teh ljudi v Hrastniku želi drugačno vrsto dela. Pri tem se človek ne more znebiti vtisa, da so raje brez zaposlitve, brez vsakdanjega kosa kruha, kot pa da bi se lotili tega leta. Potemtakem lahko v Hrastniku upravičeno menijo, da delo je, samo tisti, ki ga potrebujejo, ne marajo zanj. Kaj zato, če bo moralo ljubljansko podjetje pripeljati delavce s seboj, jim postaviti barake za prenočevanje, obrat družbene prehrane, jim plačati tederiski dodatek itd. In nič zato, če bo zavoljo tega moralo podjetje nekoliko podražiti svoje usluge. Vse to zaradi tega, ker je vsem tistim hrastniškim nezaposlenim, ki bi bili sposobni prijeti za to delo, pod častjo, da bi prijeli za kramp ali lopato. Raje bodo ostali doma, tarnali nad žalostno usodo, jadikovali in obtoževali našo ureditev, ki jim ne poskrbi zaposlitve... Občina in sindikalni svet pa naj še naprej razmišljata, kje in kako najti delovna mesta za sedanje nezaposlene in okrog 140 tistih, ki bodo v kratkem na istem, kot so že sedanji nezaposleni. Povsem upravičeno so na eni od zadnjih sej odborniki občinske skupščine, ko so govorili o politiki zaposlovanja, izrazili zaskrbljenost nad zahtevo sedanjih nezaposlenih, da jim je treba preskrbeti delo v tovarnah ali nič. Gradbeno podjetje bo npr. kmalu spet potrebovalo nove delavce. Vprašanje je, če jih bo našlo ... M. VIDIC DOPISNIKI POROČAJO 9 KRANJ Priprave za formiranje medobčinskega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Minuli teden so sklicali v Kranju na pobudo Republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez razgovor predstavnikov podružnic tega sindikata z Jesenic, iz Kranja, Radovljice in Škofje Loke. Ob ugotovitvi, da je na območju Gorenjske 24 sindikalnih podružnic prometa in zvez, v katerih je vključenih 2950 članov sindikata, so bili prisotni mnenja, da je prav, da pride do formiranja medobčinskega odbora za Gorenjsko. Medobčinski odbor bi se tako zelo aktivno lahko vključil v razreševanje raznih specifičnih vprašanj članov sindikata, ki delajo v delovnih organizacijah prometa in zvez. Na sestanku so sklenili, da bodo v najkrajšem času formirali iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za občni zbor. V odboru naj bi bili predstavniki vseh dejavnosti, ki jih vključuje sindikat delavcev, prometa in zvez. Štel naj bi 11 članov, in sicer 3 z Jesenic, 5 iz Kranja, 1 iz Radovljice in 2 iz Škofje Loke. Sedež odbora naj bi bil v Kranju. S sklepi seje so bili seznanjeni občinski sindikalni sveti Gorenjske kot tudi vse sindikalne podružnice s področja prometa in zvez. S. K. © NOVA GORICA Razgovor o samoupravljanju V predkongresno dejavnost sodi tudi razgovor o samoupravljanju, ki ga je priredil občinski sindikalni svet Nova Gorica. Udeleženci razgovora So sodili, da je predkongresno gradivo nepopolno, ker ni zajelo samoupravljanja kot enega najvažnejših vprašanj, o katerem bi moral govoriti kongres. Sklenili so predlagati centralnemu svetu, da bi izdal posebno gradivo in posebno resolucijo o samoupravljanju in o problemih tega pod- ročja. Kongres naj bi jasno odgovoril na razna stališča in teorije o samoupravljanju, nakazal pa naj bi tudi rešitve za razne probleme,. s katerimi se srečujejo samoupravljavci pri svojem delu. Posebno pozornost bi morali posvetiti tudi razvijanju oblik samoupravljanja, ki jih vedno bolj terja hiter razvoj gospodarstva. Primer »Mebla«, ki prednjači v občini pri iskanju in uvajanju novih oblik samoupravljanja* dokazuje, da je možno znatno povečati sodelovanje članov kolektiva v samoupravnih organih. Prisotni so na seji menili, da bi morali v resoluciji spregovoriti tudi o usposabljanju in vzgoji samoupravljavcev, o notranji zakonodaji delovnih kolektivov ter o vprašanju odgovornosti, ki bi jo morali individualizirati. Za razpravo o ostalem predkongresnem gradiVu bo ObSS v teh dneh sklical še vrsto razgovorov. T. B. 9 TRBOVLJE Uspel referendum Občani Trbovelj so se minulo nedeljo na referendumu odločili, da bodo v času od 1. maja letos pa do 30. aprila 1973. leta S samoprispevkom zbrali za gradnjo nove 24-razredne šole, dveh telovadnic in adaptacijo obstoječih osnovnih šol v občini 2,495.705 N-din. Ostala potrebna sredstva pa bodo prispevale delovne in druge organizacije v občini. Po programu za investicije v šolstvo bo potrebnih skupaj 9,478.860 N-din. Če bodo sredstva, ko bodo program izpolnili, še ostala, jih bodo lahko porabili le za nadaljnje investicije in adaptacije šolskih objektov. Plačevanja samoprispevka so oproščeni: občani, ki prejemajo socialne podpore, tisti, ki prejemajo invalidnine, minimalne pokojnine, dijaki, študenti in vajenci. J. S. lilllillllii IIIDI!llllllllEII!lll!liili!lllll!l!lllllili!lllll! Illllllllllll! !lil!l!l!!li; lllll!l!l!ll!i:iili: llllll!llllllllllllllllllllllllllllli:iill!llllllllllllll!!liilll!!lllllll!i:illi:iii!llllllllll! ]|llllll!l!l!!ll!l!!lllillllllli:illll!l!llll!l!!lllllllllllllllli:i!!lllll;!lll 111111181*1 tsr FOTOAMATERJI — SPET NOVOST ZA VAS V PRITLIČJU TRGOVSKE HIŠE »NAMA« V TOMŠIČEVI ULICI 2 MHI umnem ® kinoprojektorji Copal — Sekonic 8 mm, Holbeck — Auto P mm » kino fleši IMAC (1000 Wat) • montažne mize super 8 mm, Marep, Super in Meonet 8 • kompletni tehnični pribor znamke Hansa POSEBNA UGODNOST: fotoaparati PRACTICA od 990.— do 1430.- N-din. Vse za poklicno in amatersko fotografsko delo v foto oddelku NAMA. »»'!«!!■!! llll!llll!!!!IHI*llllll lllllllll*IEEIIIEI!lllll]l!ll liiiiiiiiminiiiiiiii !l!!!l!l!!!!ll!l!!ll!l!!!lllll!! Ill!!!!!!!!!l[]!!!lll!!l!l Illllllllllll ...................................^""MMiiiiiniiiiHiiiiiimiiiHniminnninntretniifliff* Z DRUGEGA KONGRESA SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV MED POTREBAMI IN MOŽNOSTMI Zdravstvo, zdravniški stan, reforma — je bil delovni naslov prvega simpozija na 2. kongresu slovenskih zdravnikov, ki je bil minuli teden v Ljubljani. Kot že mnogokrat na podobnih srečanjih v zadnjih letih, sn tudi to pot številni referenti in razpravljavci oslonili svoje misli na temeljno izhodišče najbolj občutljivih vprašanj zdravstva pri nas: kakšne so naše potrebe in hotenja za popolnejšo zdravstveno varstvo in kakšne so temu ustrezne denarne možnosti glede na dajatve, ki jih usmerjamo na to družbeno področje. V uskla jevanju tega odnosa zavzema zdravnik odgovorno mesto, saj je poleg opravljanja svojih strokovnih nalog dolžan sodelovati pri vseh prizadevanjih, kako tudi v težjih gmotnih razmerah zagotoviti napredek naše družbe. Reforma na področju zdravstva stopnjuje nekatere probleme, predvsem, kako uskladiti pravice zavarovancev z materialnimi zmogljivostmi družbe. Za racionalnejšo potrošnjo sredstev v zdravstvenem varstvu so bili sprejeti mnogi ukrepi, vendar jih izvajamo prepočasi in ne dovolj dosledno, so poudarili na kongresu. Zato ostaja še vedno osnovna naloga tako zavarovancev kot zdravstvenih delavcev izpopolniti sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega' zavarovanja. Razvoj zdravstvenega varstva bo potrebno uskladiti z družbenimi zmogljivostmi, odpraviti protislovja v sedanjem sistemu zdravstvenega zavarovanja, izoblikovati ustrezen sistem financiranja zdravstvenega varstva na načelu dohodka in nadalje razvijati samoupravo ter ustrezneje urediti odnos med zavarovancem in zdravstveno službo. Pri snovanju sistemskih rešitev pa je nujno potrebno vse spremembe opreti na dosežke v zdravstvenem stanju prebivalstva. V naši republiki se lahko, zahvaljujoč doseženi funkcionalni enotnosti in tehnološki ravni zdravstvene službe, je bilo poudarjeno na kongresu, ponašamo, da smo dosegli zdravstveno raven, ki je značilna za srednje razvite dežele. To po- malnega zdravstvenega zavarovanja in da je sposobna nuditi ljudem zdravljenje na najvišii strokovni ravni. Prav to pa nas sili v iskanje takih rešitev, ki bi pospešile strokovno rast zdravstvene službe in jo približale vsem delovnim ljudem. Po mnenju nekaterih razpravljavcev na kongresu obojega ni mogoče uskladiti brez izdatnejših sredstev za razvoj zdravstvenega varstva. Ze sedanje zmanjševanje sredstev na tem področju vpliva na tehnično opremljenost zdravstvene službe. slabi njeno operativno usposobljenost, občani pa so prikrajšani za kvalitetnejše usluge zdravljenja. Vkljub temu, so poudarili na kongresu, pa je mogoče oboje uskladiti s tem, da zavarovancu in zdravstvenemu delavcu omogočimo, da bosta lahko skupaj in neposredno odločala o samoupravnih razmerjih na tem področju in torej prevzela odgovornost za določanje pravic in njihovo materialno pokritje ter za smotrno gospodarjenje s temi sredstvi. Taka smer izpopolnje- vanja zdravstvenega zavarovanja pa terja od zdravstvene službe tako organizacijo, da bo lahko odigrala vlogo subjekta pri kreiranju zdravstvene politike in da bo lahko samostojno urejala svoje notranje strokovne in materialne probleme ter tako zagotovila nadaljnji razvoj te družbene dejavnosti. Zategadelj je potrebno pred sistemskimi spremembami razporejanja sredstev prilagoditi organizacijo sodobnejšim konceptom medicinske doktrine. Bodočo strokovno organizacijo zdravstvene službe o^-ARIE AUX MINEŠ ŠTEVILKA ^ £ NalOcicero ® TRŽIČ Praznik dela bodo v Trži' ški občini proslavili z ____a--a __________ _ vrst* prireditev. Tekmujejo že sindi' kalne podružnice tržiških k0^ lektivov v nogometu, streli3' nju, kegljanju in šahu. aprila zvečer bo na tržiškei*1 Trgu svobode koncert, razde' lili pa bodo tudi priznanja 1. uspele v sindikalnem občil1 skem prvenstvu. V Lomu, kje1 bo za 1. maj osrednja občinsk3 proslava, bodo imeli dva di^ pred praznikom slavnostno se' jo vodstev družbeno politi0' nih organizacij in društev. Se' veda pa bodo na • predvec6 _ praznika zagoreli tudi krešo'3 | na okoliških hribih. -a cc lil ' - ;■ • lil! Z9DEL ANITA 26148 CENA 109 bi morali graditi, po mnenju enega od referentov, na dveh načelih: da je medicinska stroka na vsem področju republike enovita in da mora delitev dela tako med specializiranimi vejami kot zdravstvenimi institucijami izhajati iz same medicinske doktrine. Zato se kaže v zdravstveni službi potreba po njeni ponovni integraciji, ker je to v interesu njenega strokovnega razvoja in materialnega obstoja. I. V. meni, služba je naša zdravstvena izpolnila obseg mini- /'-^V\/NZ\AyN/NAV\Z\ZV^-A_A-AV\AV\/\AV\Ay\Ay,xy‘-. .ZVA-VV^V V* * merccrtor < VEDNO o u IN POVSOD I Velika večina zasavskih delovnih organizacij je, kot je videti, upoštevala stališče republiškega sveta sindikatov Slovenije o zaposlovanju pripravnikov. Samoupravni organi so dokaj pozorno obravnavali predloge pravilnikov o sprejemanju in razporeditvi pripravnikov na ustrezna delovna mesta, kot tudi vse druge akte, ki zadevajo njihovo vključitev v podjetja. Seveda so med posameznimi podjetji občutne razlike. Ponekod so se resnično zavzeli za dolgoročnejšo politiko spreminjanja sedanje kvalifikacijske strukture, drugod so ti elementi še močno zapostavljeni. Zato je videti, da so skušali edinole zadostiti zakonskemu predpisu, vse druge podrobnosti pa nameravajo urejati v prihodnosti. Sicer pa bi lahko ponovno, torej tudi v tem primeru, zapisali staro resnico: vsepovsod tam, kjer že lep čas težijo za modernizacijo gospodarjenja ne samo z novimi napravami, novimi stroji, marveč tudi kadri, so dejansko samo izpopolnili ali morda samo delno korigirali sedanje načrte na tem področju. Drugod, kjer še niso začeli uveljavljati take politike, bo sprejemanje pripravnikov in njihovo razporejanje na ustrezna delovna mesta zvezano z velikimi težavami in celo odporom. V hrastniški STEKLARNI imajo o sprejemanju pripravnikov različna mnenja. različne poglede, zato so nekoliko v zaostanku s tem opravilom. Vendar bodo morali naposled le ugotoviti, da jim sedanje število strokovnjakov ne zadošča. Iz podatkov je razvidno, da predstavljajo strokovnjaki samo 1,8 odstotka vseh zaposlenih. Vsakdanji kruh pa si v tem podjetju služi kar 1800 ljudi. Ali še drug podatek. Med tem številom zaposlenih imajo samo tri diplomirane inženirje in dva s prvo stopnjo. In: med 1800 zaposlenimi jih je kar okrog 1100 brez dokončane osnovne šole. Vsi ti podatki naravnost zahtevajo dobro premišljeno usmeritev na politiko sprejemanja pripravnikov na delovna mesta, vsepovsod tja, kjer bo strokovno delo čedalje bolj potrebno. Zanimivo je, da so bolj ali manj površno ravnali v zvezi z zaposlovanjem pripravnikov v nekaterih manjših delovnih organizacijah. V hrastniškem komunalnem in splošnem trgovskem podjetju so npr. ob razpravljanju o sprejemanju pripravnikov ugotovili, da nimajo nobenih primernih delovnih mest zanje. Sprejemali pa jih bodo, ko bodo sedanji ljudje postopoma odhajali v zaslužen pokoj. Torej po naravnih zakonih: eni ven, drugi noter! Ob takem modrovanju pa ni nikogar zbodlo v oči, da v trgovskem podjetju menda nimajo niti enega samega zaposlenega s srednješolsko izobrazbo, kaj šele z višjo ali visoko! Primer pa ni osamljen. —m— TOLMIN ® MARIBOR V samopostrežni > restavia ciji, ki je prav gotovo 6 . najbolje urejenih pri nas, pravljajo tudi enolončnic6 >odjew • s ee*3 številna mariborska po Enolončnice razvažajo - , e dvakrat dnevno t. j. ddp°l r in popoldne, kar je vseka ^ velika ugodnost za tiste, ki de_. &e n6' KUti* lajo v dveh izmenah, kaj je treba povedati, temu, da je vodstvo restaxrglo cije v zadnjem času n*010 /—I rvl z-x m ti /vL z*> O TO l) 4 _ določiti ekonomsko ceno ta‘ ;e „•*» Marit>°,r ni, je vendarle precej cenejša kot gostinskih lokalih v In zato ni čudno, da gl postrežna restavracija od restavracij najbolj obiskan da je ® KAMNIK Minulo soboto in nedelj* so se kamniški občani na re' ferendumu odločili, da .......... .... I ^ bodo 3 leta plačevali samoprispevek za reševanje perečih občinski*1 problemov, kot so šolstvo, m0-dernizacija ceste Kamnik-'' Motnik itd. Z izglasovanj6" samoprispevka se torej ka£ niškemu šolstvu, cestam in munalnim potrebam obet*^ boljši časi, občani pa so pek3^ zali, da so pripravljeni prisp6^ vati svoj del k ureditvi skUP nih potreb in interesov. Občinska skupščina se vzema za to, da se občinsk meje odpro vsakomur, ki ž6^ na Tolminskem investirati trgovino, gostinstvo in ind11 strijo. Zlasti gradnje objekto'j ki jih predvideva plan razv0^ ja turizma in med katerim1 ■ tudi kaninska žičnica, obči11^ sama ne bo zmogla brez soi'1 vestitorjev iz drugih kraj6 in morda tudi iz drugih repuC>2 lik. O takšnem sodelovanji1 nekaterimi gospodarskimi 0 _ ganizacijarni že tečejo k . kretni razgovori. V naspro-J s takimi težnjami pa je ra nal kolektiv hotela »Zvezda« Kobaridu, ki je trgovske!