Leto 1899.
25
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos Vili. — Izdan in razposlan dne 11. februarja 1899.
Vsebina: (Št. 18—23.) 18. Razglas, da se po firmi Karol Schenk v Darmstadtu sestavljena samogibna tehtnica, določena za tehtanje vlačilnih voz (železničnih voz na valjih) pripušča v meroskus in kolkovanje. — 19. Razglas, da se po firmi Karol Schenk v Darmstadtu sestavljena samogibna žitna tehtnica pripušča v meroskus in kolkovanje. — 20. Razglas gledé meroskusnega urada preskušnje in poveritve posod za prevoz živih rib, ribje zalege in ribjih jajc v železničnem prometu. — 24. Drugi dodatek k fzvršitvenemu predpisu k V. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. o neposrednih osebnih davkih. — 22. Razglas, da se je podaljšal rok za dogradbo lokalne železnice Trzebinia—Skavvce. — 23. Razglas o ustanovitvi carinske podružnice v Rorusovi.
1$.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 24. januarja 1899. L,
da se po firmi Karol Schenk v Darmstadtu sestavljena samogibna tehtnica, določena za tehtanje vlačilnih voz (železničnih voz na valjih) pripušča v meroskus in kolkovanje.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) je izdala c. kr. komisija za pravilni meroskus nastopne, gledé pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobrene predpise o meroskusu in kolkovanju samo-gibne tehtnice, sestavljene po firmi Karol Schenk v Darmstadtu, določene za tehtanje vlačilnih voz (železničnih voz na valjih).
Ti predpisi stopijo z dnem razglasitve v veljavo.
I)i Pauli s. r.
Predpisi
o meroskusu in kolkovanju samogibne tehtnice, sestavljene po firmi K. Schenk v Darmstadtu, določene za tehtanje vlačilnih voz (železničnih voz na valjih).
S temi tehtnicami, oznamenjenimi v obče za „vlažilne tehtnice“ in rabljenimi mnogokrat tam,
kjer se iztehtavajo vedno približno enako velika bremena, se ne beleži čista teža obremenitve vsakega posameznega vlačilnega voza, ki pride na tehtnico, temveč samo veča teža kake izbrane minimalne obremenitve, od katere se položi stoti del v utežih na utežno skledico, tako da se dobi čista teža določenega števila tehtanj na ta način, da se produktu iz tega števila in izbrane minimalne obremenitve prišteje vsota zabeleženih večih tež in da se od končne vsote odbije produkt iz znane lastne Leže vlačilnega voza in števila tehtanj.
A. Sestava tehtnice in kako deluje.
1.	Na glavnem vzvodu R centezimalne tehtnice (pod. 1) visi po posredovanju vzvodov TT (pod. 2 in 3) in visečih železij VV (pod 1 in 2) kos tira W (pod. 2), po katerem tečejo vlačilni vozovi, katere je iztehtati.
če je tir nagnjen proti horizontali, varujeta premični stranski opori a a (pod. 2), da delujoči kos tira svobodno deluje.
Vzvod R niha okoli svoje osrednje ostrine na ležišču, ki je pritrjeno na vladalcu U (pod. 1).
Vladalni vzvod X (pod. 1) nosi izenačevalno utež in končuje v prostor z zgoščenim zrakom F.
Poslednja naprava ima namen, da zmanjšuje sunke, kedar se kos tira W obremenjuje in razbremenjuje, in je iz cilindra, ki je zaprt na obeh stra-
(Sloveniach.)
10
neh izvzemši majhne uravnavne odprtine, in v katerem se giblje bet v jako majhnem prostoru.
Vladalni vzvod X provzročuje tudi s sklepnimi drogovi c, d in f (pod. 1) delovanje dalje spodaj popisanega iztehtovalnega mehanizma, ki je v zvezi z napravo za natis biJjetov.
