St 38. V Gorici, dne 20. septembra 1895. , ' l'''t,'. Tečaj XXV. „Soča" prilogo ..Eupifanki IIit' rici na dum pošiljaua: g!d. 4-40, izhaja vsak petek o poldne in veljji ; vred po pošli prejemana aLi v ti vse leto .... pol leta .... Četrt leta .... , 1-10, Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase.pri upravniSlvu. ,,'rlmrec" izhaja vsakih 14 dnij vsak drugi torek in velja za celo leto 80 kr. »Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak mesec v ob-segu Ki slranu". Kadar je v petek praznik, izideta Usta že v četrtek. SOČA (Izdaja za Gorieo) Oznanila in .PISIAIICE' plačujejo se za petstopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 irat, Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v tobakaroah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu Pri Lavreneiču nasproti velike vojažnieein pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr. Dopisi posojajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravniku »Soče«. — Neplačanih pisem uredništvo ne ¦sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici 9. Izdajatelj In odgovorni uradnik Andraj Gabričak. — „ Bog tn narod!« Društvo „Sloga" priporoča* kot kandidat« za deželni zbdr goriški v skupini veleposestnikov, ki bodo volili v sredo 25. t. m., sledeče može: Alfred grof Corontai, (»OKestnik in Uizavni jtu.«l:tnc«: v »Jorioi; Anton Klančič, posestnik in župan v Podpori; dr. Aloksfj Rojic, po««Ntuik in zdravnik v Jorhi, 12. septombra Odbor. *)}oUtci *Meposestmfe\\ Bliža se dan, ko Vam ho stopiti na volišče in izbrati tri zastopnike v deželni zbor goriški. 'A večjim zanimanjem nego kedai gleda na Vas vsa primorska dežela. Vaši bratje Slovenci Vas rotijo, da bi rešili fast narodu in slovensko lice svojim zastopnikom. Vasi neprijatelji med Italijani prežijo na Vas in bi Vam radi podtaknili svoje pristaše« s slovenskimi imeni. Visoka vlada dela razliko med »zmernimi in narodnimi poslanci, neguje prve ter se izreiV po volitvi za tiste, ki zmagajo. A na Vas je, da odloeite, kdo naj Vas zastopa v deželnem zboru goriškem. Veleposestniki! Ako je slo kedaj za Vaše gmotne koristi in za Vašo narodno čast, gre prav gotovo pri sedanjih volitvah. Zato pokažite se popolne može, zavedne volile«* in odloene rodoljube. Vaši zastopniki pri shodu 12. t. m. in društvo Sloga- s svojim naeelnistvoni priporočili so Vam kandidate, katere smo z gore navedli. Vi pa odločite: ali zaupate več našim narodnim voditeljem ali več italijanskim nasprotnikom? ali cenite više glas naših javnih zastopnikov ali više glas katerega vladnega agenta V ali pričakujete boljše zastopanje od mož, ki nesebično, požrtovalno in vstrajno delujejo za Vas, ali od mož, ki smatrajo deželni zbor I-"t lestvico, ki naj jim pomaga do času ali do gmotnega dobička? 2*d, da se nahajajo med Slovenci osebe, katerim je lastna čast ali korist višja od narodove blaginje, katere j mamijo in begajo slovenske volile«* ter j sklepajo zveze z Italijani in vladnimi I pristaši, da bi se pririli do poslanskih sedežev. j Volilei veleposestniki, zaničujte take { osebe po \seni zasluženju. Ne poslu-[ šajte njih glasu in ne kazite jim prijaz-| nega obraza. Pustite jih, naj bodo med ; sabo in s svojimi Lahi. Vi, ki poznate '¦¦ Moje može, ki eenite narodno čast in volilno disciplino, pridite v polnem številu k volitvi v sredo dne 25. t. ni. ter oddajte glasove za Slogine kandidate, ki so k a n d i d a tj e slo-v e u s k e g a n a r o da i n s 1 o v e n- Tlska „6oriika Tiskarna A. Gabricak" (odgovoren Josip Krmpotič). Pol Podlistek. za smeh, pol za res. tis *i>i>.»- o. Ivana iz Sv. Križa-. (Priredil I. B.) Juri ¦nsjiutji. »Jurij po putori tuli <; p.im \i-iiritu Mehom: .;'- t-"« Raiuc. ne ve kai Jurij se strašno zaljubi v Nt.ž0, neko »lijcsLtto krščenico. Po vsi sili jo 110'cp imeti ?a svojo zakonsko polovico. Stariši se sicer odločno upirajo njrjrovi samovolji, pa brez uspeha. Tudi za dobre sveto svojih sorod" niUv in drugih pametnih Ijudij se Juri nič tu' zmeni. Razgrajaj gor, razgrajaj dol: Juri li')če Nežo poročiti. In ketlo naj mu pride proti V Gotovo nihče, ker on se vsacenui, ki mu kaj dobrega svetuje, le posmehuje, peva-Jtič znano pesem: ,Še tista bo moja" itd. Pride dan poroke. Svalje pokleknejo prod oltar. Duhovnik glasno upraša: „Jurij, lioieš li imeti Nežo za svojo zakonsko ženo?" Pri teh slovesno resnobnih besedah se začne Juri nepričakovano potiti. Kakor blisk mu šinejo pred oči vsi dobri sveti, katere je I prej večkrat slišal, a dosledno preziral. V veliki zadregi je, ne ve kaj početi, kakor nekdaj Herkul na razpotji. Slednjič se obrne s k i h veleposestnikov na Goriškem. Nikdo izmed Vas naj se ne ustraši zabavljanja Italijanov ali vladnih pristašev; vsakdo naj-pmlo m naj voli, Našemu listu pa bodo skrb, da zabeleži natanko: kdo |e glasoval ca narodno stranko, kdo za italijanska kandidata, In kdo sa Ja zbal boja tar zdržal glasovanja. Imena takih izdajie se