^ podjetju Grosist iz Nove Gor’ ce dal v najem 326 kvadratu^ metrov pokritih prostorov okrog tisoč kvadratnih m6 rov vrta za samopostrežno ' govino in parkirišče. Res bo zmogljivost trgovine v ečal3’ čini s tem nekoliko povec vendar le na račun star prostorov in pa v škodo bot lu, ki ne bo imel dovolj 0 stavracijskih prostorov za ^ liko gostov, kolikor jih lab prenoči. J. ŠULIGOJ I* naše družbe f/^/'i/^vvwvww/vvvv.Pogovori s upravljavci 0 Pogovori a upravljavci NTA^A/vwv\^wvwwwwwvw'Ary\AAAA/vwwwwvNAA/vwv »ASOV SICER NIMAMO -BREZ ADUTOV PA LE NISMO« Tudi v našem listu smo le pisali o notranjih trenjih v brežiški tovarni pohištva, kate-tih ena od posledic je bila tudi nezaupnica, ki so jo izrekli direktorju podjetja. S tajnikom sindikalne podružnice v tej tovarni, tovarišem jozetom Štravsom, smo se tokrat pomenkovali o tem, kako zdaj živi in dela njihov kolektiv. »Ko je direktor odšel iz Podjetja, smo vsi mislili, da bo poslej vse v redu, vendar smo se ušteli. Trenj in nasprotij v kolektivu ni bil kriv samo bivši direktor, marveč dobršen del odgovornosti nosimo prav vsi člani kolektiva. Če tako pravim, s tem ne mislim opravičevati direktorjevih ali kogarkoli drugih napak. Želel pa sem povedati to, da nam šele zdaj postaja jasno, kako narobe je, ker nismo vodili načrtne kadrovske politike.« »Kaj mislite s tem?-" »Trenutno smo na primer brez direktorja, brez tehničnega in komercialnega vodje in brez sekretarja podjetja. Ta delovna mesta začasno sicer zasedajo vršilci dolžnosti, ampak večno tako ne bo šlo. Zato se je tudi naš sindikalni odbor pred kratkim zavzel za to, da bi čimprej izdelali novo shemo podjetja in novo sistemizacijo delovnih mest. Odkar smo zad- njič urejali te zadeve, je namreč minilo že precej časa in so se razmere, tudi kadrovski sestav kolektiva, medtem precej spremenile. Ugotavljamo na primer, da tudi tisti strokovnjaki, ki jih imamo, niso najbolj ustrezno zaposleni. Podjetju zdaj sicer gre dobro, saj imamo dela več kot dovolj in preveč, tako da zaposlujemo tudi nove delavce. Vendar moramo ravno zdaj, ko je ekonomski položaj ugoden, storiti vse, kar je v naših močeh, da bi preprečili, da se razmere ne bi poslabšale. Prav zaradi tega v zvezi z novo shemo podjetja naš sindikat predlaga, da bi natančno ugotovili tudi znanje in sposobnosti že zaposlenih članov kolektiva in da bi z internim razpisom ustrezno zasedli vodstvena in vodilna delovna mesta. Tako bi ustrezneje zaposlili strokovnjake, ki jih že imamo. Za nekatera vodilna mesta, še posebej za mesto direktorja, pa bom o seveda morali pripraviti tudi javni razpis.« »Vaša sindikalna podružnica se torej aktivno vključuje v razreševanje sedanjih kadrovskih problemov. Kako pa mislite ravnati v prihodnje?« »Naše mišljenje je, da moramo najprej sanirati sedanje razmere. Brez vseh štirih asov, s tem mislim na vodilne ljudi v podjetju, nikakor ne moremo biti. Čeprav so sedanje razmere ugodne, kakor sem že povedal, bi o- v prihodnje lahko zgodilo, da bi se začela poslab- ševati kvaliteta. S tem bi začeli izgubljati trg, ki smo ga osvojili s tolikšnimi težavami. Zato smo zdaj za sanacijo kadrovskih razmer, v prihodnje pa za to, da bi vsaj vodstvena delovna mesta, če že povsod to ne bi bilo mogoče, zasedali ljudje, ki bi v celoti ustrezali zahtevam teh delovnih mest. Ugotavljamo pa vendarle, da tudi v naši podružnici, oziroma v izvršnem odboru ni vse v redu in prav. V izvršnem odboru so na primer tudi člani, ki sploh ne hodijo na seje in tudi sicer niso aktivni. Ravno zaradi tega bomo na prvem sindikalnem sestanku, ki bo že v nekaj dneh, prizadete tovariše javno opomnili, oziroma na njihovo mesto izvolili druge, delavoljne člane kolektiva. Vemo namreč, da bo naš sindikat močan, če vse delo ne bo slonelo le na nekaterih posameznikih. Izvršni odbor bi moral delovati kot celota, če naj si izbori podporo vsega kolektiva in ga spodbudi k aktivnemu sodelovanju pri razreševanju tekočih in drugih problemov naše tovarne. Tudi to, kar sem zdaj povedal, predstavlja eno od spoznanj ob nedavnih trenjih in sporih v našem kolektivu. Skratka: spoznali smo, da je neljubih dogodkov v nedavni preteklosti kriva predvsem pasivnost dobršnega dela našega kolektiva, ki bi in bo moral bolj živeti s svojo tovarno, če naj ne le zadržimo sedanji položaj, marveč tudi napredujemo,« je zaključil Jože Štravs. -mO II VSEPOVSOD • Trbovlje y Minuli teden so poslušalci [.dvorani trboveljskega Deškega doma iz srca pozdra-,l: nastope upokojenskih pev-5a zborov iz Trbovelj, Za-Ma, Hrastnika in Laškega !,r tamburaški orkester gasil-?®ga doma Trbovlje. Rudniki odbor sindikata pri Za-TOkih premogovnikih se je ^ tej priložnosti spomnil na nekdanje člane ter obda-sjj3 vse nastopajoče zbore a ija t°li6nim znamenjem ru-tev '^ Trbovelj, z miniatur-'jj/d rudarskimi Kg?tega s\ , , + . ‘h spominska darila tudi .društva upokojencev Tr- svetilkamd. vsi udeleženci SINDIKALNA igli spil PODRUŽNICA RUDNIKOV SVINCA Miši IN TOPILNICE MEŽICA 1 ni 6 ČESTITA ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ \ 'VNAzV%AZVVVNAVNryNAAA/VNZVNAZsAAAVNZVVNAySAy\AAAAZVSAVNAyN^AAyNAZVSAysA/ * ILIRSKA Bistrica bo cesta Podgrad tVrska. Bistrica asfaltirana. (j^dbliški cestni sklad in ob-skupščina Ilirska Bi-UŠftj, ® sta namreč podpisala V 6zho pogodbo. Republika je l,8onla namen prispevala N-din, občinska skup-'■ Pa 400.000 N-din iz svo- % cestnega sklada. Cestno iaveti9 Koper se je kot izvabi °bvezalo, da bo cesto as-;do do julija. I Ljutomer skupnem sestanku 'krvnikov občinskih sdn-bjL dih svetov Lendave, M. <0 /*• Radgone in Ljutomera bfij^Pravljali o kadrovskih \ aVah na kongres eindika-k°r tudi o nekaterih 6ftiih s področja delova-f^^bbikalnih podružnic. V 8o nakazali potrebo e]avi minimalnega izob-tlf*, ^biega programa za sin-kakor tudi sindikalnih delavce, &***■ • Od dvajsetih anketiranih delovnih organizacij, ki imajo svoje počitniške domove, jih je 15 pripravljeno zamenjati svoje kapacitete z drugimi delovnimi organizacijami, ki imajo počitniške domove v drugih krajih. 9 Večina počitniških domov posluje na ekonomski osnovi, zato plačujejo gostje iz drugih delovnih organizacij za penzion enako visok znesek, kot lastniki počitniškega doma. # Vse delovne organizacije, ki nimajo svojih počitniških domov, soglašajo, da ObSS posreduje proste počitniške kapacitete. Kljub temu, da goriške delovne organizacije nimajo počitniških domov na pretek, saj se dogaja, da so številni domovi sredi sezone zasedeni do zadnjega kotička, so na plenumu v Novi Gorici ponovno sprožili misel o ustanovitvi počitniške skupnosti. Anketa je namreč pokazala, da bi počitniška skupnost, ki bi združevala vse oziroma večino počitniških domov, ki jih danes upravljajo posamezne delovne organizacije, omogočila večjo Izkoriščenost obstoječih kapacitet In s tem bi v bistvu z eno potezo napravili dvoje pomembnih stvari v ; rid oddiha delavcev: na dopust v domove delovnih organizacij bi lahko odšlo še več ljudi kot doslej in, kar je morda najbolj važno — na račun skupnih alužb, skupnega upravljanja ■ počitniškimi kapacitetami, bi vsekakor pocenili oddih v domovih delovnih organizacij. Skratka, prisotni so na plenumu sklenili, da bodo stopili v stik z delovnimi organizacij ar mi in skušali v najkrajšem možnem času osnovati počitniško skupnost, ki bo poslovala po vzorcu podjetja Alpe-Adria. Ker pa je letošnja sezona dopustov tako rekoč že na pragu in ker ni mogoče v tako kratkem času postaviti na noge samostojne počitniške skupnosti, bo prišlo do realizacije načrta predvidoma šele v začetku prihodnjega leta. O Osnovna misel pri organizaciji rekreacije v delovnih organizacijah, ki jo je goriški ple- ObSS NOVA GORICA NA TEMO: ODDTH IN REKREACIJA ZAPOSLENIH Vse za cenen in učinkovit letni oddih Z uvajanjem proste sobote bodo morale delovne organizacije pripraviti program za rekreacijo delavcev v času tedenskega počitka ... Pred dnevi je bil v Novi Gorici plenum občinskega sindikalnega sveta z glavno točko dnevnega reda* oddih in rekreacija delavcev-«. Namen sestanka je bil povsem odkrito spregovoriti o problemih in slabostih pri organizaciji oddiha delavcev in pa seveda ne navsezadnje tudi o tem, kaj je treba storiti, da bi na goriškem tudi na tem področju skrbi za človeka kaj kmalu zabeležili korak naprej. Osnovo za razgovor so vsekakor predstavljali podatki, ki jih je zbral občinski sindikalni svet s pomočjo ankete. Anketa je zajela 88 delovni horganizacij, ki imajo 14.188 zaposlenih, v svojih počitniških domovih pa 607 ležišč. Naj tu omenimo le nekatere osnovne ugtovitve ankete: ŽVEČILNI «3 LIMI v treh izbranih okusih PODOBE NAŠEGA Časa — Z glavo ali brez? — Brezi — Koliko kopij? — Dve! Eno za sekretarja, eno zame, original pa daj generalnemu na mizol Tajnica vloži z uglajenimi kretnjami bel papir pod zamaščen valj pisalnega stroja. — Bo poslovno pismo ali kaj drugega s presledkom, Peter? — S presledkom in kot koncept, Štefka! In lepo te prosim, pusti danes vejice, radirko in rob pri miru! Piši, kakor bo padlo! Pilil bom že kasneje... Tajnica nabere šobo: — Prav! Jaz sem pripravljena! Fimakne se k mizi in položi roke na tipke. Peter Porenta, pravni referent podjetja »Tiptop«, zaskrbljeno pogleda tajnico: — — Poglabljanje samoupravi ljanja in uresničevanje principa načela delitve po delu, reče Peter Porenta mračna — Beži, beži, Peteri Koliko pa tvoja beseda zaleže, te vprašam? In če se še tako pehaš — komercialni te bo s plačo vedno povozil. Pa še kje drugje! Saj se spominjal zadnje zabave ali ne, ko si skrivaj pogledoval po Miri. Vse sem videla, ne misli, da ne! In rezultat? Po delu, praviš? Ta je šele lepa! Samo našega starega poglej: v pokoju je — tam plača, tu plača, dve plači! Ali pa direktor Janez: ti vse popoldneve žuliš paragrafe in sestavljaš pravilnike za podjetje, on pa ob dveh sfrči domov, si priveže predpasnik in pomaga ženi v gostilni. Manj kot deset tvojih plač na mesec ne potegneta oba skupaj. Kaj ni tako v našem podjetju? Peter Porenta hitro odpre vrata in pogleda na hodnik. Nikjer nikogar! — Da, tako je! reče tiho tajnici. — Prav to je tisto, kar me grize, da ne pridem s poročilom nikamor. Ce bi lahko napisal tako, kot je res, kako obrnejo vsak sklep delavskega sveta sebi v prid... num tudi soglasno sprejel, je vsekakor ta. da morajo samoupravni organi v kolektivih napraviti vse, da omogočijo svojim ljudem kar najbolj cenen in obenem učinkovit oddih. Poleg tega pa bodo morale sindikalne podružnice v bodoče poskrbeti za širše oblike rekreacije delavcev, ki naj bi zajemale predvsem športna srečanja, možnosti za redno udejstvovanje v tem ali onem športu, izlete, turistična potovanja in tudi druge oblike aktivnega oddiha. Program dela odborov za rekreacijo naj bi seveda izhajal predvsem iz želja In potreb samih delavcev, saj bi le v tem primeru dosegli svoj namen. A. ULAGA Poročilo Oprosti ml, prosim! Ko bi vedela, kaj vse sem storil, da bi mi šlo, pa mi ne gre. Ne gre mi ne leže, ne sede, ne stoje! Zato sem mislil, da bi hodil tu okrog, ti pa piši. Nič bi ne rekel, če bi bil kakšen zapleten problem, pa ni: gre le za najbolj grob okvir in poanto. Nekaj pa lahko ostane tudi za direktorja in sekretarja, kaj misliš, Štefka, ali ne?! — Kaj pravzaprav delaš in za koga zdaj delaš, Peter? Kako naj kaj mislim, če ne vem, za koga danes delaš?! — Ti Janez ni povedal? — Ni! — Čudno! Pa mi je obljubil, da boš do dvanajstih na razpolago. Za podružnico delam ... Tajnica se olajšano nasmehne: — In zato tolikšen hrup?! Če bi me takoj zjutraj lepo pogledal, bi imel poročilo že zdavnaj na mizi: trije izleti, nogometno srečanje, dvakrat tekstil, po enakrat pa premog, klobase, banane in konjak in pika! — Le kako moreš smešiti moje delo! se zjezi Peter. — Sicer pa ti, ki se greš v podružnici le trgovino, res ne moreš videti globlje, pod površje pojavov... — In kaj je tam? nagajivo pomežikne tajnica mlademu referentu. — Zakaj pa ne napišeš tako? — Zakaj? Hitreje je v teh časih moč najti referenta za pravne zadeve kot službo, ali ne? Zato je treba pustiti tisti »če bi« lepo pri miru in se lotiti dela, kot vedno ob taki priložnosti. Čez prve stavke, Štefka, saj veš, se vedno najteže pretolčem; izhodišče mi nikoli noče hitro izpod rok, pa tudi do poante ni lahko priti. Mar naj bo v poročilu podružnice poanta naša »neformalna grupa za pritisk«, kakor se učeno reče takemu pojavu? Ne, ne more biti, nisem še slišal, da bi kdaj bila! V poročilih takšne vrste je obvezna poanta neposredni proizvajalec, ali ne? Kaj ko bi s tem začela? — Navadno se s tem začne, reče tajnica naveličano in zazehne. — Piši torej: »Tovarišice in tovariši! V pogojih samoupravljanja in delitve po delu ter v pogojih reforme, vejica, ko postaja tudi v našem podjetju neposredni proizvajalec v vse večji meri osnovni nosilec razširjene reprodukcije, vejica, polaga naša podružnica vse več pozornosti« — na kaj že, Štefka? — Na razvoj demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi, je rekel zadnjič Janez... — Tako je! Piši: NA RAZVOJ DEMOKRATIČNIH... VINKO BLATNIK AČAAAAAAAAčy\AAčyWAATVWVNAčyWWWWWWWWWVVWW\/W DEimA: - N A Pl MIA I* A 0 n F [ K C I J g PFITrrA A r_ Za dom Tn družino »MM ZANESLJIVO VARUJE KOŽO PRED SONČNIMI OPEKLINAMI, JO OSVEŽUJE, NEGUJE IN JI DAJE OBSTOJNO TEMNO BARVO KRKA krema mleko spray olje spray pena T ! KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO ARHITEKTOV KOTIČEK © VPRAŠANJU« Rada prebiram vaš arhitektov kotiček. Je eelo sanlmlv la poučen. Letos bomo začeli z gradnjo lastne enodružinske hišice, pa sem kljub dobremu načrtu in nasvetom še vedno v nekaterih stvareh neodločna. Zato vas prosim za nekaj odgovorov na moja vprašanja. V. V. L. © ODGOVOR: »Arhitektov kotiček« v našem časopisu je namenjen predvsem bralcem, ki želijo nasvet, kako opremiti stanovanje. Vsa vaša vprašanja pa so predvsem »gradbenega značaja«, a vseeno sodijo v področje arhitekta; zato vam tudi nanje odgovarjamo. Skoda, da