Gredelj B (pod. 1) tehtnice je po vlačilnih drogih g in k in po vzvodu l zvezan z glavnim vzvo-
Na močnem stojalu A počiva osrednja ostrina b protiutežnega okviru podobnega vzvoda B, na ko-jega ostrini b, in b., vpliva obremenitev utežne skledice in zmanjšana obremenitev posode za breme.
Med stranskimi stenami gredlja je prirejen prizmatičen vod C za pravokotno, precej dolgo jabolko D. Na svoji spodnji plošči je jabolko v svoji
Pod. 1.
dom R. Na ostrini bt gredlja B visi utežna skledica m.
2.	Tehtnica se iztaruje, kar se mora zgoditi vsakikrat, predno se rabi, s pomočjo vijakove uteži, nameščene na gredlju B (pod. 4 in 5) ali polagaje tarovalno gradivo na skledico m.
3.	Samogibni iztehtovalni mehanizem (točka 1) je pojasnjen v podobah 4, 5 in 6, ki pa kažejo tak mehanizem samo za veče teže do 50 kg.
celi dolžini zazobčeno; v te zazobke sega zobato kolo F, pritrjeno na vretenu E, in premika jabolko, ko se vrti. Da se pri tem izključi vpliv pritiska zob, ki je potreben, da se jabblko premika naprej, na ravnotežno lego, mora biti prijemalna črta med zobatim kolesom in zobatim drogom v srednji osi gredlja.
Vreteno E nosi drugo zobato kolo G, v katero sega zobati drog H.
Ta zobati drog deluje kakor gonilna utež, ki spravlja vreteno E in žnjim tudi jabolko D v gibanje.
Imenovani most brani tudi, da se jabolko D ne vzame z voda.
Kolesje z nihalno kotvieo, ki je zvezano žnjim, pa se ne vidi iz podob, uravnava samogibno hitrost tega gibanja.
Da se more povzeti vsakokratna lega jabolka tudi na kaki lestvici, ima jabolko znamko i, ki se premika ob lestvici S, zvezani z gredljem.
P___T
Pod. 2.
Ko se je dosegla ravnotežna lega. nagne se I gredelj in ovira gibanje na ta način, da seže zaporni j
Pod. 3.
2°b J, ki je pritrjen na rami K na mostu L, ki veže stranske stene gredlja, v zobati drog.
Razen tega je tukaj naprava za tisek bilje-tov — na podobah ni narisana — koje številje spravi v gibanje tretje zobato kolo M, pritrjeno na vretenu E.
Kedar se rabi ta naprava, je delovanje tehtnice omejeno z zobom J in z dvema na stojalu nameščenima koničnema klincema (pod. 5), ob katera zadeva gredelj.
Zob J je tako lahko pritrjen, da njegovo vrtenje ne provzroči nikake ozira vredne izpremembe napovedi tehtnice.
4.	Čim se je vlačilni \ori potisnil na kos tira W posode za breme, se tir pogrezne, in drog f in dro-govje Q Z O (pod. 1) gre navzdol, klinec q preloži vzvod A1 (pod. 1) na levo, in klinec r se odstrani od nihala B1 (pod. 1); tako se spravi kolesje, oziroma jabolko D v gibanje, in sicer jabolko tako dolgo, da se doseže ravnotežna lega, oziroma da se
je iztehtanje opi’avilo, pri čemer se porablja naprava j že v uvodu omenilo, čista teža vseh obremenitev preža biljete, da pove rozultat tehtanja.	I tehtanih vlačilnih voz.
Pod. 4.