bodo »-ogosto svetila v našemu listu, da jih bo poznal in zaničeval sleherni zaveden Slovenec. K d o r voli s k u p n o z 1 a h o n-s k i m i k r i C a č i, z naš i m i n a j-b o 1 j z a g r i z e n i m i nas n r o t-niki proti Slogi¦>, ta ni več v r e d e u s 1 o v e n s k o g a i m e n a In njega izključujmo Iz vsaka slovanska družba. Ako je trgovec, krčmar, obrtnik, odvetnik, zemljemeree obrnite jim hrbet vsi, ki niste in nočete biti nikdar izdajalci svojega naroda. Taki ljudje niso vredni, da živo" na slovenski zemlji, kateri hočejo narediti toliko sramoto, da večje ne poznamo v politiških borbah. Preziranje in zaničevanje jim bodi v plačilo! Kdor bo zdaj pri volitvah v družbi z Lahom, z zakletimi sovražniki vsega, kar jo slovensko, tak naj si raje kar za vselej poišče njih družbo, a slovensko ljudstvo ho že vedelo, kako naj obračuni s slovenskimi izdajieami. %\iK\ Naši nasprotniki nam napovedujejo boj na življenje in smrt. V svojem ne-fiuvenem sovraštvu gredo lak.'i daleč, da mitu ne privoščijo nili lega, da bi hodili skozi mesto: Naši tržaški Imdje so morali iti v nedeljo po veliko daljši poti za gradom v Solkan, torej ne skozi mesto, marveč po onih osamljenih krajih, koder gonijo živino na trg. To je bilo nepopisno razžaljenje vseh, ki so morali narediti ono dolgo pot in v slehernem srcu se je kuhal sklep: ako sovražile nas — tudi naših denarjev ne boste imeli. Rojaki! Čas hi že bil, da se začnemo gibati nekoliko bolj tudi na gospodarskem polju. Bes je, da polagoma tudi v tem pogledu prihajajo boljši časi, ali dandanes treba delati s podvojeno silo. >icer zaostallemo v vsestranski borbi z močnejšim u. sprotuikom. Treba je, da se oprijemamo v večjem številu Irgoviue in obrluije! V (Joriei je /.a naše rojake še silno veliko dobrega kruha, le poiskali gaje treba! Toda vsakdo, ki hoče pričeti kako trgovino ali obrt, mora biti izurjen in mora imeli dovolj denarnih sredstev, kajti drugače mora v kratkem propasti. V tem pogledu bo treba pričeti dvojno agitacijo: Najpoprej moramo do prič in reče: »Prijatelji moji! zakaj mol-filer" Kad;:r kihnem, kričite od vseh strani: Bog ii pomagaj! Zdaj pa sem v največji potrebi, a noben ne reče: Juri, Bog ti pomagaj :• Priče se snicjajo in reko: »Jurij, Jurij! prepozno te je pamet srečala: zdaj, ko te ona trdo za roko drži in pred duhovnom stojiš, ni časa več na to misliti''. Tako je Jurij prisiljen Nežo poročiti. Ta mu v kratkem vse zapravi ter se mu potem še roga, da revež res ne ve, kaj počne. Boljša predomisel, nego misel. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. 10. Mož sedmerih Sen. V prelepi Napolilnnski pokrajini jo živci nekdaj mož, ki je bil zvijačno poročil nič manj kot sedem žen, pa vse zopet pustil in opeharil. Zaradi tega je bil tožen in obdolžen mnogoženstva, ki je po kristijanskih državah postavno zabranjeno. Pozove ga torej v Napoli na odgovor sam kraljev namestnik. Določenega dnu se mož namestniku predstavi. Kraljevi namestnik ga takoj pobara, rekoč: »Slišim, da si mož sedmerih žen, katere si zvijačno poročil, a potem zaporedoma lahkomišljeno zapustil; povej brez ovinkov, je Ii to res, ali ni!* »Res je, res, milostljivi gospod namestnik*, odgovarja mož pogumno. Namestnik se začudi in mu reče nevoljno: »Saj si vendar kristijan, kako je torej to, da Turke I privabiti dovolj no število trgovcev in obrtnikov vseh strok, — potem pa preskrbeti jim odjemuikov. Drugo je povsem j odvisno od prvega! Akt* bo dosti naših i trgovcev in obrtnikov, tedaj bo lahko delovati na to, da bo sleherni Slovenec uvaževal geslo: Svoji k svojim! Da, potem nam bo prav lahko uprizoriti v vsej deželi dobro organizovano agitacijo, da ho moral vsak Slovenec naročati le pri Slovencu. Kdor bi tega no hotel, se že dobe primerna sredstva, ki ga v to prisilijo, Ako bi bilo tu dosti naših trgovcev in obrtnikov, uprizorili bi v celi deželi zavezo, da nikdo ne pojde po blago drugam nego k enemu ali drugemu naših rojakov v mestu. Na lako gospodarsko borbo bo Ireba začeti misliti, kajti le v tem je naš spas, naša prihodnost v goriškem mestu. Poleni pa naj bodo razni Venutiji, Orzuui itd. prodajali svoje blago Furlii-nom, za kalere jim sred tako strašno koi-I. Rojaki! Premišljujte, kak6 naj bi začeli delovali, da bi dosegli ta namen. Razna mnenja, nasveti, migljaji itd. naj se pošiljajo našemu uredništvu. — Delajmo in mislimo vedno: Pomagaj si, in Bog ti pomore. - Bog in narod! K volitvam v tokih sbcinah. V zadnjem »Primorcu" smo iia-naznanili »oglasn.o izvolitev »Sloginih" kandidatov v Gorici iu v 'Tolminu ter izid volitve na Krasu, kjer sla bila izvoljena dr. A b r a m in župan M u h a v Lokvah ¦— oba vladna kandidata. ~- Državno pravdnišlvo je zaplenilo popis o volilnih manevrih in nezakonitostih na Krasu. Ne kaže nam torej tu govoriti o tej kočljivi reči. Rečen- pa, da pride vse na dan do zadnje piko » v veliko ostrejših besedah — saj bo kmalu sklican državni