nam niste poslali načrtov za vašo hišico. Laže bi vam svetovala, če bi vedela za tloris in fasado hiše. Po vašem opisu bo hiša planinskega stila in bo stala na deželi. Ker boste imeli balkon ob vsej dolžini ene stene, je nujno potrebno, da je na-pušč strehe večji, kot sicer. Balkon prav gotovo ni ožji od 100 cm, zato mora biti minimalna širina napušča 100 cm. To širino napušča ne zahteva samo balkon, ampak tudi sama višina hiše, saj je visoko-pri tlačna. Prav gotovo ste že kje videli hišo, podobno vaši. Ugotovili ste, da nekaj na njej ni v redu, niste vedeli kaj. Temu je bil kriv prav premajhen napušč, saj hiša ni imela zaradi tega pravega zaključka. Čim večja in višja je hiša, tem večji napušč mora imeti. Do vhoda v stavbo vodi zunanje stopnišče z osmimi stopnicami. To stopnišče mora biti dovolj široko, ne samo zaradi praktičnih razlogov, ampak tudi zaradi samega videza. Dohod v hišo mora biti zračen, ne utesnjen, zato je treba narediti na vrhu stopnic pred vrati dovolj velik podest, katerega dolžina naj bo vsaj dva metra (širina pa najmanj 100 cm). Po navadi je širina podesta enaka širini stopnišča, a to velja za stopnišče v notranjosti, medtem ko mora biti zunanji podest večji. Oblika nadstreška nad vhodnimi vrati naj bo ponovljena oblika strehe na tisti strani hiše. Niste mi napisali, ali bodo stopnice ob zidu ati bodo tekle popolnoma prosto. To močno vpliva na obliko in velikost podesta, prav tako tudi obliko nadstreška. Od tega je seveda odvisna tudi ureditev prostora pod stopniščem. Na tla pod balkonom boste verjetno položili ploščice ali pa posuli pesek. Zelo lepe eo na redko položene plošče pravilnih ali pa nepravilnih oblik, med njimi pa posejana angleška trava. To je ena izmed najboljših povezav vrta s etavbo, saj prav majhni pasovi trav tvorijo to vez. Pri vhodnih vratih nikar ne pretiravajte z izumetničenimi oblikami zasteklitve, kar pri nas tako radi delajo. Če potrebujete svetlobo na stopnišču, naredite vrata tako, da bodo sestavljena iz lesenih lamel. Potem naj bo krilo vrat sestavljeno: lesena lamela, »teklo širine lamele, lamela, steklo itd. Steklo naj teče kar od vrha do tal vrat, razen kolikor je potrebno za okvir vrat. V jedilnem kotu ne veste, ali bi dali dvokrilna vrata ali enokrilna vrata z oknom. Če gledate na praktičnost, je boljša varianta vrata z oknom, na fasadi pa bo verjetno boljši videz z dvojnimi vrati, ker se enaka ponovijo v dnevni sobi. Sicer pa 0 samem videzu fasade težko govorim, ker nimam vašega načrta. V fantovski sobi bi radi imeli prostor za rože. Ne vem sicer, zakaj ste se tako odločili, a po mojem občutku cvetličnjak ne sodi v tak prostor. V tej sobi se bodo otroci igrali, učili in spati. V otroški sobi naj bo čim manj takih stvari, ki se lahko uničijo, saj vemo, da so fantovske igre včasih precej žive. Prav zato ni priporočljivo postaviti večjega števila cvetličnih lončkov v otroško sobo, poleg 'tega imajo otroci tu tudi prostor za spanje, spalnica pa je zadnji prostor v stanovanju, v katerem so lahko cvetlice. Zanje je najbolj primerna dnevna soba. Bojite se, da v dnevni sobi ne bo skladnosti med pohištvom in klavirjem. Pohištvo je moderno, nizko, klavir pa je starejše izvedbe in to še v drugi barvi lesa. Klavir pa je kos pohištva, za katerega vsak ve, da ga niste kupili v kompletu s fotelji, kavčem itd., zato je to čisto samostojen element opreme, ki je lahko po obliki in barvi popolnoma drugačen od drugih. Če lahko v moderno opremljeno dnevno sobo obesite starinsko sliko z baročnim okvirjem, lahko prav tako postavite vanjo starinski klavir, ki ne bo samo del pohištva, ampak bo služil tudi kot dekorativni element, posebno, če boste znati steno med klavirjem njemu primerno de-korirati. Ker je to družinski spomin, kot pravite, naj stoji v dnevni sobi, saj je last vse družine in ne samo otrok, kar hi se zdelo, če bi ga postaviti v otroško sobo. Inž. airh. DOROTEJA DOZET KUPON ZA ARHITEKTOV KOTIČEK SEJEM NIČEVOSTI ____■ f ; , j ._■_;________t___> S potepanja po Gospodarskem spomladanskem sejmu v Kranju W89:»KW>H>»W««i 'ii!!!illll!llll!lllllllllllllllllllllllllllllllll;iiill Kramarsko zlato in drug ponarejeni blišč, kičasti spominki pa raznovrstni izdelki zasebnih pletilj in konfekcionark so postali obvezna dopolnila naših sejemskih prireditev. Na letošnjem gospodarskem spomladanskem sejmu v Kranju jih je bilo zelo veliko. Za majhne denarje. Razen metlarja pa so se vsi pritoževali nad slabim »kšei-tom«, ker so jim večji razstavljavci preveč konkurirali. Sejem je namreč potekal v znamenju razprodaje nekurantnih zalog in demodiranih zalog pa defektnega blaga. In vendar je bilo na tem sejmu ničevosti marsikaj zanimivega in uporabnega po smešno nizkih cenah. la — Saibac) z dvema kavčema im s tremi fotelji nudi za 423 starih tisočakov, medtem ko je jeseniška Zarja prodajala Brestov regal Irvin po 322.000 S-čtimarjev. Zarjin prodajalec se je pritoževal nad visoko ceno Irvina, prodajalec v Slovenijalesu pa jo je deloma opravičil: »Pohištvo iz drugih republik je lepo in moderno, v detajlih pa še precej zaostaja za našim. Včasih so vidne še številčne o-znake vezanih plošč, iz katerih so izdelane notranje strani o-mar ali predali. Naša tovarna v Idriji ne samo, da kaj takega ne bi naredila, ampak se uspešno, trudi za modernizacijo detajlov.« Sejemska novost Idrijske tovarne je bila spalnica zanimive površinske kombinacije. Vsaka ploskev ima široko svetlo obrobo — les je prevlečen z obstojnim lakom — notranjost ploskve pa je -iz matiranega furnirja. Očitno skuša idrijska tovarna konkurirati Meblu: spalnice Lidija so podobne novogoriškim spalnicam Alenka, vsaj na TORBICE PO 500 IN 1030 S-DINARJEV Med veliko izbiro ženskih torbic, ki jih je prodajalo kranjsko trgovsko podjetje Kokra, so bile tudi takšne po 500 in 1000 S-dinarjev. Iz umetnega usnja, seveda, in »preležane«, kakor je rekla prodajalka. Toda za delovne ženske, ki niso ravno privržene modi, prav prikladne za vsak dan. Teh torbic je Kokra največ prodala. Vse, kar je stalo več kot 5000 S-dim, pa je obležalo na policah, čeprav so prodajalke dopovedovale, da je moderno, izdelano po zadnji modi in da lise na usnju ne padejo takoj v oči... »Toko nam je plačal sejemski prostor, da bi se znebili starih zalog in škarta,« je rekla prodajalka, »pa ne gre v prodajo. V šestih dineh smo prodati za 350.000 starih dinarjev torbic, v desetih pa naj bi jih za 2 stara milijona« Prodajalke so majhen promet pripisovale oslabljeni kupni moči potrošnic ... BOGATA IZBIRA OBLEK Kokra ie na Gospodarskem pomladanskem sejmu ppnujala tudi čedne ženske obleke iz svetlomodrega jerseya po 7400 S-dinarjev. Obešalniki pa so se zelo počasi praznili. Obiskovalkam sejma so.se zdele predrage, čeprav verjetno tudi na Gorenjskem ni šivilje, ki bi izpod deset tisočakov sešila obleko. Ko sem si sejem do konca ogledala, se mi je zdelo razumljivo, da se Kokrine zaloge ne zmanjšajo. Gorenjska oblačila, Zarja z Jesenic in Modna oblačila iz Ljubljane so namreč z večjim-popustom prodajali boljšo konfekcijo. Podložene srajčne obleke z Istobarvno kravato, ukrojene po spomladanski modi, ki so jo Ljubljančanke dobesedno razgrabile, čeprav so stale več kot 22.000 S-dinarjev, so Gorenjska oblačila nudila na sejmu po 8000 S-dinarjev. Volnene kostime klasičnih in vedno modemih krojev pa po 15.000 do 20.000 S-dinarjev ali za 60 odstotkov ceneje, kot so biti v redni prodaji. Podjetje je razprodajalo tudi letna oblačila. Svetle platnene kostime s strojno vezenim -dekorjem po 10.000 S-dinarjev, enostavno ukrojene obleke brez rokavov z bogato vtkano bordu-ro pa celo po 5000 S-dinarjev. Zenskih kril od 800 S-dinar-jev naprej in plaščev že za pet tisočakov pa je bilo v paviljonu Gorenjskih oblačil tako veliko, da ie podjetje na sejmu dnevno iztržilo povprečno milijon S-dinarjev in znatno zmanjšalo ne-kurantne zaloge. V POSLOVALNICAH ZARJE 46.000, NA SEJMU 17.500 Kakor v vseh drugih paviljonih s konfekcijo je bilo tudi v paviljonu jeseniškega trgovskega podjetja Zarja precej demodiranih oblačil temnih barv, primernih za starejše in nezahtevne ženske. To na pol odpisano konfekcijo pa je podjetje poživilo z modnimi plašči in kostimi. Potrošnice so nemara begale nerazložljive razlike v cenah. Več živobarvnih in lepih plaščev škofjeloškega Kroja si dobil po 17.500 S-dinarjev, ljubke spomladanske kostime iste tovarne po 15.000 S-dinarjev samo zato, ker so desortirani; nekaj korakov stran pa so viseli podobni, toda dvakrat dražji plašči. Jeseničanke so z nakupom Krojevih pocenjenih plaščev veliko prihranile. Na Jesenicah jih namreč Zarja prodaja še po starih cenah. Sicer pa je več tovarn specialno za sejem prispevalo za 10 do 20 odstotkov pocenjene izdelke. Toper, Tovarna nogavic Polzela, Oblačila Rogaška Slatina, Almira... Mnoga na prošnjo posrednikov, ki so ta sejem vede ati nevede spremenili v veliko razprodajo, kjer šele daljši ogled eksponatov zabriše prvotni slab vti*. ZA 10.000 S-DINARJEV USNJEN ŽENSKI JOPIC Najbolj pa je na sejmu presenetilo tržiško podjetje za usnjeno konfekcijo Trio. Mokasinke iz pravega usnja je nudilo po 2000 S-dinarjev, ženske usnjene jopiče po 10.000 S-dinarjev, medtem ko so usnjeni ženski plašči stali samo 15.000 S-dinarjev. Vaba je bila zelo močna, sejemske zaloge so vidno kopnele, kajti v redni prodaji bi stal takle usnjen plašč 60 do 80 starih tisočakov in jopič vsaj 40 tisočakov. Za ta denar pa je Trio nudil lep kožnat kostim. POHIŠTVO — SVET ZASE Edino razstavno blago z regularnimi cenami in brez izjeme iz rednih zalog je bilo pohištvo. Centralno skladišče podjetja Slovenijales je na obsežnem prostoru razstavljalo dnevne sobe in spalnice slovenskih producentov, pa tudi iz svoje tovarne v Idriji in seve pohištvo iz drugih republik, s katerim se vedno bolj zalaga. Dnevno sobo Žaklina (Ze- sejmu pa so bile za 47.000 8^ narjev cenejše... Pozoren kupec je opažih , Imajo isti pohištveni ekspo^r na sejmu različne cene. blagovnica Murka iz Lesc je , pe Meblove spalnice Catfljj prodajala brez .ogledala P° tisočakov, Lesnina pa z ogl^J lom vred po 369.000 S-dinafl ' regal Irvin je stal v paviti® Slovenijalesa 312.000 S-dinati ' pri' Zarji 322.000 S-dinaflf Raztegljiv in zelo udoben z enako udobnima foteljem«' potrošnik ■ dobil pri Zarji 219.000 S-dinarjev, v pa vil j®' Slovenijalesa pa je RBG pl*. 203.000 S-dinarjev. Prevoz, M ga gorenjske veleblagovn* vključile v ceno, po mne®1 predstavnikov Slovenijales ’ opravičil tolikšne razlike. Morda se boste o tem še* mi prepričati. Kranjsko seji"' šče je že zaprto in se bo potruditi v poslovalnice teh n* stavljavcev. Verjetno omenj^ razlike v cenah niso sejeri** posebnost. Kljub pritoževanju rih razstavljavcev nad prodajo, sejemski rezultat rtjt slab. V šestih dneh »o pro®* za 180 milijonov S-dinarjev ga ati za 20 milijonov veš jr na lanskem spomladanskem mu. Deloma je prodaja poljej\ skih strojev povečala skup* komercialni učinek, vendar* se tud-i nekateri drugi razst^ ljavci pohvalili. MARJOLA KOBA* ■V v; ■ . •••": ’ J. ■ . . - - , . • v\ , . Delavska enotnost v akciji: REZULTATI BI LAHKO BILI BOLJŠI Odkar so bili z reformo stanovanjskega gospodarstva ukinjeni stanovanjski skladi po občinah, stanovanjski prispevek od osebnih dohodkov pa prepuščen delovnim organizacijam, so tudi banke dobile večjo vlogo pri kreditiranju stanovanjske gradnje. Gre za to, da zdaj ne le lahko, marveč celo morajo organizirati namensko varčevanje in zbiranje sredstev za stanovanjsko gradnjo; da se v zvezi s tem morajo povezovati tako z posamez-hiki kot z delovnimi organizacijami. Poprej pa so skoraj izključno nastopale kot kreditorji stanovanjskih skladov, medtem ko so bili individualni graditelji in gradbena podjetja udeleženi njihove »pomoči« le v manjši meri. Kako ob spremenjenih pogojih banke zdaj uresničujejo to svojo in novo funkcijo? Na to vprašanje bomo poskušali odgovoriti v krajši seriji člankov naše tokratne akcije, ki jo začenjamo v Mariboru, kako do skupnih IMENOVALCEV? Doslej in tudi zdaj je da banke nastopajo pred v5 ^ kot distributerji sredstev, »-ja »t v bistvu nimajo vpliva __ kako bodo posamezniki ur1^ bili odobrene kredite. Bilo povsem drugače, če bi bila P j, zadevanja v stanovanjski nji usklajena in če udele2® ^ te gradnje ne bi tako osti® p, izrazito zastopati vsak svojih teresov. . Kakor je povedal tovariš/L, v zvezi s tem v Mariborski %j) ditni banki menijo predvS* i bra in skrbna in jo je pekitr 1 lo, ker je moža po nepotreb- | nem obdolžila skoka čez plot, j mu je skušala pomagati. »C* j r~W njim nekaj ni v redu,« j *o ugotavljali njegovi sodelavcu »Morebiti je bolan,-« je rekla njegova tajnica, »Kaj pa, če ga bodo rotirali?« so ugibali njemu podrejeni. »To se prej ali slej zgodi slehernemu,-« so šepeta-je razmišljali njegovi prijatelji; »pomlad ga razganja«. Občinski funkcionar, ki je povzročil to zaskrbljeno razpravo, je res bil tiste dni nekam čuden. Njegovi sodelavci so, denimo, vedeli povedati, da »v mislih ni pri stvari«. Se prvi, »posluša, pa sploh ne veš, če le sliši.« Njegova tajnica je zaupala svojemu fantu, da se z njenim šefom »nekaj dogaja«. Rekla je: »Kot bi bil v nekakšnem transu. Pridem k njemu in ga zalotim, da bulji v fikus, in mu povem, da bi z njim rad govoril ta seKretar ali oni direktor, pa še pokima ne. Gleda me in me ne vidi.« Njemu podrejeni, ki jih je že pred teti navadil na red in disciplino, Izgubljeni stik svojo pisarno« Njegovi prijatelji, s katerimi je vsak petek popoldne igral tarok, so ugotavljali, da je »notranje razrvan«, Saj je, nekdaj dober igralec, zdaj izgubljal vse partije. Funkcionarjeva žena pa je zaupala svoji prijateljici, da ji je mož nenadno začel povzročati velike skrbi. »Je in pije kot mašina; nikoli nc poje do konca,« je rekla, »nič več se ne pogovarja in zvečer je kot klada; moj bog, le je moralo pripetiti.« »Kaj pa,« je zlobno rekla prijateljica, »če se mu je zgodilo to, da se je zagledal v drugo? Takšne reči se dogajajo, draga moja« Seme sumničenja je bilo posejano in iz njega je vzklila odločitev: »Zvečer ga povprašam in ne odneham, dokler ne pove resnice.