1 Ko se je vlačilni voz iztehtal in odpeljal, | dvigne se drog f brzo navzgor in sklepovje Q Z pelja zobati drog H zopet za prihodnje tehtanje v njegovo najvišo lego nazaj, pri čemer se preloži vzvod A' na desno in klinec r aretuje nihalo Bl. Iz vsote zabeleženih večih tež, iz števila opravljenih tehtanj, katera zabeležuje navadno štelo, nadalje iz
B. Posebui predpisi o kakovosti tehtnice.
/
5.	Tehtnica mora ustrezati predpisom, objavljenim z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 26. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 112), da se pripuščajo vlačilne tehtnice za premog, koks, rujavi
znane lastne teže in izbrane minimalne obremenitve enega vlačilnega voza se izračuni, kakor se je
premog, šoto, rude, apno, opeko i. e. v meroskus in kolkovanje.
6. Zlasti mora vsaka tehtnica imeti na mestu, ki bije v oči, tablico z napisom, koje zveza s tehtnico se lahko ugotovi s kolkovanjem.
Pod. 0.
Tablica z napisom naj se glasi:
„Vlačilna tehtnica za..............
za bremena do......................kilogramov.
Natančnost pretehtavanja: pol odstotka.
Gledati je na pripadajočo izvidnico.“
Na tej tablici z napisom mora biti povedano tudi ime in stanovališče izdelovalca in tekoče število fabrikacije.
Velikost črt tega napisa mora biti večja nego 7 mm.
€. Meje pogreškov.
7.	Meje pogreškov podatkov teh tehtnic se ustanavljajo tako-le:
a) Največi pogrešek poprečne vrednosti 20 zaporednih tehtanj ne sme presegati I/2()/n te vrednosti,
h) največi pogrešek enega posameznega tehtanja pa ne 1 «/„ tehtanega bremena.
I). Kolkovanje.
8.	Kolkovanje se opravlja na glavah tistih ščencev, ki vežejo tablico z napisom in tehtnico.
Enemu kolku je pridati tekoče letno število. Ako so glave ščencev ravno opiljene in je njihova površina enaka ploskvi tablice z napisom, tedaj lahko sega kolek, ki se pribije na glavo Sčenca, na površino okoli, to je na tablico z napisom.
E. Meroskusne pristojbine.
9.	Za meroskus in kolkovanje je plačati:
a)	osnovne odredbine................3 gl. — kr.
b)	za vsakih 100 kg pripustne naj-
veče obremenitve............... 2 „ 50 „
pri čemer se računi manj nego 100 kg za
100%.
Za preskus brez kolkovanja je zaračuniti vso pristojbino po a) in polovico pristojbine po b).
10.	Preskušuje in potrjuje se tehtnica samo na mestu, kjer se postavi.
Stranka mora preskrbeti za to uradno dejanje potrebne oprave, pripomoči in delavce in vrhu tega plačati stroške za meroskusnega uradnika, ki se odpošlje.
F. Izvidnica.
11.	Za vsako preskušeno in kolkovano tehtnico se izda izvidnica v treh enako se glasečih izvodih ; enemu izvodu se prida potrdilo, da se je plačala meroskusna pristojbina.
Doba veljavnosti izvidnice znaša trinajst mesecev, računaje od dneva, katerega se je izdala.
Obrazec izvidnice naj se glasi:
Izvidnica.
Od firme ..................................
v (na)..................... izdelana, s številom
fabrikacije...........oznamenjena samogibna vla-
čilna tehtnica je sestavljena za minimalno težo vla-
čilnih voz za................in za najvišo večo težo
za . . . kg, je preskušena med temi mejami in predpisom primerna spoznana.
Postavljena je v (kraj, kjer je postavljena) in se
sme do.............(v besedah).................
leta...........(v besedah)................rabiti
v javnem prometu.
Teža praznih vlačilnih voz se uradoma ni ove-
dela.
Ta teža, katero je izračunaje čisto težo iztehta-nega gradiva uračunjati, pa se mora od časa do časa s pomočjo pravilne in jako občutne mostovnice ovedeti.
............dne...................