zbor. Na svidanje! — Ker pa sploh ne vemo, kaj smemo pisati v Gorici, ponatisnemo nekaj odstavkov iz uvodnega članka v »E d i n o s t i" od srede. Glase se: Oflcijozno poročilo o izidu volitev v kmečkih občinah goriških pravi, da so bili za goriško okolico in Tolminski okraj izbrani s I o v e n s k o - n a r o d n i, v Sežani pa pa sla bila izvoljena »slovcns ko- z mer na" kandidata. — brzojavno poročilo pa, ki smo je prejeli mi sinoči po zaključku lista, se glasi: Gorica, Tolmin soglasno Slo-g i n a k a n d i d a t a, nesrečni Kras o b j o k u j e j o z a v e ti n i volile i. Kdor je pazno pn-čital besedilo teh dveh brzojavk, kdor razume namreč prikriti jezik oficijozne govorice in pa odkrito besedo srčnega prepričanj'1.: ta hode vedel takoj, da si je \ Tolminu in v Gorici narodna zavednost, moška ziiačajnost izvojevala sijajen triumf, dočim je na Krasu zmagalo ono brez-narelslvo, ki svojo duševno nagoto najraje skriva pod figovo pero — »zmernosti*. Na Krasu ne vedo morda, a znano je sicer posnemaš?" Mož pa pravi: »Jaz sem imel povsem dober namen, kajti iskal in želel sem najti dobro ženo, t. j. ženo brez vsake graje, ali to se mi žal ni posrečilo". »Prva* — nadaljuje mož — »je bila Spanjolka, ki noč in dan ni druzega delala, ampak sladčice lizala in jedla. Sreča božja, da sem jo za časa odgnal, ker sicer bi mi bila na cukru gladko vse požrla. Druga je bila nemškuta, pijanka vseh pijank. Tretja Benečanka, ki mi je bila naredila tako dolge roge, da nisem smel in mogel skozi nobena vrata. Četrta je bila Florenlinka, ki pa je lako malo kuhala, da sem bil skoro od glada poginil. Peta je bila iz Milana doma, pa tako ohola in ponosna, da jo malo manjkalo, da me ni ž nje napuhom v obleki na boben spravila. Šesta je bila Rimljanka. Ta pa je je imela dolg jezik, ko krava rep, kajti pri vsaki še tako mali stvari je hotela na vsak način biti na vrhi in reči njen »amen*! Sedma je Napolitanka. .Ker ž njo le malo časa živim, ne vem za nje trmo, a slutim pa že, da bo le malo bolja od drugih*. Na to se kraljevi namestnik nasmehne, potem pa min. j spregovori, iekoč: »Dobri moj človek, ti zastonj iščeš na zemlji ženo brez vsake graje in napake. Kaj res ne veš še, da so bile na svetu le tri same žene brez vsake grajo?! Toda prva je utonila, druga se je zgubila, tretja pa je šla v nebesa ter se noče vrniti. Ker nimaš torej upanja na tem svetu najti dobre ženske, te pošljem v nebesa, tam jo morda najdeš.* To reksi ga da obglaviU. vsemu svetu, kaj pomenja to, kadar poročajo gibčni in elastični oflcijozi, da je tam in tam zmagal »zmeren* kandidat. In cel6 v lakih časih, kakor so sedanji, in pri lakih razmerah, kakošne vladajo na Goriškem 1 V lakih časih in pri takih okolnostih je pojem take »zmernosti* naravnost odijozen vsakemu Človeku, kojemu je kaj do politiškega poštenja in onega moštva, ki se ne plaši boja za svoje prepričanje bodisi proti komur-koli. Zmernost je lepa stvar — neizogibno potrebna tako v zasebnem, kolikor v javnem življenju. Zmeren mora biti človek pri ufcb vanju posvetnih dobrot, zmeren mora biti v svojem javnem nastopanju, Kdor ni zmeren, kdor ne ume brzdati svojih str.isli, ta ni za rabo ni v zasebnem, še manjo pa v javnem življenju. Zmernost je posledica prave vzgojo, zmernost je karakleristikon resnične omike. Ali zmernost bodi res zmernost v pravom vzvišenem pomenu besede — onn zmernost, ki ne žali nikogar in hoče doseznti svoje cilje mirno, pametno, prepričevalno besedo. Taka zmernost jo neizogiben atribut zlasti vsakemu zastopniku naroda, bodisi v občin* skem zaslopu ali v deželni hiši, ali v državni zbornici. Ali zmernost in treznost no pretvarjaj se nikdar v slepo kimimje, v nedoslednost, breznučelnost in tisto boječe Uho-tapenje, ki je pripravljeno vsak hip žrtvovati samo sebe in koristi svojih varovancev, da le ne bi se jezili oni, ki so močnejši od nns. Zato pu moramo reči, da je to zgolj sofisterijit in sloponjo, ako so hoče vzbujati domnevanje, kakor da pri sedanjih volitvah po Goriškem vihra boj med načeli zmernosti In nezniornosti, Ne, ampak resnica je le to, da volilna borba znači boj med zavedno in tudi trezno možatostjo in — slepo poslušnostjo, ali pa (ako že hočemo miloje soditi) tisto pretirano obzirnostjo, ki dela, d« raje sami škodo trpimo, nego da bi nasprotniku pokazali svoje •— pravo.......... Živahnim volilnim bojem poučeno in vsled lega tudi zavedno ljudstvo na Goriškem in Tolminskem nas je razumelo: soglasna izvolitev Sloginih kandidatov znači sijajen protest proti »zmernosti", ki ni zmernost, ampak gola prostitucija pojma prave zmernosti. Na Krasu nas niso razumeli. Vendar pa ne bi hoteli trditi —• ne, neopravičeno žalili nočemo nikogar — da so vsi tisti, ki so drugače volili, nego bi bila zahtevalo od njih pravo razumevanje svoje koristi in moška značajnost, vedoma izdali narodno zastavo, ampak veliko je kriv na Žalostnem izidu volitve na Krasu — nedo-statek politiške