« To je tudi storila. »Vem,« ji je odgovoril, »zadnji teden sem res nekako »Povej in odleglo ti bo,« ga je bodrila žena. »Tvoje skrbi so tudi moje. Če imaš dru- Občinski funkcionar se je zdrznil. In se je ujezil in planil: »Tristo hudičev, jaz razmišljam, se poglabljam vase, iščem izhod, ti pa — če imaš drugo!« »Če ni to, se -pravi, če nimaš ...,«/ je silila vanj žena, »kaj pa te potlej gnjavi?« PRVAK,, NAJBOLJ?! V NEKI PANOGI ČLOVEK V RANI MLADOSTI SRČOISCE ROMUNSKE MOLDAVIJE ŽITNI ZAJEDAVEC SLOVENSKI SKLADATELJ (VASILIJ) NAVDUŠENOST ZAGNANOST PRIPADNIK JUDOVSKE SEKTE PETER •SNELE VODNA PREGRADA ANTE MAHKOTA LJUBEZEN IangleSko) TONI TRA8ERT KUTINA VRSTA ZEMLJE SIMBOL, EM3LEM PIŠE: JANEZ VOLJČ si izgubil tisti stik, ga rp»* j najdi.« »Kako?« »Pojdi m*i i ljudi,« je rekla tena, kot 4* T bi bilo to povsem preprosto. j »Kolikokrat sem te J Ampak to ni tisto. Pridem * ♦ direktorju, se pogovarjam, j grem po obratih, razkazujejo i mi, kaj so novega naredili ! kje so ozka grla... Ondan J sem bil v ,Kovinski'. 2« | tretjič. Hodil sem med stroji j in pri stružnici zagledal znat* i obraz. »Midva se poznava?*1 ! »Ja« je rekel delavec, »tudi f, zadnjič ste me isto vprašali. f Spoznala sva se, ko ste nas i prvič obiskali.« In sem se i spomnil. »Kako pa kaj sino- ! vi?« »Veste« se je zasmejal, f »nimam otrok. 2e zadnjič sem f vam povedal« Vidiš, tako je i s to rečjo. Bilo mi je nerod- | no, pa sem se še jaz zasmejal | in dejal: »Zdaj se spomnim! i kaj pa žena, je zdrava7« Malo J je manjkalo, da me ni mah- i nil. Potem so mi povedali, da J m,u je žena ušla z drugim in j rekli so, da so mi že zadnjih i to povedali... Sploh pa, de- ! lavci zdaj nimajo časa, da bi v se pogovarjali s funkcionarji. j Plačani so po učinku. Vodilni i ljudje še niso. Zato se- pogO- I Varjam z njimi.« Zena, ki je spoznala vso J zapletenost problema, s kate- f rim se ukvarja njen mož, (ja f je bodrila. t »Ne skrbi, moj dragi, bovl f) že našla kakšen izhod.« ^ In sta ga našla. j Nekaj dni kasneje se je ob- j činskemu funkcionarju pokvO, T ril avtomobil in je moral v Čustven, okrajšava ZA VELIKO UTEŽNO ENOTO SANJAV ZATOPEK EMIL FILMSKA IGRALKA DEBORAH GOVORNIŠTVA POKRAJINA IN GROFIJA V ANGLIJI KOPNO OBDANO Z VODO poškodba fw ŽMAVC TERMIN SLOVENSKI FILM arabski ŽREBEC DELAVSKI PLEVLJA w SAMO- OBRAMBE ZNAMENIT STROKOVNJAK, KI PROUČUJE PODNEBJE Španski DRAMATIK ANA PAVLOVA IME RUSKEGA SBAMTIUI LJAOOVA PIHALNI INSTRUMENT LOŠČILO, KARTASKI IZRAZ STRINA, KUMA VRSTA JELENA NEŽEN PESNIH SPREDNJI DEL GLAVE ZRENJANIN E.TATLOR KAČA VELIKANKI ERNEST TOLLER PRETNAR * RADO MURNIK OKENSKA NAVOJNICA stara mera ZA ŽITO SIBIRIJI 7AMRANJE. STOKANJE PREBIVALKA ZAVE USLUŽBENEC UPRAVE, ADMINISTRACIJE I SLOVENSKO WE ZA OKTOBER GORA S SAMOSTANOM V GRČIJI nmnrw# 7AKOPIC PODROBNOST SKOPLJENEC, EVNUH DRŽAVA V ZDA TELUR LITI7 ČUVARICA 7A60LKA RIMSKI PESNIK (METAMCR FOZE) DEKORACIJA PESNIK REKA IN DEPARTMA V 7UŽNI FRANCIJI VEČNI SNEG V GORAH ŽIVINSKA KRMA OSNOVNA MERA MESTO V KORDONU TAK Z VELIKIM NOSOM 7AVNA SRAMOTA OVRATNA RUTA ZANKO KERSNIK IDA KRAVANJA IVAN. TAVČAR MESO SRNE TKANINA ZA OBVEZE LESENO OBUVALO TOVARNA DEBELA PALICA ELEKTRIČNIH APARATOV REKA KI TEČE SKOZI MONCHEN DEL ■ STOPALA TINE LOGAR GERMANSKO PREVOZNO TUJE MOlKO IME SREDSTVO EXOTERM Kemična tovarna Kranj NEZNANEC angliJko SVETLO ZNAČILEN PREDSTAVNIK REKA V VOj VOD! NI PRITOK DONAVE NOVO SREBRO NAJVIŠJA GORA NA KRETI EVGEN, TVRld THOMAS MANN PRIPADNIK ŠURLJETOVE POLITIČNE FRAKCIJE ca smučarske SKAKALNICE Čestita za praznik delci EGIPČANSKI BOG UVOZ drevored n i m ii * v V V VVVvvvVvvVv v v v r v W v ✓VVVVVVV' V v v v vvVvvvVvvVvv mVTOEL EKTRO TOLMIN Je dobil letos Jugoslovanskega Oskarja za plastično embalažo svojih vžigalnih svečk Vsak kupec vžigalne svečke je lahko nagrajen dvakrat Prvič s kvaliteto svečke, ki je trenutno med najboljšimi na svetu, In drugič, če vrne plastično embalažo podjetju AET. Za štiri poslane plastične embalaže ste lahko Izžrebani za dobitek — avtomobilski radijski sprejemnik, za eno vrnjeno plastično embalažo pa lahko prejmete denarno nagrado v višini 100 N-dinar jev. DELAVSKA ENOTNOST 4 ‘! STRAN 21 PROLETARCI VSEH DEŽEL,ZDRVŽITE SE! DELAVSKA ENOTNOST ŽELEZARNA RAVNE tovarna plemenitih jekel Ravne na Koroškem in sindikat železarne čestitata za 1. maj vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Poglejte m& zadnjo strun! VELIKA NAGRADNA SKANDINAVSKA KRIŽANKA. NI TEŽKA, ZATO SE JE TAKOJ LOTITE. ŽELIMO VAM PRI REŠEVANJU VELIKO RAZVEDRILA. REŠENO KRIŽANKO POŠLJITE DO 13. MAJA NA NASLOV: UPRAVA DELAVSKE ENOTNOSTI, LJUBLJANA, DALMATINOVA 4/H MED PRAVILNIMI REŠITVAMI BOMO IZŽREBALI NAGRADE: 1. nagrada: 200 N-din£rjev 2. nagrada: 100 N-dinarjev 3. nagrada: kolekcija izdelkov ‘►Zlatorog-* v vrednosti 70 N-dinarjev 4., 5. in 6. nagrada: po 1 kilogram kave Mercator 7. in 8. nagrada: po 1 komplet kolekcije Floid, darilo »Krke*, tovarne zdravil Novo mesto od 9. do vključno 18. nagrade: praktična nagrada Sladkogorske tovarne papirja Sladki vrta 19. in 20. nagrada: po 10 N-dinarjev f jj& a praznik dela 1. maj sl zaželimo še nadaljnje M-Jdelovne uspehe ter drug drugemu voščimo veselo in prijetno praznovanje največjega praznika delovnih ljudi. Naši delovni kolektivi zelo radi pošiljajo prvomajske pozdrave svojim sodelavcem, poslovnim prijateljem, kooperantom, kupcem in naroč-nikom in vsem drugim delovnim ljudem preko glasila sindikatov Slovenije, preko Delavske enotnosti. Postala je že navada, da 1. maj proslavljamo z delovnimi uspehi in naše glasilo rado poroča e tem v svoji prvomajski številki. Podjetja nam sama poro« čajo o tem. Prav zaradi tega smo se odločili, da čestitke tokrat uredimo nekoliko drugače, da jih popestrimo z zanimivimi prispevki o posameznih delovnih organizacijah. Žal nam je omejen obseg tega dela Delavske enotnosti preprečil, da bi uresničili zamisel in objavili kar se da pestre rubit* ke, ki bi, v to smo prepričani, zanimale večino naših brate cev. Radi bi seznanili potrošnike z novostmi, Iti jih ja dala na trg naša industrija, radi bi posredovali nasvete strokovnjakov iz naših delovnih kolektivov o uporabi posameznih izdelkov. Opravičujemo se. vsega tega še danes ni, toda v rokah imate vzorec, kako bomo v bodoče urejevali obvestila delovnih organizacijah. Prav kmalu boste imeli v rokah novo izdajo te naše rubrike, s katero boste prav gotovo še bolj zadovoljni. Spet jo bomo popestrili z nagradno križanko, rubriki dodali še kaj novega in tako, kot se reče, izboljšali njeno kakovost. Vsekakor pa je vse odvisno od sodelovanja naših neposrednih sodelavcev — delovnih kolektivov Slovenije. UPRAVA DELAVSKE ENOTNOSTI )lllllll!l!l!llllll!l!l!l!!lllllll!!!l!lllllllll!ll!ll!!lllllll!!!lllllllllll!ll!lllllll9llll!l!lllll!lilllUI Za vaS transistor, za vašo elegantno baterijsko svetilko samo 1,5 V baterije ZAVAROVALNICA SAVA čestita za l.maj! « sedežem v Ljubljani, Miklošičeve llfc/l tel 811-888 ^^V^^*yVVVVVVVVVV,VVVVVVVVVVNZV,iAAZVSAys/VVVV>ZSZVS^VVVVNZVVSAZVVSZSAAZ,NZ>AAZVV^el STRAN 2 — OBJAVE IN ČESTITKE DELATSKA ENOTNOST ■lllllllllillllllllllllllllllllllllll!tlllllllllllllll!llll!llllllllll!lll!IIIIIIIIIIIIIIIIIEIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllllllllllllll!llllllillll!to^ I »SUROVINA MARIBOR«! podjetje za promet z odpadnim materialom ter predelavo tekstila MARIBOR Pobreška 20 telefon, h. c. 31-668, 31-969 !n 31-423 s svojimi poslovnimi enotami in odkupnimi postajami širom po Sloveniji in Hrvatski ODKUPUJE po najvišjih dnevnih cenah vse vrste industrijskih odpadkov: železo, litino, pločevino, vse vrste kovin, papir, gumo, steklo in ostale odpadke iz proizvodnje in široke potrošnje. PRODAJA po konkurenčnih cenah razne uporabne odpadke, kvalitetno čistilno volno in brusne plošče ter tapetniško vato. Obiščite nas in prepričali se boste! II1II!!!!IIIIIIIIII!!!!1!!!IIII!I1IIIIIIIIIIII!!IIIIIII!!II1III1I!IIIII!!IIII!I!IIIIIIIIIIII!III!II!I!II!II'I!!!I!!!!!IIIIIIIIIII1 Iltlll1!!lllll!llllllllllll!!ll!!!!!lll!ll1l!lllll!lllllll!ll!lll!!lliril!lll!l!!!!llll!!l!!!llllll!llllllll!lllll!lll!ll!l!tlllllinilllll!llll!!!ll!llll!lllllllltll!!l 1*1 ❖ MARIBOR, SMETANOVA ULICA 75 TELEFON 117 50 113 07 Izdelujemo vhodna vrata in garažna vrata Po individualnih naročilih izdelujemo: vsa stavbna mizarska dela in opremo lokalov polaganje vseh vrst Marketov in oblaganje tal s plastičnimi masami sli kopi eskarska, tape-tarska in antikorozij-ska dela keramičarsko - pečar-ska in teracerska dela izdelujemo cementne cevi, nagrobne spomenike, naravni in umetni kamen SE PRIPOROČAMO! r: EXPORT— IM PORT EN GROS — EN DETAIL MARIBOR — PARTIZANSKA CESTA 3—5 čestita ob prazniku dela — 1. maju vsem delovnim ljudem in priporoča nakup — prehrambenega blaga in gospodinjskih potrebščin, — tekstila in galanterije, — železnine, porcelana in stekla, — alkoholnih in bre7=!v''1'''1*':h pijač Poslovne enote: MARIBOR, DRAVOGRAD, POLJČANE, ORMOŽ "l1*E«lllllllllllllllllilllli!ll!ii!!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllill!!lllllllllll*™illllll!lllllli:illlllllllllllllllllllllllll!llllllllllllli!llllllllllllll!lllllllllllllllll*llllllllllllll!lllllM živilski kommnal marmor MELJSKA CESTA 19 s svojimi proizvodnimi enotami izdeluje kvalitetne testenine, mlevske izdelke, kruh, pecivo in slaščice. Segajte po naših proizvodih in prepričali se boste o odlični kvaliteti in naši solidni postrežbi! PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM ZA PRAZNIK DELA! ■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllEHIIIIHIIIIIIIIIEIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIEIIIIIIIIE DELAVSKA ENOTNOST DELAVSKA ENOTNOST SPLOŠNO QRAD 'BENO PODJETJE BKDMSimiDimFCDIB MARIBOR-SER N C EVA V L. 8 Gradi doma in v tujini objekte vseh vrst @ V Mariboru lahko kupite takoj vseljiva družinska stanovanja različne opremljenosti v bloku ali v vrstni hiši ® Po naročilu vam zgradimo hišo po vašem okusu VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU! Na sliki: Gostinski šolski center v Mariboru v Gostinski ulici, ki ga je zgradil SGP Konstruktor etRAN 4 — OBJAVE IN ČESTITKE DELAVSKA ENOTNOST OKNA VRATA »JELOVICA« JELOVICA, lesna Industrija Škofja Loka, Je pripravila novost za vse kupce svojih izdelkov: DOKONČNO POVRŠINSKO OBDELANA IN EMBALIRANA OKNA IN VRATA JELOVICA. Okna se odpirajo na vertikalni in horizontalni osi In je MOŽNO NANJE MONTIRATI VSE VRSTE STANDARDNIH SENČIL. Tovarna izdeluje poleg oken in vrat še montažne stanovanjske In vveekend hiše, montažne fasadne elemente, furnirje vseh vrst, -----------------------------•---------------------------------- lahke gradbene plošče in lignofol. ® Zahtevajte prospekte ati pa si osebno oglejte Izdelke v komerciali podjetja! Tel.: 85-336. KOLEKTIV »JELOVICE« čestita ob prazniku dela mnm ■ Novo vozilo mariborske Tovarne avtomobilov in motorjev ■ Dobri poznavalci Tamovega proizvodnega programa že skoraj eno leto opažajo na cestah Tamovo vozilo, H ima v - primeri ■ standardnim tovornjakom TAM 5000 malo spremenjeno obliko, nosi pa oznako TAM 5500. Ali je to popolnoma novo vozilo ali pa stari tovornjak TAM 5000 z določenimi modifikacijami? Da bi te dileme raz* jasnili, si ta novi tovornjak malo pobliže oglejmo. Od standardnega tovornjaka se novi razlikuje na zunaj samo po napisu TAM 5500 in širšem motornem pokrovu, kot je bil dosedaj običajen. Vendar se ravno pod tem širokim pokrovom skriva glavna skrivnost vozila. Tovarna je namreč v staro vozilo TAM 5000 vgradila 6 valjni zračno hlajeni dieselski motor, ki razvija moč 125 KS in ga je doslej vgrajevala samo v avtobuse in gasilna vozila. Nov tovornjak TAM 5500 je obdržal deklarirano nosilnost 5000 kilogramov, pa je tako z močnejšim motorjem postal dosti močnejše in bolj elastično vozilo, posebno primemo za vleko prikolice. V mariborski Tovarni avtomobilov in motorjev pravijo, da je za to vozilo veliko zanimanje. Posebno se zanj zanimajo tisti prevozniki, ki potrebujejo tako vozilo, ki je sposobno tako za samostojne vožnje kot tudi za vleko prikolice. Doslej je tovarna prodala, večinoma pa tudi dobavila že okoli 200 teh tovornjakov. Največ jih kupujejo razna velika kmetijska posestva in kmetijski kombinati. Za novo Tamovo vozilo TAM 5500 so značilne naslednje tehnične karakteristike. Vozilo poganja 6 valjni zračno hlajeni dieselski motor, znan pod oznako F 6 L 614, ki razvije moč 1.25 KS pri 2300 obratih na minuto. Nosilnost vozila je 5000 kg, dovoljena skupna teža vozila je 9250 kg. Za vleko prikolice je posebno primeren, saj lahko znaša skupna teža vozila#s prikolico in tovorom kar 18.000 kg. S tem tovornjakom je TAM dala jugoslovanskemu tržišču vozilo, ki ustreza velikim razmeram eksploatacije sedanjega časa in za katero menimo, da bo našlo med kupci dober sprejem. B. S, N 5 DELAVSKA ENOTNOST lAVSKA ENOTNOST STRAN 23 Polena pod noge »PLANIKA« IZVMKI 60 % SVCM1 PROIZVODIH Jugoslovanska čevljarska industrija izdela letno od 50 do 55 milijonov parov čevljev. Od tega jih proda na domačem trgu 24 do 25 milijonov parov. Že ta podatek sili v razmišljanje, da je potrebno ali del čevljarske proizvodnje ustaviti ali iskati trg zunaj naših meja ali pa si priznati, da smo nespametno vložili milijardne investicije v predimenzionirano proizvodnjo obutve. Tako je ob nedavnem pomenku črno obarval položaj čevljarske industrije direktor kranjske tovarne čevljev »Planika« tovariš Viktor Bertoncelj. Od možnosti za rešitev čevljarske industrije je nedvomno najbolj sprejemljiv izvoz. Planika izvaža letno približno 60 % svoje proizvodnje, od tega četrtino na konvertibilna področja, preostali del pa na klirinška področja. NEVARNE CERI V MEDNARODNI MENJAVI Lansko poslovno leto so v Planiki kronali z doslej največjim poslovnim uspehom. Uspeh je delno zasluga boljše organizacije dela, v glavnem pa ga morajo, pripisati ugodni izvozni politiki. »Pri tem ne kaže toliko poudarjati. posebnih finančnih rezultatov, ampak predvsem pravočasno sklenjene kupčije z vzhodnima deželami,« pravi direktor Planike Viktor Bertoncelj. »Tako smo si zagotovili enakomerno proizvodnjo in zaposlili naše zmogljivosti tudi v mrtvih mesecih. V glavnem izvažamo v Sovjetsko zvezo in v Vzhodno Nemčijo. S temi državami smo lani izredno dobro poslovali. V začetku januarja smo na primer poslali vagon v Sovjetsko zvezo, konec meseca smo imeli denar na našem računu, februarja smo ga že lahko obračali.