M. P.	Podpis meroskusnega uradnika.
G. Dodatni meroskus.
12. Pred pretekom roka, ustanovljenega v izvidnici (točka 11) je tehtnico, ako naj se v javnem prometu rabi še dalje, podvreči dodatnemu mero-skusu, pri čemer veljajo gledé meje pogreškov in pristojbin gornja določila.
Na Dunaju, dne 21. decembra 1898.
G. kr. komisija za pravilni meroskus :
Tinter s. r.
izdala c. kr. komisija za pravilni meroskus nastopne, gledé pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobrene predpise o meroskusu in kolkovanju samo-gibne žitne tehtnice, sestavljene od firme Karol Schenk v Darmstadtu.
Ti predpisi stopijo z dnem razglasitve v veljavo.
Di Pauli s. r.

^—
Pod. 1.
1 9.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 24. januarja 1899. L,
da se po firmi Karol Schenk v Darmstadtu sestavljena samogibna žitna tehtnica pripušča v meroskus in kolkovanje.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) je
Predpisi
o meroskusu in kolkovanju od firme Karol Schenk v Darmstadtu sestavljene samogibnc žitne tehtnice.
A. Popis tehtnice in kako deluje.
1.	Tehtnica sestoji iz ravnoramnega gredlja A s podaljšanim jezičkom Z, iz posode za breme B, podobne omari, in skledice za uteži C.
Vsipalni mehanizem sestoji iz vsipalnega lijaka T, uravnavne zaklopnice E, zaporne zaklop-nice F, udarnega vzvoda H in utežnega vzvoda J. Vse te sestavine imajo svoje skupno vrtišče v z. Zaporna zaklopnica F ima na desni ramo, ki ima
ramo U, koje gornja ploskev u ima obliko kroga in jo omejuje ravna ploskev
2.	Uravnavni vlak, katerega je vršiti, da se doseže pravilno tehtanje, se provzročuje z lastno
..r~-7g^
n) , m
2- >*:;# '
Pod 2.
v kotnem vzvodu ilf podporno točko. Enako ima udarni vzvod H ramo, ki pa ima svojo podporno točko v drugem kotnem vzvodu ilf,.
Izsipalni mehanizem sestoji iz zaklopnice na d«u G-; ta je trdno zvezana z navzgor molečo
težo vzvoda N, oziroma z nepremično utežjo, pri trjeno morda na njem, in se izvršuje na desnem koncu uravnavnega vzvoda N s tiskalnim drogom t, obrnjenim navzgor, zgoraj zostrenim kakor ostrina, na ponev obeska, blizu se skupljajočo z osjo obeska utežne skledice. Pri tem se opira tiskalni drog
s ponvo na ostrino n«, pritrjeno v kotnem vzvodu n, ki se dû vrteti okoli točke a uravnavnega vzvoda N.
Regulacija se opravi, izpremenivši razdaljo ostrine ns od osi nt s tem, da se rama n~ premakne na kosu loka pritrjenem na N, in da se s klju-pastim vijakom priškrne v pravilni legi.
3.	Tehtnica deluje tako-le:
Recimo, skledica za breme B se je izpraznila, utežna skledica C stoji najniže — in skledica za breme najviše, uravnavna zaklopnica E, zâtvorna zaklopnica F in udarni vzvod II so privzdignjeni in žito se vsipa skozi lijak T v posodo za breme B. Kakor hitro zadošča teža polnitve, da drži ravnotežje obremenitvi utežne skledice C, zmanjšani za tlak obremenitvenega vzvoda L, upade posoda za breme B toliko, da se obremenitveni vzvod L vsede na klinecZ. Med tem premikanjem posode za breme navzdol potegne palec b zalvorno kljuko e, ki počiva v urav-navni zaklopnici E tako, da se da vrteti, iz udarca i utežnega vzvoda, in na to se zapre uravnavna zaklopnica. Ta trenotek tehtanja predočuje podoba 1.
Skozi male izreze, ki so v uravnavni zaklopnici se vsipa odslej žito v tankih curkih.