šole. V tem pogleda so Kraševci — prosimo, nikar ne zamerite — daleč, daleč še za Vipavci in Tolminu. Mar menile, da na Tolminskem in Vipavskem niso delovali slični vplivi, kakor na Krasu, za »zmernost" v škodljivem nje pomenu, toda tam so se vse take nakane razbile ob skalo disciplinirane in v politiških borbah izšolane narodne vojske; mar menile, da tam ni bilo različnih menenj in zahtev, izvirajočib iz osebnih nasprotslev in malih lokalnih interesov, ali slednjič je prava zavednost podredila male lokalne in osebne interese velikim ukupnim interesom. To je pravo rodoljubje, to je prava, resnična zmernost, ki podreja sebe ukupni domovinski stvari"; pač pa je Hudič zgubi pravdo. Neki človek pride1) zaradi dolgov v veliko siromaštvo in vsled tega v vsakojake reve in nadloge, iz katerih si ne ve') pomoči. Ves obupan sklene3) zadnjič prodati svojo dušo hudiču. In res, kmali se mu ponudi *) v to prilika. Hudi se mu prikaže *) namreč v podobi kupca ter ga vpraša6), koliko želi imeti od njega za dušo. Revež odgovori: »Toliko tisoč kron daj mi, kolikor jih potrebujem, da svoje dolgove poplačam, kakor tudi, da mi za življenje še kaj ostane". »»Bodi!**, reče hudič ter mu našteje precejšnjo svolo denarjev. Potem spiše dolžno pismo ter pozove siromaka, naj je podpiše z lastno krvjo. Nesrečnež stori to in pogodba je bila sklenjena. Hudič vzame pismo in odide. Čez več let se hudič povrne k onemu človeku ter pravi: »Ne čakam več, daj mi dušo, katero sem od tebe kupil". Ubožec se tega silno prestraši. Ker si drugače no ve pomagati, se dela, kakor da za nič ne ve, tajivši, da bi bil kdaj ž njim kako pogodbo sklenil. Pa hudič mu hitro pokaže dolžno J). Prav: je prišel. *). Prav: si ni vedel. *). Prav: je sklenil. *). Prav: se mu je ponudila. *). Prav: se mu je prikazal. *). Prav: ter ga""upra5al itd. itd.; v tem a naj popravlja vsak čitatelj sam — ao vajo. povsem neumestna tista »zmernost*, ki podreja »V(>Jo lastlio ukupnost samovolji nasprotnikov: nočemo reči ravno, da vslkdar Iz slabih namenov, «mpak«Kidi tistap »mira*, ki nt mir, amprtk — gmlav. Ne, taka »zmer* nost* ni mogla delati prosolltov na Vipavskem in Tolminskem in izid volitev je tak, da se smeta ponašati ž njim vodstvo goriških Slovencev in vse prebivalstvo. In mi snemamo v spoštovanju klobuk raz glavo, Večina Kraševcev jo izvolila drugače, Misel politiške možatosti in krepke samo-obrane jo doživela na Krasu občuten pora? —- to stoji in s lom dejstvom moramo računati. Na vso zadnjo bi se mi niti ne raz-grevali, ako bi se smeli nadejati, da bodo na posledicah trpeli .Je oni, ki so tako hoteli; ali, Bogu bodi potpžcno, stvari sloje tako, da bode ročun kraške zmote plačeval vos slovenski del pokrajine, 0 raznih mogočnih uplivih no govorimo, kw bodo o tem dovolj govora v deželnem In državnem zboru, pač pa moramo vprašali vse ono, ki so delali na to, da jo volitev Izpulit kakor jo Izpulit; ali slo ros dobro pomislili, kaj delale, ali ros mislite, da »le posebno p o v s p e š 11 i svoje in svojih sorojakov koristi, kosten ekakosr d Uos tj o rušili sporaKumljonjo med bodočim zastopstvom Slovencev v doze l n o m z b o r u p 1 Kako opravičilo to svojo početje pred ostalimi tiokrašidml rojaki H To se vam no posreči nikdar I Vipavci In Tolminci so vam žo dali primeren odgovor h tem, da so j e d n o g 1 a s n o volili tako, kakor niste hoteli vili Danos bo morda še no zavedate aH -~ samo dobri Bog ¦ daj, da no bi bilo tako — skoro, skoro vas pouči dejstvo, kiiko strašno odgovornost ste si naložili na rame pred svojimi ožjimi rojaki kraškimi, pred vso Primorsko in po takem pred vsem narodom slovanskim. Nič nismo pretirali, ko smo rokih prod VR» Primorsko. Kajti vsak politiški abeeodar si lahko izračuna na prstih, da bi bili odnošaji vse drugučni po vsem Primorsko m, ako bi strune v deželnem zboru goriškem -~ kjer je naš živelj najkrepkeji — zvenele nekoliko odločneje. Cusa naj zahtevamo od siromašne, komaj preporodivše se Istre, ako na zelenem drevesu dozoreva — tako v sad. Le glejte, kako obračunate s svojo vestjo, kadar bodo morali vsi primorski Slovenci po vaši krivdi pogoltati ta sad, ko bodo s tisočaki morali plačevati račun »zmernosti*. Ne, na Kraševce sploh ne sinemo zvračati krivde: volili so, kakor jih je naučila stara šola, ki ni hotela nikdar, da ljudstvo dozorevaj politiški! Pač pa pade vsa odgovornost na agitatorje. !i so ali v svojem osebnem nasprotju ali pa v svojem slepem sorvilizmu pripomogli, da je na Krasu zmagal voditelj naših n a j h u j š i h n a s p r o t n i k o v v državnem zboru in zagovornik vnebovpijo-č i h razmer istrskih. Vodstvo Slovencev v Gorici si pa lahko umije svoje roke. Ono je storilo svojo rodoljubno dolžnost, kaj more ono za to, da te dolžnosti niso hoteli poznati drugi 1 ilovenska šola y gorici. Dan 15. septembra je Že minul, a goriško mesto še ni ustanovilo slovenske šole. pismo, rekoč: »Poznaš li svojo roko in