« Žal se lanska poslovna sreča letos ni ponovila. Na jesen so se predstavniki Planike in trgovci iz Sovjetske zveze domenili za količine in izbor čevljev. Meseci so se vrstili, planiški čevljarji so delali s polnimi močmi in pripravljali veliko pošiljko za Sovjetsko zvezo. Januarja pa se njihov vagon ni usmeril v Moskvo, ampak so čevlji ostali kar v domačem skladišču. Meddržavna trgovinska pogodba 'ni bila pravočasno podpisana. Zataknilo se je na naši strani. Zastoj pomeni za Planiko nenadomestljivo izgubo. Skozi prenapolnjena skladišča se v Planila komaj prerivajo, zamudili so najugodnejše mesece za prodajo in sa zaradi tega osiromašili poslovni sklad. Zunanjetrgovinski režim pa jim ne gre na roko tudi pri uvozu reprodukcijskega materiala. V Planiki ne uvažajo pretiranih količin, če je le mogoče, kupujejo pri domačih proizvajalcih. Toda kupci na zahodnem trgu gledajo pri kvaliteti tudi na vezalke. Zato morajo vdeti v čevlje za zahodno tržišče uvožene vezalke. Podobno je z opetnicami. Z domačimi, vkljub večkratnim dogovorom a proizvajalci, še vedno ne morejo izdelati prave oblike čevlja Itd. In zaradi tega, ker eo nekateri izdelki za čevljarsko Industrijo vpisani v seznam proizvodov; ki jih ne moremo uvažati« v Planiki niso mogli ustreči zahtevam kupca, tako da je šlo naročilo za 15.000 parov po zlu. Glede na čvrst devizni priliv bi bil zh Planiko najbolj zanimiv izvoz na zahodni trg. Tamkaj pa se ' jugoslovanski, čevljarji znajdejo pred tako visokimi carinskimi preprekami, da je vsako razumno trgovanje otežkočeno. Ce bi namreč želeli uspešno konkurirati največjim proizvajalcem obutve, Spancem, Italijanom in Francozom, morajo pristati na najmanj 25 % nižje cene, ali pa bi morali za, tolikšen odstotek v produktivnosti posekati najbolj razvite zahodne tovarne čevljev. V ostri konkurenci so večkrat, zlasti Spanci, znižali cene svojim čevljem pod vsako normalo ln taki dumpingi še bolj neusmiljeno stiskajo naše čevljarje. S.takšnimi primeri odgovarjajo v Planiki na splošne očitke, češ da povzročajo naši čevljarji zgago na zunanjem trgu z nizkimi prodajnimi cenami. Vkljub neugodnim prodajnim pogojem na zunanjem trgu pa imajo naši proizvajalci obutve v izvozu na konvertibilna področja zelo ugodno devizno bilanco. DELITEV PROIZVODNEGA PROGRAMA IN PRODAJE V Planiki proizvajajo lahko lepljeno moško, žensko in otroško obutev. Z zahodnonemško tovarno ADIDAS so sklenili pogodbo za izdelavo športne obutve. Ta proizvodni program vsebuje vse vrste športpe obutve razen smučarskih čevljev. To je posebna specialnost kranjskih čevljarjev in za to obutev bodo v kratkem izdali tudi prospekt. S 40 % svoje proizvodnje so v Planiki navezani na domače kupce. Imajo 130 svojih prodajaln, v njih pa prodajajo poleg svojih izdelkov tudi izdelke kooperantov. Prav zaradi težjih tržnih razmer so se jugoslovanski čevljarji tesno povezali. V glavnem so sl razdelili proizvodni program, drag dragemu pa pomagajo pri prodajL Dolgo časa so so potegovali za proste cene, do-segH so jih, pri tem pa pravijo ▼ Planiki, da niso cen svojim t»-ilelkom zvišali niti za paro. »Zaradi neurejenih cen smo ▼ minulih letih osiromašili Izbor obute*. Danes nas ne moti uvoz čevljev, saj se v kvaliteti že približujemo uvoženi obutvi, v cenah pa smo konkurenčni.« Na lanskem leipziškem sejmu so dobili čevljarji iz Planike za moški čevelj zlato medaljo. To je izredno priznanj«?, saj na tem sejmu he razdelijo polne košare medalj, ampak le po eno za moško, žensko in otroško obutev. »Nekoliko še vedno zaostajamo za zahodnoevropskimi proizvajalci v končni izdelavi,« priznava tovariš Bertoncelj. »Zlasti se ne moremo meriti s tujci v barvnih kombinacijah. Vendar ne bo dolgo, ko si bomo enaki v kvalitetni izdelavi in izboru čevljev.« PRIHODNOST ZA VES KOLEKTIV Navzlic trenutnim peripetijam na zunanjem trgu stoji Planika na čvrstih gospodarskih temeljih. »Dosegh smo tako stopnjo rentabilnosti, di* bi inozemci radi vložiU svoj kapital v našo pro- izvodnjo,« ugotavlja tovariš Bertoncelj. »Neki tujec mi je ponujal dva milijona dolarjev — vi proizvodnjo, je dejal, — mi pe prodajo. V tako poslovno sodelovanje seveda ne gremo. Za nas Je še vedno najpomembnejša prodaja.« Bistveni element njihove poslovne politike pa je notranja organizacija dela in zmanjševanje stroškov. Že pred poldrugim letom je vznikla njihova Ideja e mehanografiji: še tako natančni računovodski podatki ne morejo več ujeti sedanjega poslovnega ritma. Pred nedavnim so v Planiki montirati aparaturo in Se letos bodo nastaviti dva programa; natančno bodo spremljali proizvodne stroške in produktivnost ter raziskavo tržišča. Prihodnje leto bodo vključili v mehanografijo tudi pripravo proizvodnega načrta. »Mehanizirana obdelava podatkov ne bo vplivala na zmanjšanje števila zaposlenih,« zagotavlja tovariš Bertoncelj. »Do 197L leta bi z dokončno rekonstrukcijo povečali našo proizvodnjo pri Istem številu zaposlenih dnevno za 1500 do 2000 parov obutve. Zdaj proizvajamo dnevno 6000 parov. Tolikšne količine bo težko uspešno prodajati, zato že zdaj razmišljamo, katero vzporedno dejavnost bi začeti razvijati, da ne bi odpuščali delavcev. Naše nadaljnje naložbe bi torej morali usmerjati ▼ drug proizvodni program. O vsem tem pripravljamo posebne gradivo, ki ga bomo dati slehernemu delavcu, da bo podrobno seznanjen z razvojem našega podjetje in s prihodnostjo kolektiva.« L V* | NOVOSTI V LIČENJU OBRAZA 1968 Ličenje obraza ali make-up Je silno stara stvar in se je niso Izmislili šele v zadnjem času. V starem Egiptu je imelo ličenje obraza zavidljivo mesto in zdravstveno osnovo; Učene oči naj bi preprečevale širjenje nalezljivih bolezni na očeh, ki so bile takrat precej pogostei Ličenja obraza tene niso nikdar opustile. V raznih zgodovinskih obdobjih srečamo zdaj bolj zdaj manj očitno poudarjanje lepote obraza s kozmetičnimi pripomočki. Zadnja leta se moda ličenja že dolgo ni premaknila v kaj novega. Se v jesensko-zimski sezoni je veljal način ličenja, ki smo ga hali zadnjih nekaj let vajeni srečavati na naših ulicah; temno obrobljene oči, na večer obarvane veke v svetlečih tonih, svetla rdečila za usta in svetel ten obraza. Pravkar pa je vse postalo sipet drugače. V svetu že dalj časa vrtijo film Bommie im Clyde, ki je Odločno posegel tudi na področje kozmetike, kar zadeva način ličenja. Vračamo se zopet v 30. leta im kratek opis ličenja ba bil takšenle: ten obraza popolnoma svetel, da ne rečem bel, na licih umetna rdečica. Rdečico lahko ustvarite z rdečim pudrom za Obraz, še lažji način pa je z uporabo ličila za usta. Na ta način ujamete najlaže skladnost barv. Ličila za usta, ki so trenutno najbolj v modi, so intenzivno rdeče barve. Tokrat vam priporočam odlično kolekcijo Brigitte Bardot, kjer boste našli intenzivno rdečo barvo za usta v številki 6 in 7. Pravilno po letošnji modi ličena usta so torej rdeča, risana v obliki »srčka«. Iz kolekcije BB pa vam priporočam še Briliant . cinema ličilo, ki daje barvi ustnic sijaj in obstojnost. Ce boste usta namazale potem, ko so že ličena, še z ličilom Bri-Mant C., bo ostalo ličilo veliko dlje časa neizpremenjeno. Iz iste kolekcije BB vam svetujem še Base Treatment, brezbarvno ličilo sa nego ustnic. Namažete se z »jim vsak večer ali pa zjutraj, če ne uporabljate ličila. Base Treatment popravi tudi od vetra razpokane ustnice, ki postanejo po nekajkratni rabi zopet mehke in prožne. V istih številkah, ‘6 im 7, kot ličilo za usta je v kolekciji BB tudi lak za nohte, ki je zopet v milosti mode, če je temnejše barve. Oči so po zadnjih modnih zapovedih zelo malo poudarjene, zvezdasto Mčene. Črna črta, Id je postala zelo priljubljena, je skoraj izginila, veke so lahko senčene, trepalnice pa zasukane navzgor in temno tuširane. Na novo modo ličenja se bomo bolj počasi navadile. Če se še ne morete odreči svetlim in svetlečim tonom liči!! za usta, izberite v kolekciji BB številki 11' in 12, primerni predvsem za mlade letnike, vsekakor pa se odpovejte premočnemu ličenju oči. Pričeske Tako kot moda v oblačenju in ličenju obraza se tudi moda pričesk neprestano spreminja. Zadnja leta je imelo pomembno mesto toupiranje las, ki je lasem več ali manj škodovalo in so ga spretni frizerji opustili že lani. Letos pa je veliko novega prav v videzu pričeske. Moda Bon-nie in Clyde« je pustila ostro sled tudi pri mojstrih pričesk Vse so valovite, »kodrčkov« je zelo veliko, lahko pa so lasje tudi kombinirano počesani: pol gladki, pol kodram. To pride v poštev predvsem pri dolgih laseh: ti so spredaj popolnoma gladko počesani nazaj in spet na vrhu glave, odkoder padajo v velikih kodrih na vrat. Posebno v čislih so kodri, ki so videti, kot da smo jih sneli iz navijača in pustili. Pomembno mesto pri oblikovanju pričesk po letošnji modi ima lak za lase. Izbira pa je že velika, tako na domačem kot na tujem trgu. Pri nas smo dobili odličen lak za lase Floid, ki ga po licenci pripravlja Krka, tovarna zdravil. Lak za lase Floid je pakiran v lični embalaži z razpršilcem, ki omogoča precizno razpršenje laka po laseh. Pohvale vredna lastnost laka Floid je, da ne matij ti ne suši las. Je prijetno, diskretno odišavljen. Prav ta mili vonj mu daje možnost upo- rabe pri ženski pričeski prav tako kot pri moških. Lak za lase Floid je močan, rad pa se s krtačo izčeše iz las, ne da bi jih kakorkoli poškodoval. Ko snamete navijače iz las, lase počešite s krtačo v želeno obliko pričeske. Z glavnikom oblikujte pričesko do konca s tem, da letos ne pozabite na kodre Sedaj šele, in ne že med česanjem, pride na vrsto lak za lase. Razpršilec naj bo 25 cm oddaljen od las, proč od ognja oz. velike vročine. Lak za lase enakomerno nanesite po vsej pričeski, ki vam bo tako ostala trajneje oblikovana v želeni smeri. Svetujem vam, da imate lak za lase Floid vedno v omari s kozmetiko. Ce boste morali nepričakovano na pomemben sestanek in ne boste imeli časa za frizerja, vam bo pri domačem oblikovanju pričeske lak za lase Floid zvest pomočnik. Jutranja nega suhe kože Suho kožo spoznamo po fini strukturi, rožnati barvi, ker presevajo skoznjo kapilare pod povrhnjico, po tem, da rada drobno razpoka im se lušči, ter po tem, da se na njej že zelo zgodaj pojavijo prve gube. Suha koža je na vsak zunanji dotik zelo ob- čutljiva. Zahteva zelo dobro kremo, ker sicer takoj reagira 1 izpuščajem. Zelo občutljiva j* tudi na vremenske sprememb« * mraz slabo prenaša,. Suho kožo pričnite negovati'že zelo zgodaj. Z leti postane namreč prehitro ovela, če ji ne posvetite temeljite nege. Zjutraj, posebno v teh hladnih dneh, se umijte s prekuhano mlačno vodo, nato po možnosti še s kamiličnim čajem. Kožo osušite s frotirko in namažite z dnevno kremo (hamamelis). Za suho kožo je primerna polmastna krema. Plast naj bo tenka, le okrog oči Je kreme lahko malo več. Ce vam rada poka ce. se je že pričela luščiti, jo namažite na takih mestih z 1-odstotnim salicill vazelinom fcz lekarne. Kremo pustite vsaj 5 minut na obrazu, po možnosti jo z rahlim trepljanjem vmasirajte v kožo. Preostalo obri-•Me s staničevino in nanesite na obraz puder v prahu ali kamnu. Posebno skrb posvetite negi ustnic. H so predvsem piri suhi koži rade zelo občutljive. S preparatom Base Treatment iz kolekcije Brigitte Bardot (proizvodnja Krka, tovarna zdravil Novo mesto), Jih boste najbolje zaščitili proti pokanju ln najlepše negovali. Sele ko končate jutranjo nego in zaščito obraza, preidite na ličenje, M pa ga za jutranje ure in službo ne sme biti prevet Pripravflzn -TL MARIJA PEČNIK S DELAVSKA BNOTN« Klavska enotnost stran 21 Strokovnjaki v novomeški tovarni zdravil predstavljajo gonilno silo pri iskanju novih sodobnih poti v proizvodnji S Načrtna in smotrna ka- * j drovska politika © j V dveh, treh letih bo v Krki dobilo delo tudi blizu 130 domačinov. »SAMO FILOZOFA NE POTREBUJEMO« Sedim v prostoru, ki je podoben naročninskemu oddelku v kateremkoli časopisu. Tu je polno kartotek, stroj za tiskanje naslovov in kaj vem kaj še vse. Pozoren sem postal na štiri dekleta, kako zbrano in natančno so opravljale svoje delo. Ena je nekaj vpisovala v kartoteke, druga je tiskala naslove, tretja pa mi je pojasnila, kaj pravzaprav delajo. Bil sem v eni izmed pisarn medicinsko informativnega centra v novomeški tovarni zdravil »Krka«. Prav iz te pisarne pošljejo dnevno na različne naslove zdravnikov po vsej Jugoslaviji najmanj tri tisoč pisem z najrazličnejšimi informacijami o preparatih, ki jih proizvajajo. Sicer pa imajo v takšni evidenci blizu 24.000 vseh jugoslovanskih zdravnikov. In najmanj vsak ali pa vsak drugi mesec dobijo vsi jugoslovanski zdravniki najrazličnejše informacije, priporočila o zdravilih iz novomeške tovarne zdravil »Krka«. To delo opravljajo VIDA, JOŽICA, MILENA in JELENA. Vse štiri so v »Krki« že več kot dvanajst let, to je le leto dni manj, kot je stara tovarna. PSIHOLOŠKI TEST V sosedni sobi pa so sedeli za mizo mladi, tisti, ki so se »učili« abecede o novomeški tovarni zdravil. Mesec dni traja takšno učenje. V »Krki« jim pravijo pripravniki. To so bili dr. GROZD ANA BERGINC-ŠOUNAR, zdravnica iz Ljubljane, magister ŽIVO MILOSAVLJEVIČ iz Niša, magister MILAN BENKIC iz Murske Sobote ta dr. MLADEN ŽUNIC, zdravnik iz Zagreba. Ta dam je seminar vodila diplomirana psihologinja Mojca STRAŠKOV A. »Doslej smo opravili psihološki test, zdaj pa le spoznavamo preparate, ki jih izdeluje novomeška tovarna zdravil,« je pojasnila dr. Grozdana Berginc-Šounarjeva. ■ »Oprostite,« sem jo prekinil, »vi ste zdravnica, pa ste se odločili za tovarno zdravil. Kako to?« »Že doslej sem delala v podobni tovarni. A moram vam povedati, da novomeška tovarna zdravil v Jugoslaviji zelo visoko kotira, če se lahko tako izrazim. Veliko sem slišala dobrega o Krki, o znanstvenem delu v okviru njihovega inštituta, o dobri organizaciji dela in ne nazadnje tudi o njenih kvalitetnih izdelkih. Vse to me je zamikalo, zato sem prišla v ,Krko‘...