Ko je polnitev popolna in se je doseglo ravnotežje, se dvigne utežna skledica C navzgor, udarii klinec c utežne skledice zadene krak m kotnega vzvoda M in privzdigne oporno točko zatvorne za-klopnice, tako da se zaklopnica takoj zapre.
Počasi sledé izloči potem drugi udarni klinec C| (v podobi ga zakriva c) povsem enako udarni vzvod II in ta zadene padaje navzdol z ramo vilice h, na gornji del k izločivne kljuke kt, in s tem izgubi rama zaklopnice na dnu U pri m, oporo in zaklopnica na dnu G se odpre.
Odpiraje zaklopnico na dnu, kar provzroči teža žita, se pritisne ploskev «, na škripec r utežnega vzvoda in se spravi tako daleč na levo, da drži njeno podaljšano os nos v kljuke V napravljene na stojalu tehtnice tako. da se da vrteti (glej podobo 2). S tem vrtenjem utežnega vzvoda spravi se tudi udarec i tako daleč na levo, da dobi zatvorni stožec e pri uravnavni zaklopnici zopet svojo prvotno lego in da najde pri i svoj udar.
Ako se zaklopnica na dnu G potem, ko se je posoda za breme, povsem izpraznila, zopet zapre, zadene s palcem g proti rami zatvorne kljuke V. r privzdfgne tako v, utežni vzvod J udari na desno in potisne z zatvornö kljuko e uravnavno zaklopnico E in ž njo zatvorno zaklopnico F in udarni vzvod G
v njihovo prvotno oporno lego (glej podobo 1); žito se vsipa zopet v posodo za breme B in poprej popisani postopek se z nova ponavlja.
Ako naj se iztehta samo ena polnitev, ne da bi se odprla zaklopnica na dnu G, naj se kotni vzvod O, ki je napravljen na stojalu tehtnice tako, da se da vrteti, zavrti od udarca o v o, in s tem se prepreči, da udarni vzvod II ne udari na kljuko K.
4.	Majanje posode za breme vsled gibanja zaklopnice na dnu in različnih vzvodov se prepreči, da se razvrstijo nasprotni vodniki Q z nasprotno obrnjenimi ostrinami na obeh straneh posode za breme.
5.	Število izpraznitev, oziroma njim odgovarjajočih tehtanih množin se zabeležuje, kakor je razvidno iz podobe 2, z gibanjem zaklopnice na dnu G, ki je v zvezi s štelom.
B. Posebni predpisi o kakovosti tehtnice.
6.	Na stojalu tehtnice mora biti na lahko vidnem mestu prinétan mali ščitek, na katerem je nabito ali vdolbeno ime tistega, ki je naredil tehtnico, dalje fabriško število in oznamenilo: „Samogibna
žitna tehtnica za...............(vrsta žita) in za
polnitev od .... do ... . kilogramov.“
7.	Tehtnica mora imeti nihalno kazalo.
8.	Ako je na uravnavnem vzvodu N nameščena kaka utež (primerjaj točko 2), se utež ne sme dati premikati.
9.	Štelo mora imeti napis »Število polnitev 	Ena polnitev enaka ....
kilogramov“ in mora biti na stojalu tehtnice tako pritrjeno, da se, ne da bi se porušil meroskusni kolek, ki se postavi nanj, ne more sneti niti spraviti iz zveze z delujočimi sestavinami. Steklo, skozi katero se gleda štelo, mora biti od znotraj vloženo, tako da se ne more odstraniti, ne da bi se porušil meroskusni kolek.
10.	Pripušča se, da se spravi tehtnica v zvezo s tako zvano odstavno napravo s pripravo za beleženje, ki ni podvržena preskušnji meroskus-nega urada, tako da se ssodelovanjem obeh dene tehtnica po številu izpraznitev, ki se želi in ki sc poprej vpostavi, samotvorno iz obrata.