svojo krv?" Zdaj se ubožec še bolj splaši, vendar pa se izgovori, odločno rekoč: »Takrat sem bil ves obupan in omamljen, da nisem prav vedel, kaj delam. Zdaj pa vem, da moja duša neizmerno več velja, nego si mi ti za njo dal. Ker mi nisi dal polovice, da niti milijonico tega, kar bi mi bil moral za njo dati, zato tudi dolžno pismo, koje si sam načečkal, prav gotovo nič ne veha*. Na to zarezi hudič nad njim, rekoč: »Dal sem ti toliko, kolikor si sani zahteval, torej ti nisem krivice storil". Ubožec pa ostane stanoviten pri svoji izjavi ter vragu zapreti, rekoč t »Ker si mi za dušo tako malo dal ter me v obupnosti prekanil, zatožim te pri sodniku zbog nečuvenega sleparstva". Hudič udari jezno ob dlan in reče: »Naj bo tedaj, pojmo skupaj k sodniku !* Gresta k sodniku ter mu vsak svoje povesta. Sodnik, zaslišavši ju, se prestraši ter ^ ne vede, kaj naj počrie v tej nenavadni pravdi, jima pove drugi dan priti ter besednike7) pripeljati seboj. Hudič, ne bodi len, si poišče tak6j najbolj premetenega odvetnika, in kazaje mu dolžno pismo, prosi ga, naj se potegne za njega pri sodniku. Ob enem mu daruje polno mošnjo denarja, ker brez tega doktorji nimajo besed. Tudi ubožec najde besednika, ki mu sestavi prav lep zagovor. Pa kaj to pomaga 1 ') Ta izraz rabi o. Ivanu dosledno za »odvetnika" in menimo, da ni baS napačen. Pis. Kaj z eno besedo, vse ga zalezuje, d* bi pokončalo njegovo imovino. Ena najhujših, najnevarnejša, več nego vse imenovane nezgode kmetijstva so: dolgotrajne pravde. Nepotrebno je, tukaj navajati dokazov, ker čast. čilatelji so lahko sami prepričani, koliko posestev je izginilo in propadlo vsled dolgoletnih pravd. Marsikdo se še spominja, da je bil kdo pred 10 ali 20tinu teti najpre-možnejši kmet v občini, a sedaj njegov* imovina je izginila s pozorišCfi, kakor kafra. Kjer se dva prepirata, tretji se tfiga veseli, da v resnici veseli se potem, ko pravda vendar enkrat konča Cez 10 let ali še več, ko se za zaslužek pravni doktor uknjiži na kmetovo posestvo in v kratkem Času postane lastnik njegovega posestva, kmet pa ostane oskrbnik ali najemnik. Ali ni to res žalostno? Kar je pa še narodno neodpuslljiv greh: jih je še sedaj veliko, ki ne spolnujejo gesla, ktero vrabci na strehi znajo, da; svoji k svojim, ako se že pravde ne morejo ogniti. Okoliščine nanesejo pogosto tako, da tudi mLoljubni gospodar pride v bike slučaje, da ae mu ni mogoče pravde ogniti, in s tem postavi v nevarnost vse svoje imetje. Zato bi bilo potrebno, da bi naši poslanci v zbornicah deželnih in v državni potrebno ukrenili, da bi se zakon o pravilnih razmerah omejil in predrugaCil tako, da v enem ali dveh letih časa najdaljša pravda bi se morala razsoditi in končati. To bi bilo v splošno korist, ker pri sedanjih razmerah moder gospodar bolje ravna, da za 10 ali 20 gld. krivice potrpi nego začne pravdo s pravdoželjnežetn, ako nima prav jasnih dokazil. Iz Dornberga, 15. septembra. — Danes se je obhajala v naši fari redka svečanost, to je umeščenje novega župnika, preC. gosp. Lovrenca JuvančiCa. Ves Dorn-berg bil jo praznično oblečen, raz hiš vihrale so trobojne zastave in ljudstvo je radostno pripomoglo, da se je okinčala cerkev, zvonik in prostor pred cerkvijo do farovža. Zbralo se je bilo tudi lepo število gostov, med njimi dva dekana, več gospodov župnikov in drugih duhovnikov. Sprevod od farovža do cerkve bil je veličasten, cerkev natlačena ljudstva. Pri obedu bilo se je zbralo nad 40 oseb. Tudi naša gospoda poslanca Grča in Ber-buC sta nas počastila. Med obedom vršile so se napitnice papežu, cesarju, knezonad-škofu i. t. d. Naš podžupan g. Pcrozzi napil je gospodu župniku. On je izražal naše misli in želje in našo posebno udanosl tako blagemu in ljubeznivemu gospodu. Omeniti nam je tudi napitnico, katero je sprožil novovo-ljenima gg. poslancema Grči in Berbuču že naprej častilajoč jima kot poslancema. Pri obedu bil: so vsi zidane volj«, posebno Dorn-beržanom )rala se je radost, na licih, ker so dobili tako izglednega duhovnega gospoda. Zvečer bili so umetni ognji, in razšli smo se z. iskrene željo, da bi nam Bog ohranil še mnogo let zdravega in zadovoljnega našega priljubljenega župnika. S 1'efiln, 9. septembra. — Kakor je bilo sporočeno že v »Soči" in »Primorcu", nahajati se mej Slapom in Ponikvami na Tolminskem dve veliki podzemski jami. Potrebno se mi zdi, dodati natančnejše pojasnilo : Tam se ne nahajati samo dve podzemski jami, temveč štiri. — V treh nahaja se mnogo raznovrstnih kapnikov, v eni pa nič. Kapnik v eni je prav sličen onemu v sloviti »Postojinski jami". Dalje se tudi na hajati še dve veliki podzemski jami vobližju Št. Viškegore, ki sla polni raznih kapnikov, in sicer: ena teh je v »Griču", druga »Pod Poljem". Iz tega resničnega poročila je razvidno, da naši hribi so polni podzemskih votlin, le škoda, da jih nihče natanjko ne preišče. Sliši se, da namerava to jesen g. Marchesetti te podzemske jame