« Podobne razloge so navedli tudi drugi pripravniki. PRIPRAVNIŠTVO ŽE USTALJENA PRAKSA Vsak strokovnjak s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, ki se v novomeški tovarni zdravil prvič zaposli, je najprej leto dni pripravnik. Nekaj več o tem je povedala Marjeta Potrč, šef splošnega sektorja: »Pripravniško dobo smo sprejeli. še preden je bil sprejet zakon o pripravništvu. Sprva je trajala šest mesecev, zdaj pa leto dni. Seveda pa to pripravniško dobo za posamezne pripravnike, če se izkažejo, tudi skrajšamo, a ne na manj kot šest mesecev,* je pojasnila, »Vsak pripravnik, Id ga sprejmemo, do zadnjega kotička spozna tovarno. Se pravi, da se seznani z vsemi fazami dela v našem podjetju. Največ pa seveda dela na tistem delovnem mestu, za katero smo ga sprejeli. A kar je najbolj pomembno, vsak pripravnik po končanem pripravniškem stažu dobi obvezne službo v našem podjetju. Trenutno imamo 52 pripravnikov: 24 s srednjo Izobrazbo, enega * višje la T s visokošolsko izobrazben »Kako pa nagrajujete pripravnike?« me je zanimalo. »Mislim, da smo to dobro uredili. Pripravniki s srednjo izobrazbo prejmejo po 93.000 S-di-narjev, z višjo po 106.000 in z visokošolsko izobrazbo po 124.000 S-dinarjev na mesec.« »Ste izoblikovali tudi pravilnik o pripravnikih?« »Ne, tega še nimamo, čeprav bi ga že morali sprejeti. Ta pravilnik pa prav zdaj pripravljamo in bo zajel vse, kar predpisuje zakon o pripravništvu in vse tiste specifične pogoje, ki veljajo pri pripravnikih v naši tovarni. Predvsem bomo morali še bolj natančno določiti, kdo bo ob koncu pripravniškega staža ocenil delo posameznega pripravnika.« SAMO ČISTEGA FILOZOFA NE POTREBUJEMO Že pot sprejemanja strokovnjaka na delo v »Krko« nam da vedeti, da je kadrovska politika v tej tovarni zelo smotrna in načrtna. Še nikoli se namreč ni zgodilo, da bi le iz trenutnih potreb zaposlili delavce in jih odpustili, ko jih ne bi več potrebovali. »Na začetku vsakega leta izdelamo zelo natančen načrt, kakšne kadre bomo sprejeli,« je pripovedoval SLAVKO VIDMAR, vodja kadrovskega oddelka v tovarni. »S takšno načrtno kadrovsko politiko smo v zadnjem obdobju sprejeli veliko strokovnjakov, zlasti z visokošolsko izobrazbo. Od skupaj 814 zaposlenih je kar 223 strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo, od farmacevtov do zdravnikov, pravnikov, ekonomistov, inženirjev kemije Itd. Od teh jih dela kar 53 v našem Inštitutu ...« Veliko Število strokovnjakov pa »Krka« tudi nujno potrebuje. Zaradi tega, ker proizvaja najrazličnejše preparate tudi r manjših količinah. Majhne serije tovrsfci nih izdelkov pa terjajo veliko strokovnega ta znanstvenega dela. In to od strokovnjakov v inštitutu pa do zadnjega inženirja v neposredni proizvodnji. V novomeški tovarni zdravil imajo toliko strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo, do dosegajo že nadpovprečno evropsko raven. »Toda nekaterih strokovnjakov ne moremo dobiti,« ee je pritožil Slavko Vidmar. »Takoj bi sprejeli nekaj ekonomistov aa zunanjo trgovino, potem nekaj inženirjev kemije ln še nekaterih drugih profilov ... Toda teh ne moremo dobiti. Morda samo zato ne, ker je naša tovarna v Novem mestu,-malce oddaljena od centra. Se to bi rad dodal, da bi takoj sprejeli na delo tudi farmacevtske tehnike.« »Ko že pripovedujete o tem, kakšne kadre še potrebujete, bi bilo zanimivo slišati, koliko boste sploh v vaši tovarni zaposlili novih delavcev v naslednjih dveh, treh letih?« »Po naših načrtih smo predvideli, da bomo skladno z rastjo proizvodnje do leta 1970, ko se bomo dokončno preselili v nove prostore v Ločno, zaposlili najmanj 180 novih delavcev, od tega vsaj 50 takih, ki bodo imeli visoko šolo. Kajti ne smemo prezreti, da smo pred slabim letom začeli tudi s proizvodnjo kozmetičnih izdelkov, ki prav tako kot medicinski preparati terjajo strokovno in znanstveno delo. Saj vam rečem, razen čistega filozofa potrebujemo v naši tovarni prav vse profile kadrov.« Sled^uč ne moremo mimo tega, da ' ■ -> v novomeški tovarni zdravil naslednjih dveh ali treh letih našlo delo tudi najmanj kakih 100 ali 130 domačinov. To pa je zelo razveseljiva novica spričo čedalje bolj naraščajoče brezposelnosti na Dolenjskem. MILAN ŽIVKOVIC B'1'U.MSl « --- OBJAVE IM ČESTITKE Preden se odločite za nakup kosovnega pohištva, zahtevajte katalog in cenik podjetja! £ proizvaja tudi kvalitetno priznane vezane in panel plošče ® plemenite in slepe furnirje ® lepljene sedeže in naslone ® lesno embalažo # žaga mehki in trdi les VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA DE1.KVSK A. ETSOTSOSI O O s svojimi obrati čestita vsem delovnim ljudem k prazniku dela 1. maju I 00 r-i ■J OD 1 ŽELITE STANOVANJSKO POSOJILOt DOBITE GA PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA TAKO, DA VARČUJETE V TA NAMEN SAMI ALI SKUPNO S SVOJO DELOVNO ORGANIZACIJO! Vključite se tudi vi v namensko varčevanje za stanovanjsko posojilo! Delovne organizacije! Z vezavo stanovanjskih sredstev pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana si pridobite pra; vico do stanovanjskega posojila. Še bolj spodbudno je združeno varčevanje delavca in delovne organizacije. Delovna organizacija varčuje skupno z delavcem, svojo pravico do posojila pa prenese na delavca, ki'odplačuje banki eno samo posojilo! Zahtevajte brezplačna pojasnila in prospekte s pravilniki pri vseh naših poslovnih enotah! Zaupajte nam, pravilno vam bomo svetovali pri reševanju vseh vaših stanovanjskih vprašanj 1 ALI POZNATE POSLOVNO ZDRUŽENJE GRADBENO-INDUSTRUSKA POSLOVNA SKUPNOST SLOVENIJE G I P O S ST Te Je najmočnejše združenje gradbenih podjedj V Sloveniji. Njegova dejavnost zajema: Investicijska delt visoke In nizke gradnje ne notranjem in zunanjem tržišču; uvajanje industrializirane tehnologije graditve; Izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije in koordinacijo proizvodnih programov; •— skupno nabavo in uporabo sredstev, najemanje kreditov za opravljanje skupnih nalog; •— organizacijo in skupno raziskovalno delo v Industrijski in montažni gradnji; •— organizacijo skupne uporabe opreme in mehanizacije. GIPOSS ima potrebno število visoko kvalificiranih kadrov in zaposluje skupno prek 10.000 delavcev. GIPOSS dela z najmodernejšo gradbeno mehanizacijo in strojnim parkom. GIPOSS oradi stanovanjska naselja, javne zgradbe, turistične in industrijske objekte ter komunalne GIPOSS je dosegel v letu 1966 bruto realizacijo 411 milijonov N. din. Vse. kar gradi GIPOSS se odlikuje po najsodobnejših gradbenih metodah ter uporabi najboljših Materialov in kvalitetne, deloma uvožene oprema. GIPOSS Ljubljana, Titova 39 Telefon; 315-289 > STRAN 28 DELAVSKA ENOTNOST DELAVSKA ENOTNOST * STRAN 29 - DELAVSKA ENOTNOST objave in Čestitke — stran 9 CyNAAAAAAAyVWVWVAA/\CsAWAAAAAACyWW\AAAAAC^WWWNAAAAA^VWW‘ySACVVWWW' /NCCA^yVWWNACyWNArAr7WWWWVVWWWWSA/WWV'J Kad ir se odločite za nakup pletenin, zahtevajte samo izdelke z zaščitnim znakom ALMIRA alpska modna industrija RADOVLJICA IZDELUJEMO kvalitetne moške, ženske in otroške pletenine po najnovejši modi Delovni kolektiv ALMIRE čestita vsem potrošnikom za praznik dela 1. maj! ’ %A/«A/WWNACJWWWNAAAAA/WWVWWV\/VVWW\AAAAAAA/WWWNA < Kemična tovarna Podnart trgovsko podjetje »ŠPECERIJA«, Bled vabi k nakupu v svoje poslovalnice Poslužujte se naših galvanskih Izdelkov Zahtevajte prospekte in ponudbe. Obiščite tudi novo odprt market v BOHINJSKI BISTRICI* v katerem so na voljo turistom vsi prehrambeni izdelki in več vrst drugega blaga. DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA VSEM POTROŠNIKOM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ. DELOVNA SKUPNOST SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OB 1. MAJU, PRAZNIKU DEL* /WWV'AC✓V^AC^VW^AC✓WVW'^CyWWWWV^AAA/WV^AC^WVWWW^/y'.'VWWWWWWWWWWWVA^/^AAA/WWWWWWWW Sava. izdeluje poleg kvalitetnih, pnevmatik klinaste jermene od 450—14.GOO mm prometne stožce, blatnike za kamione, cevi, gorske podplate, tehnične predmete itd. POSLUŽUJTE SE NAŠIH PRODAJALN! PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM OB PRAZNIKU DELA ZAVOD ZA TURIZEM BLED želi vsem bralcem prijetne prvomajske praznike in jim čestita za praznik dela 1 AV\AA/NAAAAAAACy\AAA>"AJ,y\AAA/WVWV\AAA/WV\CJWWWWVWWVWV Gozdno gospodarsko Bled dobavlja najkvalitetnejši smrekov les za žage in celulozne tovarne. Posebno izbrano kvaliteto smrekovega in mecesno-vega lesa pa dobavlja za najfinejšo lesno-predelovalno industrijo — za proizvodnjo: — glasbil — čolnov — opreme ladij — športnega orodja — letal — furnirjev — luščenega furnirja za embalažo in drugo Po naročilu kroji dolžinski les za: — jambore — pilote — drogove in drugo Prevoze opravlja s lastnimi prevoznimi sredstvi do kupca ali železnice. Vse sortimente prodaja po dnevno veljavnih cenah. Čestitamo vsem Članom sindikata ob prazniku 1. MAJU AZV^ZvAy\Z^V\/\/\/^-rv^y^/\y^/^AV^V\✓\^rv^ZV^y\/^Z^AXV^/^VV^/\ZV^Z^/V^yVV\A/^/^✓V^^ ' *TRAN 10 — OBJAVE IN ČESTITKE DELAVSKA ENOTNOST im lllll!liillll!llil!IIUI!llll!l!lllillt!lil!!llllllllllll!lllll!l!llll!l!!ll!!!llll!llllllllill!ll!lll!lll!lll!l!lllllll!!!illii!ll!!il!llllllllllllllllll!IBl ementarna Trbovlje TRBOVLJE, KOLODVORSKA 5 | priporoča svoje prvovrstne izdelke in želi | potrošnikom mnogo delovnih uspehov in jih | pozdravlja ob prazniku dela. | ................mi.. čestita vsem delovnim | ljudem za praznik dela iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuMiiuiiiiiuiiiuuuiuiiiuuijuiiiiiiiinimiiiiiHHuminiimiiiiiiiiiiumiiiiiimiiiiiiihiumuHitiiiimiiiiuijuiuiiiniiiimmmiB PROIZVAJAMO: © PLOČEVINO — debelo, srednjo, tanko © TOPLO VALJANE PROFILE — okrogle, kvadratne, šestkotne © VLEČENO, LUŠČENO, BRUŠENO JEKLO © HLADNO VALJANE TRAKOVE © HLADNO OBLIKOVANE PROFILE © ŽIČNIKE © VARILNI DODATNI MATERIAL PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM OB PRAZNIKU DELA DELAVSKA ENOTNOST IS0N10N3 VHSAVSaa LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED £BIiED£ S SVOJIMI OBRATI V BOHINJSKI BISTRICI, NA BLEDU, V MOJSTRANI IN PODNARTU vam nudi svoje preizkušene In renomirane proizvode: — žagan les Iglavcev — žagan les listavcev — ladijski pod — stropne in stenske obloge — vrata vseh vrst — vezane opažne plošče za gradbeništvo — sredice za panel plošče — lesno moko — lesno embalažo vseh vrst — opremo avtomatskih kegljišč — vse vrste transportnih naprav, čelilnike in — gradbiščne omarice j ^y>^7\/^/^yvvvvVWyVVVWVWVWWVS/VWVWVWSAAA/%A/V/y\A/WWVSW/VAAA/WWWW\AA//VSAA/NAAAAAAAA/WWWVAA/WVSAA/\AAA/^^ < PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO — KRANJ KOVINOTEHNA CELJE POSLOVNA ENOTA lU Universal I JESENICE NA GORENJSKEM H pošilja ob l.maju pozdrave! WVWVWVVA/W^AiVW'A/W/VWyAAAr/WVWWWWWVW//VW/VVV'^ Trgovsko podjetje »MURKA« Lesce ge priporoča vsem cenjenim potrošnikom in čestita ob prazniku dela ► ZVVVVNZVVVVSZsAAAAy\ZSZSZZsZV>ZsZVNAyNAAAZVSAyVVVVVVVVVVsy\rVVVVVVVNA.S ' s čestita za praznik dela - !' '■ v..;.:... J:' .. iyi!ii it® ' : »■ .. \ IWWWWWWNAAA/WVW\AA/WVWWVWWVVWVWWVVVVWV'AAA 1 Tovarna barv in lakov Tovarna verig Lesce SPECIALIZIRANA ZA PROIZVODNJO NAJSODOBNEJŠIH ZAŠČITNIH SREDSTEV ZA POTREBE INDUSTRIJE IN ŠIROKE POTROŠNJE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 1. MAJ — PRAZNIK DELA n čestita za praznik dela •PRAN 12 — OBJAVE IN ČESTITKE Kolektiv OPEKARNE ŽABJAK pri Ptuju Delovni kolektiv trgovskega podjetja na veliko čestita ob prazniku dela vsem poslovnim partnerjem le se tudi vnaprej priporoča s svojimi kvalitetnimi hdelki! »PANONIJA« PTUJ ieli vsem odjemalcem veselo praznovanje 1. maja! S lesnoindu- in trgovsko podjetje Ptuj PROIZVAJAMO vse vrste rezanega lesa ln sobnega pohištva PRODAJAMO vse vrste gradbenega materiala po konkurenčnih cenah Jugoslovanske železnice Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana PODJETJE ZA POPRAVLJANJE VOZ PTUJ čestita ob prazniku dela! Kolektiv STROJNIH DELAVNIC PTUJ čestita za praznik dela Čestitamo vsem kupcem za praznik dela; > rVWVWVWVWW\r*WVWVW*VVW\/WWW\/WNAVW^VWVVWVWV' > s s s _ i; Gradbeno podjetje »D R AVA« PTUJ, Osojnikova ulica 3, tel. 46 \ Izvajamo vse vrste gradenj, gradimo stanovanja za trg. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela 1. maj! MESOKOMBINAT Perutnina PTUJ želi vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem In odjemalcem veselo prvomajsko praznovanje YUGGSLAVZA AAA/'/'/W\Cy'V'^^vCJ\AAvAAAAC7V\AAAAAAAAAAAAAAA/WWWN/WWWWW ) Lastniki motornih vozil in kmetijske mehanizacije! Obveščamo vas, da smo pričeli v turistični sezoni poslovati nen-stop OD 6. DO 20. URE ZVEČER Opravljamo tekoča, srednja in generalna popravila, obnavljamo vinograde ter opravljamo druga dela s težko mehanizacijo Izdelujemo traktorske kabine in razne priključke za kmeti> sko mehanizacijo Vsem ljudem čestitamo za praznik dela! Obrat »TEHNOSERVIS« Kmetijski kombinat Ptuj f*- r !*• <“ -■ * •* ** ^ •*• r ** ^ ^ ^ 1^ ^ r*- ************^^^a/>^AATUVAATVVuAA^^AA/vAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/NAA/VSAAAA/VSAA/^ 51 DELAVSKA ENOTNOST pHfAN Sl DELAVSKA ENOTNOST i&te L TEKSTILNA TOVARNA Žalec Brzojav: JUTEKS, ŽALEC Telebon: Žalec 71-040 Izdelujemo izdelke iz jute in vreče — še posebej za kmetijstvo, tovarne pohištva, tapetnike in gradbeništvo Kolektiv JUTEKSA čestita za praznik delal 1'IIIUIIIIIII el*!** raniBitiissn mnii SINDIKALNA PODRUŽNICA TRGOVSKEGA PODJETJA Itemo- MERCATOR Celje i Gradbeno podjetje 1RAV0GRAD Dravograd želi vsem delovnim ljudem veliko delovnih uspehov In jim čestita za praznik dela! želi vsem delovnim kolektivom Jugoslavije veliko delovnih uspehov in jim čestita za praznik delal I Hilli** ■ TRGOVSKO PODJETJE »MERKUR« Ptuj čestita cenjenim odjemalcem za praznik dela In se priporoča za nadaljnji obisk svojih prodajaln! Kreditna banka Ptuj čestita ob prazniku dei£ vsem delovnim kolektivom in vlagateljem hranilnih vlog! iinnmfflmniffliimimiiiiiiiiinniiiiiinnnmiiaBBamsnnniinmBimaBBiBmBBBraaninnniniHii TOVARNA Z A P U 2 E — pošta Begunje na Gorenjskem Priporočamo svojo bogate Izbiro damskih In moških mikanih le česanih tkanin ter volnenih odej. ■e pozabite, da so naše tkanine trpežne, modnih vzorcev In poceni! KOLEKTIV 6UKNA ZELI VSEM KUPCEM PRIJETNO PRAZNOVANJE L MAJAJ J MONTAŽNO PODJETJE ELEKTROKOVIHAR, Ptuj Zadružni trg 8, telefon štev. 104, 178 — telegram: EKO PTUJ, poštni predal št. 66 Montaže termoenergetskih naprav — Izdelava in montaža jeklenih konstrukcij in rezervoarjev — vodovodne instalacije in centralna kurjava — elektro instalacije jakega in šibkega toka — klimatske in ventilacijske naprave. Proizvodnja mikro električnih motorjev SERVISI: elektromchanika, radio In televizija, avtomehanika, ključavničarstvo, kleparstvo, vodovod la centralna kurjava ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA! muiniiiiEii* llll!lllll!!llllll!lll!!ll!!!llllllllli!ll!!!lll!l!l!!llll!l!l!ll!l!lllll!ll!llllllll!UII!lll!IIIUIll »J U B« »KRISTAL« TOVARNA BARV DOL PRI LJUBLJANI STEKLARSKO PODJETJE LJUBLJANA čestita vsem svojim poslovnim sodelavcem za praznik dela — 1. maj! pošilja ob 1. maju delavske pozdrave vsem delovnim ljudem imiiiEiiifflii* 'iimiiimiiiiiniiimHmiiiiiiaimmiiiuiiiiiiiniiiiimiiiiuiimnimiiiiiiimiDniiinmiiiiinninininiiaHiigaaffiHHfflami^....