11.	Uporabljajo tehtnico se smejo rabiti samo trgovinske uteži, katere je preskusil kak c. kr. meroskusni urad.
(j. Meja pogreškov.
12.	Zabeležena teža ene polnitve ne sme pri prvem meroskusu od dolžne teže na več ali manj odstopiti za več nego 01 "/0 t. j. en gram za vsaki kilogram.
Glede meje pogreškov pri dodatnem mero-skusu glej odstavek G.
D.	Kolkovanje.
13.	Kolkovanje se opravlja na eni rami ravno-ramnih gredeljnic, vrhu tega na zvezi štela in ščitka s stojalom tehtnice. Kolku na poslednjem mestu je pridejati tekočo letnico.
E. Meroskusne pristojbine.
14.	Za meroskus in kolkovanje je zaračuniti:
a)	osnovne odredbine 3 gl.;
b)	za vsakih 100 kilogramov pripustne največe
polnitve 2 gl. 50 kr., pri čemer se manje nego
100 kilogramov računi za 100 kilogramov.
Za preskus brez kolkovanja je zaračuniti celo pristojbino a) in polovico pristojbine b).
Stranka mora, če se opravi preskušnja na mestu, kjer se je tehtnica postavila, pripraviti za to uradno dejanje potrebno žito, in pa potrebne delavce ter drugačne oprave, vrhu tega pa mora plačati stroške za meroskusnega mojstra, ki se odpošlje.
E.	Meroskusnica.
15.	Za vsako preskušeno in kolkovano tehtnico se izda meroskusnica, ki obsega ime in bivališče narejnika in tekočo fabriško številko tehtnice, dalje napoved vrste žita, za katero je določena tehtnica, datum opravljene preskušnje in kolkovanja in pečat meroskusnega urada ter podpis meroskusnega Uradnika.
(J. Dodatni meroskus.
16.	Tehtnica je zavezana občasnemu dodatnemu uieroskusu pred pretekom vsakih 2 let v zmislu ministrskih ukazov z dne 28. marca 1881. 1. (drž. ^ak. št. 30) in z dne 21. oktobra 1891. 1. (drž. zak. št- 162), pri čemer je primerno načelu, izrečenemu v trinajstem dodatku k meroskusnemu redu z dne
119. decembra 1872. 1. (Razglas trgovinskega mini ! strstva z dne 10. aprila 1889. 1. [drž. zak. št. 62]) dovoljena dvakrat tolika meja pogreškov, kakor je ustanovljena v odstavku C teh predpisov za prvi meroskus.
Na Dunaju, dne 7. januarja 1899.
G. kr. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
20.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 24. januarja 1899. 1.
o meroskusnega urada preskušnji in poveritvi posod za prevoz živih rib, ribje zalege in ribjih jajc v železničnem prome
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) je izdala c. kr. komisija za pravilni meroskus nastopne, gledé pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobrene predpise o meroskusnega urada preskušnji in poveritvi posod za prevoz živih rib, ribje zalege in ribjih jajc v železničnem prometu.
Ti predpisi stopijo z dnem razglasitve v veljavo.
Di Pauli s. r.
Predpisi
o meroskusnega urada preskušnji in poveritvi posod za prevoz živih rib, ribje zalege in ribjih jajc v železničnem prometu.
Posode za pošiljanje rib v železničnem prometu, ki so iz lesa ali kovine, se preskušujejo in kolkujejo po predpisih, obstoječih za sode, ako se morejo po svoji bistveni kakovosti brez sile označiti za sode, take lesene ali kovinske posode za prevoz rib v železničnem prometu, ki niso napravljene podobne sodu, pa se preskušujejo in poverujejo po nastopnih določilih zgolj gledé prostornine:
1.	Posode so lahko narejene v obliki bečev, bednjev, konev ali Skrinj, in da se ohranijo ribe, lahko imajo naprave, da se dovaja zrak in se hladé z ledom.