proučiti. Prav bi bilo! Dostavek uredništva. —Da preišče te podzemske jame g. dr. Karoi M a r-chesetti iz Trsta (ravnatelj prirodoznan-skega muzeja), to smo prepričani. Ali on bo iskal nekaj drugega, namreč: ali so bile one jame obljudene v najstarših človeških dobah, ko so se skrivali ljudje po votlinah pred divjo zverino. IVa tak način je g. dr. M. preiskal že raznovrstne jame na Krasu, v Istri in tudi ono pri Robiču. Povsod je našel ostanke predzgodovinskega posodja ali orodja, kar je dokaz, da so notri bivali ljudje. — Prav M bilo tudi, ako bi se sestavil kak odsek, ki bi korenito preiskal te jame in — ako je katera vredna — priredil jo za obiskovanje tujcev, kakor je ona pri Divači in v Postojni. Iz Kobaridskega Kota. — Huda suša vlada pri nas do zdaj, lepo polje je vse ožgano. Kaj bo? poprašujejo se naši ljudje. Poleg tega pa nas plašijo še druge prikazni. Lani je gorelo v Logeh, v Breginju, v Homcu, bilo je zažgano tudi v Borjani. Od kod vse to? In letos v laki suši — so se začeli spet oglašati požigalci. Do zdaj je pogorelo 7 kop sena, ki so zunaj na senožetih, jedna prav blizo Sedla v polju. Prijeli so in odgnali menda tri sumljive klateže; pa le še jih videvajo. Pa pojdi ga lovit po turšici okrog, in straži vso noč v takem strahu, da ti ne zažg6 še hiše! Ljudje si umišljujejo različno: od kod bi to bilo, kak namen imajo; da so plačani za to iz kakih sebičnih uzrokov od strani gotovih družb itd. Nu, naj si bo reč kakor hoče: Vsekako bi bilo potrebno, da bi imeli stalnega ponočnega čuvaja; in da bi c. kr. žandarmerija bolj pazila še na take potepuhe, oziroma poklicala pomoči od druge strani, da bi se prišlo v okom takim razbojnikom. Saj tega si pač ne moremo misliti, da bi bil kak domač človek tako daleč zabredel! O Goriške novice. Volilul shod v Biljani. - Kakor smo nazttinHr/ bo v nedeljo ob 3. popoldne volilni shod v Biljani. Ta shod bo imel dvojen namen. Prvi je ta, da državna poslanca dr. Anton Gregorčič in grof Alfred Co-r o aiai prideta med svoje volitce, poročata o svojem delovanju na Dunaju in o poli-tiškem položaju ter poizvesta naravnost od volicev njih želje in potrebe, ki naj bodo podlaga nadaljnemu delovanju v blagor našega ljudstva v Brdih. T«namen sta nameravala izvršiti že lani, kakor smo poročali v „Soči\ ali ta shod ni mogel priti na vrsto, (za onimi šestimi na Vipavskem in v Soški dolini), ker sta morala poslanca odpotoval na Dunaj prej nego sta 3e nadejala. Tudi shod na Krasu je bil odložen iz tega azroka. Ta izostatek sta deloma popravila s shodi na Nabrežini, v Sežani in prihodnjič v Biljani. Ako Bog da zdravje, bodo prihodnje leto novi shodi na Krasu in v Brdih. Ljudstvo naj se jih udeležuje v obilni :neri, kajti laki shodi so najboljša politična šola, zlasti še pod vodstvom neumornega dr. G r c g o C i t a, ki govori z •največjo lahkoto o vvsa.kor5n.em javnem uprašanju. Nadejamo se zategadel obilne udeležbe tudi prihodnjo nedeljo v Biljani. Drugi namen napovedanemu shodu je ta, da se briški volilci zd-u.ijo za »Slogina" kandidata. Na shodu razloži predsednik dr. Gregorčič, kako jo prišlo do lega, da so bili postavljeni grof Alfred C o r o n i n i, podgorski župan Anton Klančič in dr. Aleksij Roj i c. Kdorkoli nekoliko trezno pomisli, uveri so, da »Sloga* ni mogla postopati drugače. Kandidatov za veleposeslvo je doslej dvanajst. Kdo se upa združiti vso deželo samo na — tri i m en a V Na dan, oglasi se, kdor si upa izvesti to delo: lovorov venec dobi, pa še nekaj drugega po vrhu. — Zato si je izbrala „S 1 o g a" kandidate, ki so najširše poznani in ki imajo v Širokih vrstah naroda največ poznanja. Kdorkoli jo pa zaveden Slovenec, opusti sleherno nasprotovanje in bo volil le kandidate, če tudi z enim ali drugim ni povsem zadovoljen. V Brdih je precej veleposestnikov, zlasti v nekaterih krajih jih je kar skupaj po lepo število. Zal6 so se vrgli posebno na Brda razni plačani agitatorji, da begajo ljudstvo z lažmi in obrekovanji. Tudi razni kandidatje osebno posegajo v agitacijo. —- Ni torej prav nič čudnega, ako so Itili nekoliko zbegani briški veleposestniki, da so prihajali od tamkaj važni nasprotni glasovi. Ali Urici sami so že sprevideli skoro vsi do zadnjega, kam bi prišli, ako bi poslušali take najete hujskače in plačane agitatorje. Da se vse pojasni, prideta dr. Gregorčič in grof Goronini na shod v Biljano. Tamkaj naj se pojasni vse, kar treba; Urici naj se ie obrnejo do poslancev s svojimi uprašanji. Potem pa naj si podajo roko v trdno vez s svojimi poslanci, ker le v taki,služnosti jo mogoče uspešno delovanje! Še nekaj! Sinoči nam jo dosel iz Brd glas, ki naravnost sramoti vse Bricc. Ta glas ne more biti resničen, a poslan je bil gotovo v svet od naših nasprotnikov. Raznesla se je namreč govorica, da Brici sicer pridejo na shod v obilem številu, bodo tam tudi glasovali za »S logi ne" kandidate — a pri vo-litvi bodo volili nasprotnike. Kdor tako govori, ta