—...................................mn................................ni«......... »Agroobnova« gradnje in melioracije L J U 6 L J A N A čestita delovnim ljudem za praznik dela in jim želi veliko delovnih uspehov! !!!1l!l!)t|||l||l!!flffiimiinni!)nBBMB)ieail»«ll(IWUmiUi!Uim]Ul!UiiBlUIIIIII!l!tiltUlli!iilill!llll!l!llllll!lli!!llllli!!l!lll!lllllll!l!l!inirillimmmr litimi mimt vas vabi, da obiščete njene prodajalne po Ljubljani. Okrepčajte se z našo splošno znano dobro kavo. VSEM POTROŠNIKOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELAI lii*l Trgovsko podjetje Ljubljana, Tomšičeva 2/V vas vabi k nakupu vsega modnega blaga v svojih poslovalnicah e ROKAVICAH, Titova 10 — pletenine, trikotaža, rokavice • PIONIR, Titova 17 — vsa oblačila za otroke. In Igrače e NOGAVICAH, Nazorjeva 3 — nogavice vseh vrst e * JELKA«, Miklošičeva 34 — modno blago vseh vrst • »maja«, Miklošičeva 10 — specialna trgovina za ženske rokavice, nogavice, perilo ln pletenine Cenjenim strankam voščimo za praznik dela! ■HM ■amragoffinsHngsKinHi »NOVOST« Krojaško podjetje Ljubljana, Poljanska 11 se priporoča cenjenim strankam za izdelavo moških in damskih oblačil po najnovejši modi kolektiv Čestita vsem delovnim ljudem ZA PRAZNIK DELA! :iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHminniiiiimmoiniinnii!iii!i!!iiiHimniainimiiiiiiniiiiiiffliiiiiiiiiiiiiiiamiiiniiimi!!iiiiiiiiuiiiiiil!ii EimiHiimiiiiiiiiiiiiiii , ‘-'"TiČ r-mimiii Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec i proizvaja in nudi: .P 0 kvalitetna vezana okna in balkonska vrata ® rolete, izdelane iz lesenih profilov, preoblečenih s plastiko • stružene fotelje iz masivne bukovine i Vse individualne graditelje opozarjamo na našo stalno zalogo tipskih oken in balkonskih vrat. — Zahtevajte ponudbe! iiiiiimnumiiiiiiiiiiuiimiBiiiiiuitmniimimiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiihs i T o varna sanitet- fr.—\ h^- nega materiala Domžale Telegram: TOSAMA — Telefon: 72-410, 72-411 prodaja: 72-404 se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki in čestita za praznik dela $5 £sonion3 VHsAvaaa DELAVSKA ENOTNOST DELAVSKA ENOTNOST objave in Čestitke — stkan is Industrijsko montažno podjetje Bombažna predilnica in tkalnica Tržič PREDILNICA — SUKANCA RN A — TKALNICA — OPLEMENITILNIC A — KONFEKCIJA PROIZVAJA • KVALITETNE BOMBAŽNE TKANINE: SUROVE IN BELJENE V ŠIRINI OD 80 DO 250 CENTIMETROV • BELJENO POSTELJNO PERILO IZ LASTNIH TKANIN IN O INDUSTRIJSKO BOMBAŽNO KARDIRANO IN ČESANO PREJO — ENONITNO IN VECNITNO, DO ŠTEVILKE Nm 70 LJUBLJANA (Ooocmia usnja Slovenj gradeč S ČESTITA VSEM ČEANOM SINDIKATA ZA PRAZNIK DELA! proizvaja vse vrste podplatnega usnja, zaščitne čelade, okvirce za •Ivano obutev in gumirano žimo za pohištveno industrijo. Vsem delovnim ljudem ter poslovnim prijateljem čestita ob prazniku 4ela 1. maju ter jim želi obilo novih delovnih uspehov. / mmiiws:EEmsEiEi KINO vas vabi k ogledu kino predstav v svojih vzorno urejenih | kinematografih Vsem obiskovalcem kina čestita za praznik dela! liiiiiiiiiiiiiiitiniifiinuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiRiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuimiir i »Inštalater« Prevalje vam želi prijetno prvomajsko praznovanje! KOMUNALNI SERVIS KRANJ želi vsem občanom Kranja in delovnim ljudem Slovenije 1 veliko delovnih uspehov! | | DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ Kolektiv steklarne »BORIS KIDRIČ« ROGAŠKA SLATINA OBRAT V ROGAŠKI SLATINI ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA J. MAJ se priporoča In čestita za praznik delal FRANJO KRAJNC | s STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO Ptuj se priporoča in žc.i cenjenim strankam prijetno prvomajsko praznovanje! t VW\AAAAAryWVWWWWvAAA/W\A/WWWVWVWWWWVWWWVVV , Tekstilni šolski center Kranj Kranj izobraževalna in proizvojalna delovna organizacija nudi kvalitetne storitve barvanja in tiskanja ter čestita delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj! <• Mestna plinarna v Ljubljani Pridružujemo se čestitk a m za rw nvnilč dela — 1. maj PLINARNA LJUBLJANA proizvaja, prodaja, vzdržuje, projektira, izvaja 1. mestni plin za široko potrošnjo, gospodarstvo in negospodarstvo; mestni plin je razstrup-Ijen in usmrajen, uporaba je varnejša; 2. tekoči plin mešanica propan butan, čisti butan in čisti propan. Tekoči plin je uporaben za kuhanje, pripravo tople vode, ogrevanje, za turistične namene, kot gorivo za pogon motornih vozil In kot energija v industriji in obrti. Tekoči plin polnimo in dobavljamo v steklenicah vseh velikosti, v vagonskih in avtocisternah; 3. projektiramo, izvajamo projekte, dobavljamo opremo za naprave na tekoči plin in mestni plin; 4. vzdržujemo in zamenjujemo plinske aparate In instalacije. Informacije: PLINARNA LJUBLJANA — Resljeva 34 Telefon: uprava 316-555, 312-513, 312-058, 310-587 — prodaja tekočega plina 316-798 — Vodovodna cesta 315-759 Toko TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV Domžale priporoča svoje izdelke, ki so bili nagrajeni na vseh razstavah in velesejmih! kolektiv pozdravlja vse delovne ljudi in jim želi prijetno praznovanje 1. maja! AAAAA/W^AAA/W^AA/^AAA<^AAA^AA/\AvVVWWWWWWWWWVWWW' < TRGOVSKO PODJETJE »Tekstil« Ljubljana, Moše Pij ada 3 vas vabi, da si ogledate najmodernejše vzorce tekstilnih izdelkov, hkrati pa kolektiv čestita vsem državljanom za ; praznik dela NAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^VV^^AAAA/NAAAAVVVVAAtV^^AAAA/VsAAATSAA/V ELEKTRO KRANJ KRANJ s svojimi enotami: SKUPNE SLUŽBE DISTRIBUTIVNA ENOTA KRANJ DISTRIBUTIVNA ENOTA ŽIROVNICA PROIZVODNA ENOTA KRANJ želi vsem svojim potrošnikom prijetno praznovanje 1. maja I^AAAAAA^VSAAAAA/V/VAA^/V^AAAAAAAAAAAA/VAAA/NAAAAA/VA/-^* ^AAJhAAA/\/vAAAAAA/WV/'AAAAW/WWVWWWWWW'AAAAAAAA/WWWVWWVWV DELAVSKA ENOTNOST • STRAN 29 STRAN 28 DELAVSKA ENOTNOST ^8 o S I oo *—i ■J ffl I fv V SRK EUOTSOST OB3KTC YN CESTraue. — StUKS XI .........milili.milil.......mini.iiiimiiiiiiniiimi.i»MB*nwwnnn*Mwiiwwnninnnw>yiiwM«nn^^ VELETRGOVINA — IMPOIIT EXPORT | LJUBLJANA, AŠKERČEVA 3 jj Telex: YU MERCAT 31-174, 31-349 M — PRODAJNI ODDELEK f§ Ljubljana, Aškerčeva 3, tel. 21-813, 21-816 M — NABAVNI ODDELEK s Ljubljana, Aškerčeva 3, tel. 20-529, 21-811 1 — ZUNANJETRGOVINSKI SEKTOR |§ Ljubljana, Tržaška 37 b, tel. 61-337, 61-549 E — TOVARNA MESNIH IZDELKOV §§ Ljubljana, Mesarska 1, tel. 310-828, 310-752 B — EMBALIRKA §§ Ljubljana, Celovška 50, tel. 311-669 M — HLADILNICA §§ Ljubljana, Mesarska 6, tel. 311-430, 316-095. M — SADJE-ZELENJAVA U " Ljubljana, Poljanska 46 a, tel. 317-346. 311-384 | TRGOVINA NA VELIKO IN DROBNO | UVOZ IN IZVOZ g — INDUSTRIJSKO ŽIVILSKI IZDELKI: živila, gospodinjske jg potrebščine, meso, mesni izdelki, delikatese; mleko in §§ mlečni izdelki, kruh, pecivo, izdelki s sladkorjem in kali kaom. — BLAGO ŠIROKE ‘POTROŠNJE: galanterijsko in bazarsko blago; igrače, ure, izdelki iz plemenitih kovin; ribiški ma-^ terial in potrebščine; izdelki iz gume. plastičnih mas in g kavčuka, športne potrebščine. H — GRADBENI MATERIAL — brez stavbnega lesa. — PAPIR, PAPIRNI IZDELKI IZID ŽREBANJA obvešča vse, ki so od 1. novembra 1967 do vključno 20. aprila-1968 oddali svinjske kože, da so bila dne 20. aprila 1968 izžrebana naslednja potrdila: TELEVIZORSKI SPREJEMNIK so zadele številke: 039207, 086226, 183752, 127048 in 220859. RADIJSKI SPREJEMNIK so zadele naslednje številke: 018525. 023686, 037587, 040476, 095452, 100434, 1SS719, 162813, 197189 in 208377. TRANSISTORSKE SPREJEMNIKE so zadele številke: 000626, 002612, 023688, 035090, 042576, 052940, 053257, 063571, 057857, 064276, 06837, 0756398, 081495, 107967, 131504, 147794, 150687, 157270, 160421, 182176, 193060, 202716, 204405, 218255. KOLESA so zadele številke: 050518, 158998 in 205560. 1 S - I s ® STROJNO EMBALIRAN JE vseh vrst kolonialnega blaga, popolni H aranžmaji kooperacij j • PRAŽENJE KAVE IN OSTALIH PLODOV j= ® LASTNA MLEVNICA za turško in express kavo, za začimbe in =j sladkor j • HLADILNISKE STORITVE v lastni, sodobni hladilnici E • SPECIALNI PROIZVODI — servirni sladkor za gostinstvo, filter čaji E • PROIZVODNJA MESNIH IZDET.KOV — salame vseh vrst. kranjske klobase, hrenovke, safalade, budjola, krašlci pršut, praška in zvita šunka, prekajeno meso, čreva vseh vrst, predpakirano meso, goveje, telečje in svinjsko meso v polovicah ali posameznih kosih Nadalje so bila izžrabana potrdila o oddani svinjski koži, izdana od 20. januarja 1968 do 20. aprila 1968, ki se končujejo na končno številko 71 (enainsedemdeset). Obveščamo vse izžrebance, da lahko prevzamejo" dobitke od 6. maja dalje na najbližji odkupni postaji »Koteks-Tobus«! Ob tej priložnosti čestitamo poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem za praznik 1. maj. il!l!lllMMMIUI!l!llllll!HlillUIIIU!IIIM!l!IIIIIH!UUU!IMIIHIIMIIIIIIIIHI!!lll!M Zavarovalnica Zagreb Ljubljana Hkrati vsem delovnim ljudem in zavarovancem želi ob prazniku dela 1. maju še mnogo e trst« zavarovanj imetja i oblike nezgodnega in - razne oblike nezgodnega i življenjskega zavarovanja t ■ zavarovanje domačega in mednarodnega transporta in kreditov. ZAVAROVALNICA ZAGREB PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA Erjavčeva 6, telefon 21 972 delovnih uspehov! ■HimiiiiiifiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiE llllllllllllllllllll!llllll!llillllllllll;lllil!llllllllllllllllllllllll!II!lllillllli!llllllll!!llll!lllllllllllllllllllllilll!!l!l!!lllilllllllllll!lll!l!!!lil!lllllll|l]|||lllll!l!li!llllli!lll!lllllllll|llilllllllllllllll!lllllil!l!lllllllllllllllll!l!llll!ll!l!lll!llll!!l!llll!l!l!ll!l!lllll!ll!ll!lllllllllllll!ll!lll!!llll!lllll!ll!llf m m LESNOINDUSTRIJSKO PODJETJE | »LIP« Slovenj Gradec jdiSlOVEH368fiOEC PROIZVAJA: j žagan les iglavcev za izvoz in domači trg, ladijski pod, panel plošče, risalne deske, stavbno pohištvo in j ogrodja za kavče % Delovni kolektiv vošči vsem bralcem Delavske enotnosti in drugim delovnim ljudem prijetno praznovanje 1. maja! *1 ................................................................................................................................................................................................................. j SATURNUS KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA — EMBALAŽA — AVTOOFREMA t PROIZVAJA: @ raznovrstno pločevinasto embalažo za prehrano, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alu-pločevine © artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje itd. © dele za avtomobile in bicikle žaromete vseh vrst in svetilke © elekirotopiotne aparate: kuhalnike, peči in kaloriferje # Htografirane plošče in eloksirane napisne ploščice I M /M v/ Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela h ' " 1 «- „;... „ - - PODJETJE Z INDUSTRIJSKIM! SUROVINAMI, F - -ROOUKCIJSKIM IN ODPADNIM BLAGOM, POSLUJE V VSEH VEČJIH KRAJIH SLOVENIJE V vsaki delovni organizaciji in pri vsakem posamezniku je vedno kaj tudi za nas in obratno, vsak bo našel pri nas kaj za svoje potrebe. IIJI!IIEIIIIIIMIIIIIIII!limil!ill!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllll!llllllllllllllllll!llllll*lll!l1llllllllllllll!l!l'1!!™ DELAVSKA ENOTI* ^/»7WVW^VV^yVVVVV^VyvyWVS/^VWWS/WWWWS/WVVWWVVAAryVSAA/VWWV>AAA^^/VSAAA/VVVVVA/S/SA/VN^^ izvaja: visoke, nizke Industrijske, športne in turistične gradnje. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg na področju Jesenic, Kranjske gore in Lesc. Ta stanovanja prodaja Interesentom, ki imajo lastna sredstva za odkup afi pa si jih pridobijo v kreditnih bankah. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. KOLEKTIV POŠILJA OB 1. MAJU POZDRAVE VSEM ČLANOM SINDIKATA V SLOVENIJI! S ryW7^AA/V^AA/S/^/\AA/WS/WWV^A/W^/^/W^/WW^/^Ar✓WV^r>/V^A/^Ary^/^AA✓^Ar7^/W^/WWWV^«^A/^/^^ ANGORA TOVARNA PLETENIN LJUBLJANA. EMONSKA 2 POZDRAVLJA IN ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNOVANJU 1. MAJA! Splošna vodna skupnost Ljubljanica-Sava LJUBLJANA, ČRTOMIROVA • ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA1 > AAA/WWV\AAČWWyVVWVVVVVWWWWWWVWWVWVVWWWW^ S VWVWWWVAA/VNA/WWVWWVWWWVAA/VWsA/NAAAAAAAAAAAAWA(' TRGOVSKO PODJETJE LJUDSKI MAGAZIN PREVALJE S svojimi poslovalnicami v Črni, Mežici, na Prevaljah in Ravnah na Koroškem vabi, da se poslužite bogate izbire, ki vam je na voljo! Hitra postrežba — solidne cene. DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA VSEM POTROŠNIKOM ZA PRAZNIK DELA! RESTAVRACIJA »POD LIPCO« Ljubljana, Borštnikov trg 3 vas vabi, da jo obiščete ob prvomajskih pcmflrtfc in želi vsem gostom prijetno praznovanje TRGOVSKO PODJETJE »ZARJA« Jesenice na Gorenjskem se priporoča vsem potrošnikom In Jim čestita za praznik dela! 1 RUDNIKI SVINCA IN TOPILNICA MEŽICA čestitajo vsem delovnim ljudem * prežnlK Me h Jim ieRJo veliko delovnih uspehov 1 -275* ----- PC257 VVV' /^/VWWWVWWWWVWWWWWVWVWVWVWVWWWWWWWSA Industrija konfekcije oblačil MODNA OBLAČILA LJUBLJANA, Tolstojeva 9a s svojimi prodajalnami, servisnimi delavnicami in pletilj skim obratom pozdravlja ob 1. maju vse delovne ljudi in jih vabi, da se po prazniku oglasijo v prodajalnah »Modna oblačila« v Ljubljani in si ogledajo vzorce najmodernejših oblačil. Pristopne cene in elegantni vzorci so porok, da se boste odločili za nakup! > X /S/WVWWSAAVWW^AAAAAAAAA/W^AA/WWWWVWWWVWVWWWNA V7S^/VWWWVNAAAAA/WSAAAA/WVWWWVWWWWVWVNAA/WVWVV Združena kemična industrija Domžale Za potrebe Industrije in široke potrošnje proizvajamo: Svinčene okside (minij, glajenka); svinčeno belilo in trobazni svinčev sulfat; svinčeve in cinkove kromove pigmente; železo oksidne barve; oljnate lake vseh vrst; temeljne barve in kite- barve za markacijo cestišč — SIGNIT; oljnate emajl lake: DOM, LUMALIN, PIRATOL, TEKOLIN - za notranje in zunanje premaze; univerzalne sintetične emajl lake — TE-SAROL in TESOLUK; alkidne in disperzij ske barve za zid in les; vse vrste nitrobrezbarvnih lakov; nitro emajl lake — VIRCO za les in kovino; kolodijske kritne barve za usnje m umetno usnje - HELIOCEL ln HELIOCEL US; kazeinske kritne barve za usnje in umetno usnje — HELIONOL in HE-LIONOL US; brezbarvne lake za usnje — HELIOCEL (navadni lak in extra trdi lak); pomožna sredstva za barvanje kože; nitro kombinacijski emajl lak AVTOLUK in MOBIL emajl lak (Kunstharz) za avtomobile in druge potrebe kovinske industrije; sredstvo proti zmrzovanju — ANTIFRIZ; poliester lake in emajl lake — HELIOPOL; lak za zaščito kroma; špiritni lak ETIKOL in emajl lak za modele — MODE-KOL; specialne lake in emajl lake za industrijo konzerv in tub; STANC EMAJL LAK, SREBRNI LAK in lake za notranje verniranje embalaže za živilsko in druge industrije; pečno in zračno sušeče emajl lake; IDEAL PS in ZS (kislinsko trdeči); lake z efektom: KORAL KS in ZS (Hammer-schlag); premazna sredstva, odporna proti kemikalijam JAFIPOL, VIRPOL; lak za parkete — IDEAL ZS (kislinsko trdeči); DD-lake in emajl lake; pomožna sredstva pri uporabi barv; razredčila vseh vrst za premazna sredstva; vezivo na osnovi naravnega kavčuka — TAFTEK in EMULTEK, koruzni in krompirjev škrob; oksidativno razgrajeni škrobi za papirno in tekstilno industrijo; šltrobe za potrebe živilske in farmacevtske industrije; dekstrini iz koruznega in krompirjevega škroba (beli, rumeni, modri); lepila na bazi dekstri-na; lepila na bazi polivinilacetata (čistega in v kombinaciji z drugimi vezivi); pomožna sredstva za odlivanje jekla; suhe zidne barve z vezivom — DOMOFOR; parafinske emulzije; različne sintetične smole (alkidne in druge za industrijo premaznih sredstev. DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA / M im.. K KVALITETNO POHIŠTVO LESNINA Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, stoti, .fotelji, kavči, omare vseh vrst, pisarniško, gostinsko in šolsko pohištvo, stilno in. rustikalno pohištvo. Superavtomatični pralni stroji, hladilniki in štedilniki znamke NAONIS Neuničljiva iglana najlonska obloga za vsak pod TAPISOM SOMMER LJUBLJANA, CELJE, KOPER, KRANJ, MARIBOR, NOVA GORICA, MURSKA SOBOTA in ostale poslovalnice v vseh večjih mestih Jugoslavije CENTRALA: LJUBLJANA, TITOVA 51 ■- :--v - . - - 5. \ ■ ■ AAA/VWWVWNAAAA/NAAA/WW\AAW/WWWWWWWWWWWVWV^ GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA, DIMIČEVA 16 ŽELI DELOVNIM LJUDEM NADALJNJE DELOVNE USPEHE IN ČESTITA ZA PRAZNIK DELA! #yVWSAAAAAAA/W\^AT\AA/WWVWWWVWWVW\AA/WVWW'AAAAAyV llAVSKA ENOTNOST STRAN 23 STKAN 24 DELAVSKA ENOTNOST 1, ... , .. K A ENOTNOST ^V^WW>WWVWWVVW//(//rtWAW>i SINDIKALNA PODRUŽNICA CELJE Čestita delovnim ljudem za praznik dela in jim želi lepo praznovanje! VVVWNAA^VV^A/yVVSAAA^^y\A/VSAA/\ArVVWWWV\AArvAA^AAAArVNA^/\Aw^AAryWWNAWWWWWWWV^^ < SAVINJA VELETRGOVINA »Savinj a« KA ŠKOFJA LOKA LES — POHIŠTVO — ZABOJI — SODI ? NA VOLNA — FURNIRJI — PAPIR DELOVNI KOLEKTIV SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA PRAZNIK DELA IN ŽELI NADALJNJE DELOVNE USPEHE LES- S ;; ČESTITA CENJENIM POTROŠNIKOM ZA PRAZNIK i; DELA 1. MAJ obenem pa jih obvešča, da je v Ljubljani ob Celovški cesti, blok B-6 OD'”' A 25. aprila NOVO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO in se priporoča za obisk. Pokusite kavo sLOKA«! ^A/W^/VW/WWSA/^A/V^AA^/^AA^AAAA/WA/WW//VWVWWWW^A/V^AA(^WW/VW^A/VWWVW^A/WWW^^^ Delovnim ljudem iskreno čestitamo ob 1. maju DELOVNI KOLEKTIV in DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE ČEME '■'k odjetje za ekonomsko propagando Jugoreklam v Ljubljani praznuje 27. aprila 20-letnico svojega obstoja. **■ Od prvih začetkov, ko je Jugoreklam predvsem prodajal časopise in publikacije, pa do danes, ko je postal specializirano podjetje za ekonomsko propagando, je kolektiv doživljal nenehen vzpon. K prodajni dejavnosti, ki je bila zametek Jugoreklama, so se kasneje pripojila nekdaj samostojna podfetja, kot so Propaganda, Litcf^afija in Knjigoveznica Center. V tem času je močno porasla tudi založniška dejavnost tega podjetja, saj danes ustvarja tretjino celotnega bruto dohodka. Kako pomembna je ta dejavnost, priča podatek, da je Jugoreklam natisnil v minulem letu največ otroških slikanic v vsej državi — več kot 70.000 izvodov v sedmih jezikih. Od leta 1948 do letos se je realizacija v tej delovni organizaciji povečala za 250-krat, število zaposlenih pa ni bistveno večje. Spremenila se je le strokovna struktura njihovega kadra; med zaposlenimi je dve tretjini delavcev z visoko in višjo izobrazbo, ali pa so visoko kvalificirani in kvalificirani. „ Zlasti močno pa je Jugoreklam napredoval v zadnjih štirih letih. Leto 1964 je ustvaril za 368 milijonov dinarjev prometa, letos pa ■odijo, da bodo dosegli že 1300 milijonov dinarjev. Kolektiv teži, da bi čim več sredstev vlagal v razvoj podjetja. V minulih dveh letih, so na primer, povečevali sklade letno za 36 odstotkov, osebne dohodke pa le za 12 odstotkov. Jugoreklam sledi potrebam tržišča. Trudijo se, da bi bile nji- hove usluge na področju gospodarske propagande vse bolj kvalitetne. Gre za to, da bi ekonomsko propagando uveljavili kot posebno gospodarsko vejo. To težnjo so v gospodarskih organizacijah dobro sprejeli in podprli, kar je tudi razumljivo, saj je očitno, da raste potreba po strokovni obdelavi ekonomske propagande. In prav to je osnovna dejavnost Jugoreklama. Kako zelo se je povečala kakovost njihovih uslug, priča tudi naslednji podatek: zdaj,, imajo 3500 stalnih poslovnih strank, za katere opravljajo različne intelektualne storitve na področju ekonomske propagande in ■ tudi druge usluge. Proizvodne delovne enote Jugoreklama pa vse bolj postajajo servisi tako imenovanega inženiringa ekonomske propagande. Zdaj nič več ne moledujejo za naročila; stranke, ki potrebujejo njihove usluge, jih same poiščejo. Prevzamejo vso propagando podjetja — stranke v svoje roke. Proučujejo razmere na tržišču in v gospodarskih organizacijah, težnje potrošnikov in njihove interes ter delajo programe gospodarske propagande. Njihova "težnja pa je, da bi potrošniku neposredno pripovedovali, zakaj in kako mu koristi določen izdelek, ne glede na stališča ali trenutne potrebe trgovine. Nekaj stavkov iz programa njihove dejavnosti: »Dejavnost Jugoreklama ni zgolj kreativna. Razen tega, da oblikuje in tiska ves propagandni material v lastnih obratih, svetuje pri izbiri komercialne politike, planira in izbira primerna, učinkovita propagandna sredstva za lansirainje raznih proizvodov in storitev ter organizira propagandne kampanje doma in v tujini. Za sodobno in uspešno prodajo proizvodov ali storitev in za ustvarjanje ugodne predstave o podjetju — stranki pri potrošnikih, nudimo naslednje storitve: Študij podatkov: a) analiza podjetja in njegovih ciljev s poudarkom na dokumentaciji in tržišču, kjer proizvode prodajajo, o konkurenci in distribucijski mreži; b) analiza proizvoda, ki je namenjen prodaji: ali ustreza tržišču, primerjava s proizvodi konkurenčnih podjetij, lastnosti proizvoda ali storitve, ki jih je treba posebej poudariti v ponudbi prodajalcu in potrošniku; kreacija in izdelava embalaže ali konfekcije za proizvod, izdelava zaščitnega znaka, tiskanje na raznih materialih in z raznimi tehnikami, na primer na votlo embalažo iz različnih materialov (stekla, plastike itd.), na tekstil (metraž-ni, kosovni, etikete). Akcije podjetja po študiji podatkov: a) tržišče: raziskava tržišča glede kvalitete in kvantitete, študij prodajnih cen; b) distribucija: študij in nasveti o načinu distribucije in o prodajni mreži; c) pospeševanje prodaje: so- delovanje v načrtih za pospeševanje prodaje (sejmi, prodaja a nagradami itd); č) propaganda: strategija in taktika, določitev sredstev za propagando glede na njen smoter, kreacija propagandnih idej, izdelava plana. propagandne, akcije*. Jugoreklam torej vse bolj postaja ena naših najbolj cenjenih propagandnih hiš, ki s svojo dejavnostjo ne koristi samo proizvajalcem, pač pa tudi potrošnikom. Medtem ko proučuje razmere na tržišču, tudi opozarja proizvodnjo in trgovino, za kakšne proizvode se potrošniki najbolj zanimajo, hkrati pa s svojo propagando, ki nikoli ni lažna, opozarja potrošnika, kaj je na trgu zanj dobrega, kvalitetnega in cenejšega. Podjetje pa se je širilo tudi navzven — se pravi izven jugoslovanskih meja. Danes ima poslovne stike s 130 propagandnimi agencijami v Evropi, zlasti z italijanskimi, zahodnonemškimi, avstrijskimi, švicarskimi in francoskimi. Jugoreklam si prizadeva, da hi čimbolj razvil strokovno raven svojih uslug in moderniziral proizvodne obrate, da bi lahko čimbolj kvalitetno in ceneje nudil usluge svojim poslovnim strankam. Zdaj že lahko rečemo, da so zlasti večje gospodarske organizacije dojele ekonomsko upravičenost vlaganja sredstev za potrebe gospodarske propagande. Zato se vse bolj poslužujejo uslug tega podjetja, zaupajo mu, da izdeluj« zanje propagandne elaborate in da jih neposredno — sporazumno z njimi — tudi uresničuje. Takih poslovnih strank pa imajo obilo tudi že v sosednjih republikah in celo v tujini. Ob dvajsetletnici obstoja njihovega podjetja želimo delovnemu kolektivu Jugoreklama še veliko delovnih in poslovnih uspet hov. -* miiiuiiiiiimiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiimuiiBiBfflitiiimifflmimmiiiiiiiiiiitiiiiiiuuiiiiiiiiniiiiiiiii.iiiiuuiiiiniiitmiiinuiiiiiimiiiimiiiHmiiuiiiiiiiiiiuiumiiiiUHmuiiiminuiiifflim I KERAMIČARSTVO 1 | IN PEČARSTVO 1 MARIBOR, Kneza Koclja 6 | Izvršujemo vsa keramičarska dela; j 1 ® oblaganje sten b k ® fasad g 1 ® p dov, stebrov in bazenov ® s keramičnimi, keramitnimi in mozaik ploščicami | pečarska dela vseh vrst 1 9 S priznano kvaliteto zadovoljujemo potrošnike po g vsej naši domovini 1 niiiiiiiiiiiii!iiiifiiii!imiii!iiiH»Hi(Nuiiii8mimwiiiiuiiiwniiiwiiii!iiiiiiiiiiiijiini!i!iii!imi!im]immnHiminnKiiiiiii! Vy\AAAAA/WW^W^WWWVWWWWWWWVWVVVVWVWWWWW »Tiki« elektrostrojno podjetje LJUBLJANA Aleševčeva ulica čestita za praznik dela — 1. maj ^/vV'/W\AAAAy'yWWW'VWWWWWSAA/VWW'y\AAAAA/W^AAAAAA/V DELAVSKA ENOTNOST DELAVSKA ENOTNOST ar Nasprotniki Maribo ra, Olimpije in Almninija v naslednjih kolih Olimpija se je znašla na zadnjem mestu I. zvezne nogometne lige. Toda do konca je še 8 kol. Ali bo izpadla iz I. lige? Maribor si je očitno že priboril mesto v sredini lestvice. Ali bo tam ostal? Ali se bo Aluminij častno poslovil od II. zvezne lige? To so vprašanja, Id zanimajo vse ljubitelje nogometa, zato objavljamo nasprotnike Maribora, Olimpije-in Almninija v naslednjih kolih: L ZVEZNA LIGA 22. kolo (1. maja) Olimpija : Velež Sarajevo : Maribor 23. kolo Maribor : Radničkl Vardar : Olimpija 24. kolo Olimpija : Proleter Reka : Maribor 25. kolo Maribor : Vojvodina Zagreb : Olimpija 26. kolo Olimpija : Partizan Crvena zvezda : Maribor 27. kolo Maribor : Hajduk Olimpija : Beograd 28. kolo Olimpija : Maribor 29. kolo Sarajevo : Olimpija Maribor : Železničar 30. kolo Velež : Maribor Olimpija : Radnički n. ZVEZNA LIGA 8. kolo Borac : Aluminij 9. kolo Aluminij : Lokomotiva 10. kolq BSK : Aluminij 11. kolo Aluminij : Leotar 12. kolo Split : Aluminij 13. kolo Aluminij : Osijek 14. kolo Čelik : Aluminij 15. kolo Aluminij : Varteks 16. kolo Rudar (Lj) : Aluminij 17. kolo Aluminij : Šibenik MOTORNA ČRPALKA MP-300J20 24 MESECEV GARANCIJ E •TOMOS* KOPER Z MOPEDI M SUTJESKO Zveza tabornikov Bosne in Hercegovine, ki je ena od organizatorjev letošnje velike taborniške in mladinske akcije »Večno šumi Sutjeska«, je v program akcije vnesla tudi veliki pohod »Po sledovih partizanov Sutjeske«. Tega pohoda, ki bo trajal od 30. junija do 4. julija 1968, in bo v njem sodelovalo šestnajst brigad iz vseh republik, se bo udeležila tudi motorizirana brigada mladincev na Tomosovih mopedih. Po dosedanjih pripravah predvidevajo, da bo koleno mopedistov sestavljalo 200 mladincev na Tomosovih mopedih colibrL Krenili bodo iz Sarajeva, cilj pa bo na Sutjeski. Domači film je vse kvalitetnejši in zato tudi priljubljenejši. Prav zato tudi mi objavljamo to sliko: Ljuba Tadič v filmu »Divje sence«, režija Kokan Rakonjec \AAA/WWV'VVWWWWWWV\/WWVKiA/WVW-yWWWWWWWVVVN/\/ Še je čas, da naročite zbirko »Ljudska knjiga« V letu 1968 bo izšlo v zbirki »LJUDSKA KNJIGA«, ti jo izdaja PREŠERNOVA DRUŽBA: Alan Paton: JOKAJ, LJUBLJENA DEŽELA (že izšla) Roman je preveden skoraj v vse evropske jezike in je dosegel tudi kot film izreden uspeh. Cena romanu (252 strani) je v prodaji za broširan izvod 8,50 N-din in za v platno vezan na brezlesnem papirju 13 N-din. John Knittel: ABD-EL-KADER (že izšla) To je še eno delo Johna Knittla, ki je znan in priljubljen pisatelj po drugih prevodih svojih del, kot npr. Via mala, Tereea Etienne, El Hakim in Modri bazalt. Cena romanu (374 strani) je v prodaji za broširan izvod 12£9 N-din in za v cpl vezan na brezlesnem papirju 18,50 N-din. Italo Calvino: STEZA PAJKOVIH MREŽ Izide v mesecu maju Pisatelj Italo Calvino, ki je bil rojen na Kubi leta 1923, se ja pridružil partizanom v Italiji in življenje, ki ga v svojem romanu opisuje, dodobra pozna. William Faulkner: ZLIKOVCI Izide v mesecu juniju »Zlikovci« so izšli 1965. torej v letu pisateljeve smrti in m njegov zadnji roman. Angelos Doksas: ČLOVEŠKA KRI Izide v mesecu juliju V tej povesti nam pisatelj na podlagi osebnega dnevnika napete opisuje vojna doživljanja med grško-turško vojno 1921 in 1921 v Mali Aziji. Tarjei Vesaas: NOČNA STRAŽA Izide meseca oktobra Pisatelja je leta 1947 norveški parlament priznal za najbolj reprezentativnega pesnika svojega naroda. V tem romanu * vse dejanje zgodi tako rekoč v enem dnevu in noči. Roman in* polno podob, ki se človeku globoko vtisnejo v spomin. Približno 1500 strani nadvse zanimivega in pestrega branja bo prev gotovo zadovoljilo vsakega bralca. Cena 40 N-din za broširane M 60 N-din za v platno vezane knjige na brezlesnem papirju. Naročnine lahko plačate v obrokih. Vsak novi naročnik prejme še eno knjigo iz programa prejšnjih leA NAGRADNA KRIŽANKA DELAVSKA ENOTNOST 1 ‘! STRAN 21