2.	Za prostornino je smatrati tisti največji prostor, katerega v vodoravni, oziroma navpični legi
(Slovenlsch).
11
glavne osi, in če odprtine posode niso zaprte, omejuje razen sten tudi najvišja možna površina vode.
3.	Oznamenilo prostornine naj se v litrih vžge ali nabije na posodi.
4.	Prostornina se poveri s tem, da se vžg6 ali nabijejo črki A A (Aicbamt) in redovne številke na posodi, pri čemer je namestiti številko nadzornega okraja nad te črki in redovno številko meroskusnega urada pod nji.
5.	Gledé pristojbin je ravnati s posodami za prevoz rib kakor s sodi, samo je za vsako posodo, ki se najde negosta, zaračuniti in pobrati 5 kr. pristojbine.
O opravljenih pozvedbah prostornine posod za prevoz rib je izdajati, ako se s temi posodami ne more ravnati kakor s sodi, izvidnice in je ta poslovanja meroskusnega urada vpisovati tekoče v posebni vpisnik.
Na Dunaju, dne 10. januarja 1899.
C. kr. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
Sl.
Drugi dodatek
k izvršitvenemu predpisu k V. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih.
(Razglašen z razpisom finančnega ministrstva z dne 27. januarja 1899. 1.)
Kazensko postopanje.
Člen 8, št. 5, naj se v bodoče glasi:
„Mnenje, za katero se izreče večina glasov, velja za sklep.
Prašanje o krivdi je ločiti od prašanja o kazni in o njem je glasovati pred poslednjim prašanjem.
Predsednik naj tudi glasuje pri glasovanju.
Kedar je enoliko glasov, velja tisto mnenje za sklep, h kateremu je pristopil predsednik. Ako pa gre pri odmeri kazni za višino kake številke, naj se, ako se ne doseže sklep večine, slično uporab-ljaje določilo §. 193, odstavka 2, glasovi za številko, najneugodnejšo kaznivemu, prištevajo glasovom za prihodnjo, kaznivemu ugodnejšo številko tako dolgo, da se pokaže večina.
Sicer pa je pri sklepanju o kazni udom senata, ki kaznivega niso spoznali za krivega dotičnega kaznivega dejanja, dano na voljo, oddati svoj glas o kazni na podstavi storjenega sklepa o prašanju krivde ali pa se vzdržati glasovanja. V zadnjem slučaju je šteti njihove glasove tako, kakor da bi bili pristopili k mnenju, za kaznivega najugodnejšemu izmed mnenj, katera so izrekli drugi glasovalci.“
V členu 9 naj se dostavi pod št. 1 kakor odstavek 2:
„Komisije to ne bode oviralo, izvrševati tekoče priredbe davka po občih predpisih v toliko, kolikor se ne pokažejo odvisne od izreka o kaznivem učinu in kolikor ne spadajo z ozirom na to v zmislu §. 256, odstavka 3 v pristojnost davčnega oblastva, pristojnega za kazensko stvar.“
Kaizl s. r.
S3.
Razglas ministrstva za železnice z dne 30. januarja 1899. L,
da se je podaljšal rok za dogradbo lokalne železnice Trzebinia—Skawce.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v §. 2 dopustilnice z dne 20. marca 1897. 1. (drž. zak. st. 85) ustanovljeni rok za dogradbo in pričetek obrata na lokalni železnici od Trzebinie v Skawce podaljšal do 30. junija 1899. 1.
Wittek s. r.
S3.
Razglas finančnega ministrstva z dne 3. februarja 1899. 1.
o ustanovitvi carinske podružnice v Borusovi.
S 1. dnem januarja 1899. 1. se je na mesto napovedne postaje v Borusovi ustanovila carinska podružnica c. kr. pomožnega carinskega urada Ušcie jezuickie in so se ji dale oblasti pomožnega carinskega urada II. razreda.
Kaizl s. r.