je zloben obrekovalec.; ako je kje kak tak neznačajnež, zasluži po vsi pravici, da ga z zaničevanjem izobčimo iz slovenske družbe, nikdar pa ne gre, radi posamičnih nevred-nežev mazali pošteno ime ogromne večine. Brici, uvažajte ta glas in varujte si svoje pošteno ime! Popravljeni imenik veleposestnikov objavil se je preteklo soboto 14. t. ni. Izmed volilcev, ki so bili navedeni v imeniku z dne 27. avgusta, so zdaj opuščeni: Fentler Viktorija, Folini Lavra in Helena grofinja Lan-thieri . (umrla). Popravljena so naslednja imena: Šlolfa Katarina roj. čuk, Heimhilcher Helena por. Duramani, Zavadlav-Nanut Franc, ki so bili prej navedeni le s priimkom na drugem mestu. Na novo so prejeti med vo-lilce: Bartolomej pl. Henrik in Amalija v Bolcu, Beneficij župnijski v Kanalu, Ceconi Jakob v Gorici (od kdaj je avstrijski podanik?), Jakončič udova Katarina v Šmort-nem, Jančič Miha r. Jožefa v Kojskcm, Milic Maksimilijan v Repniku, Nardini Ema in Sofija v Gorici, Sirotnišnica Contavaile v Gorici (ali nima večino posestva v Furlaniji ?). Obizzi Anton markiz v Gorici, Pavletič Justina in Marušič Rozina v Mirna, Ritter baron Evgen z brati in sestrami, Rovere Evgenija roj. Petrogaili v Gorici, Sflligoj Ferdinand r. Jožefa v Medani, Sfiligoj Janez Miha r. Antona v Šmartnem, Ukmar Franc v Av-beru, Venuti bratje in sestre v Gorici, Ven-dramin Janez v Šmartnem, Zucbiatti Anton r. Andreja v Medani. Vidi se, da goriški Italijani so se potrudili za nekatere glasove. Le »Sloga" ne! — Naše politično društvo «Sloga> je skušalo z vso previdnostjo postavili prave kandidate za vso deželo. Pa razni hujskači so zagnali krik proti nji, češ, kaj nam bodo v Gorici ukazali. Našim veleposestnikom zbirajo kandidate celo naši najbolj zagrin-ni nasprotniki; Ve n u t i in njegova družba so se zelo tru dili, da bi spravili v popravljeni imenik čim več svojih volilcev, da jih potem oddajo — tem »zmernim" Slovencem, za katere kar gorijo in agitujejo tudi vladni možje. Doznali smo več slučajev, daje okrajni komisar Gottlieb P r i n z i g agitoval proti »Sloginim* kandidatom.— Torej Lahi in vladni možje naj postavljajo Slovencem kandidate, katere hočejo voliti tisti, ki nočejo slišati »Sloge". — Rojaki, kaj storite s takimi ljudmi, smo povedali na drugem mestu. In kateri so ti kandidatje? Vse polno jih je za zdaj, da bi le bila večja zmešnjava. V prvi vrsti pa stoje: Kocijančič (ali Coci-ancig), Jakončič, (Lahi ga bod,, pisali Ja~ concig, Fabiani, Tonkli in ce!6 Obizzi). Še nekaj drugih potiskajo med kandidate Italijani ali vladni pristaši le radi lepšega, da jih bolj mamijo in love v svoje mreže, ker menijo, da častihlepnost najbolj usposobi človeka — za mamelustvo. Pod vsako ceno pa hote spraviti v deželni zbor vitez» T o n k i i j a, ki je dal o svojem času pismeno izjavo našemu uredniku, da nima več nikakih političnih aspiracij. Veleposestnikom smo govorili že veliko prevfC, zatd končamo! Rečemo pa še, da je največja sramota za slovenski narod, ko hote nekatere osebe postati slovenski zastopniki z — italijanskimi glas.ivi! Da, sramota Slovencem, katere bi volili tisti lahonski zugrizenci, ki niso pustili tržaških izletnikov niti skozi Gorico, da so morali hoditi daljno pot za gr.:dom in po živinskem trgu. Marani je proglasil Slovence za divjake z živinskim nagonom, — evo, zdaj hoče njegova klapa izbirati Slovencem zastopnike v deželnem zboru. Kdor bi bil izvoljen s takimi glasovi — ne bo naš zastopnik, od tega se slovenski narod obrne s preziranjeni in zaničevanjem. Volitev v trgih. - Naši slovenski trgi so volili učeraj v T o 1 m i n u, v občinski pisarni. Volitev je vodil okrajni glavar, visokor. g. Miroslav grof M a re n z i. Komisiji je predsedoval tolminski dekan, veleč. g. Josip Kr.i-gelj, ki je prvi volil g. dr. Henrika Turno, za njim pa vseh 115 došlih volilcev. Volila je tudi večina uradnikov, njim na čelu sam glavar grof M aren z i, — Volilci so došli iz štirih trgov: iz Boha, Kobarida, Tolmina in Kanala. Iz Bolra jih je doslo okoli 70, iz Koh:trida ok»di 15, iz Kanala 4, drugi iz Tolminu. Odkar volijo trgi v deželni iu državni zbor, je ta volitev prva, da se je dovršila s toliko soglasnostjo vseh trgov iu vseh volilcev brez razlike stanu ali poklica. To je pač največja čast za novega poslanca g. dr. Tu m o, pa tudi za politično društvo ,Sloga*f kije dobilo s to volitvijo i.»ko sijajno zaupnico. PresrčiKi hvala voliU-em na tej volilvi, ki do • kazuje hlott-uskeniu svetu, da i)a bodo volili takšnega handidata, katerega ji(n Lahi priporočajo, najmanj pa kneza Holieij. lohe-a. Ni pa izključena mogočost, da se najti,, kakšen »tudi-SIovenec", ki bo zanj glasoval! Kdo Izzlvlje? — Iz Solkana nam poročajo, «,a so zamazali stanovanje tamošnje-čitalnice v ponedeljek zvečer. Kdo je to stol ril? domačini gotovo ne. Dalje so prišli v Solkan nekateri potepuhi, tam. malo pili in se navidezno opijanili ter pričeli zabavljati čez Slovence s »porchi di sciavi" itd. L<; previdnosti nekaterih možakov je zahvaliti, da ni prišlo do hudega, kajti ti potepuhi so nalašč prišli izzivat, da bi potem v svet trobili, da so jih Slovenci nedolžno napadli. Priporočamo Solkancem previdnost, a tudi to, naj prijavijo županstvu vsakega takega goriškega potepuha, ki bi prijel v Solkan izzivati, kajti županstvo gotovo stori svojo dolžnost, ne da bi si morali sami Solkaiki pravico krojili. Opozarjamo Solkanee tudi iu to, naj stopajo skozi mesto vedno previdno, kajti vsak najmanjši hrup ž njih strani hi dal povod Goričauom, da bi jih napadij podkupljeni ljudje. Torej vedno le previdno*/, kajti le po ti poti zašije sobice pravice lu
  • . septembra od 10- L! zjutraj v ulici I>,•"milini hši. It. Učenci, ki so hodili v to so' minulega leta, se nprej-nio brez spričevala. Oni pa, ki vnovič vstopijo, naj priueso odpustnic.o ..... ali sploh spričevalo poslednjega šolskega leta. Po sklepu nadzornega odbora odpro" se z novim Šolskim letom 2. razred za ono učence, ki s.; minulega leta uobro napredovali. V vsakem razredu se bode poučevalo \vj 9 ur na teden. t. j. po ti ur ob delavnikih zvečer od f>. tln 7. in ob nedeljah od 9. do U. ure. Opozor-jamo roditelje, ki imajo v mestu ali bližini mesta dečka v rokodelstvu ali pri katerikoli trgovini, na to zelo važno šolo. da rokodelske ali trgovinske vajence vpišejo začasoma v to šolo, pa da poskrbi}, da jo bodo tudi redno obiskovali. Kakor love nekaterniki male otroke za laške ljudske šole po hišah in ulicah, tako pregovarjajo tudi rokodelske učence za italijansko obrtno šolo. Slovenski rodoljubi! Ne dajte se pregovoriti ne z lepa ne 7. žuganjem: vedite, da oni niso ne vaši ne naši prijatelji. Tudi jim ni mari, da bi se vaši sinovi kaj potrebnega in koristnega naučlili —• ampak da postanejo take izrodite, ki vas bodo preklinjali in zasraiuovali z »tuoširo tli škl.-f"' in drugim takim človečičem priročnimi psnkami. Naša iu vaša presvelu dolžnost je skrbeti zalo, da postanejo rokodelski iti trgovski učenci, pridni, spretni, razumni, pametni rokodelci, pa pešleni, trezni in verni meščani. V to moramo skupno delovati na podlagi naših starih načel iu maternega jezika. Tatovi v Biljah, •— Pod tem naslovom smo priobčili v zadnji številki vest o neki tatvini na škodo g. O., trgovca in posestnika v Biljah. \\>t je bila spisana po pripovedovanju drugih in tiskana v humorislicni obliki brez razžaljivega namena. In uprav radi tega. ker nismo hoteli žaliti g. O., a še manj njegovo soprogo, popravljamo danes ono vest v tem smislu, kakor sta nam jo ona sama pripovodulu. Gosp. O. je rekel, da ni res, da bi bil strahopetne?., ker je sodeloval v vojni že večkrat, a da še manj jt resnično, da bi ga bila budila soproga, ker sploh ni spal. Gospa O. p,i je dokazala, in verodostojna priča je potrdila, da je spala in da le nje skrbni mož je prvi zasledil tatove in jih tudi zapodil. V prodajaluico ni mogel ustopiti nadeljeval je g. O. — da bi jih zasačil, ker so mu to ovirala vrata, a ker tega ni mogel storiti, šel je budit svojega sina, da bi mu pomagal ustaviti tatove. Mej časom pa, k« je stopal po stopnicah po sina, so jo popihali uzmoviei. Ker jih je videl še na n\m bežoče, je streljal za njimi. Tatovi so ukradli le nekaj smodk, 2 para čevljev in eno „pn-sereto*. Tatvina je prijavljena orožništvu, ki zasleduje tatove. Upamo, da bo zadovoljen s tem popravkom gosp. O., akoprav niso popisane vse natančnosti njegovega pripovedovanja. Izsrubll Je v nedeljo od Travnika do Solkana neki učitelj gotovino 19 gld. 82 kr., katera je bila v nekem zavojčku. Pošteni najdnik je naprošen, prinesti to svoto v .Goriško tiskarno", kjer dobi postavno odškodnino. F Zgubljena zastalem. — Neka gospa j f :e zgubila v nedeljo od Solkana do Gorice ' srebrno zapestnico, prepletene s Črnimi pe-I iesi. Vredna je 10 gld. — Kdor jo je dobil. r naj se oglasi; dobi nagrado. Banka ..Slavija, — Opozarjamo na zahvalo gospe Frančiške V u k o v i t v Gorici, tf je priobčena na 4. strani današnje številke. Cirkus KIchter je v Gorici in ima svoj sedež v vrtni ulici zraven hiše g. Pečenka. Ima dobro izvežbano osebje, a posebno konje. Kdor hoče prebiti v kratkočasnici par ur. naj ne zamudi priložnosti, obiskati Richterjev rirkus. Opozarjamo torej naše rojake nanj, ka;ti ustopnico dobijo tudi tedaj, ako jo slovenski zahtevajo, ker je cirkus obskrblje.n z osebjem, ki pozna tudi slovenski. Oni poznani drugi kolesar, kateri je v nedeljo v Solkanu zamenjal svoj slabši bi-cikel (zdrobrim gumijem) z drugim boljšim (tudi z drobrim gumijem) se poziva, da ga v 48 urah v izogib neprijetnostim, katere bi ga utegnile doleteli, pripelje na ono mesto, kjer je svojega ostavil. Zahvala. Vsem p. n. volilcem v kmečkih občinah tolminskega glavarstva, ki so me Ki. t. m., na dan deželnozborske volitve, s sijajno izkazanim zaupanjem tako iznenadili, izrekam tem potom svojo iskreno zahvalo, nadejaj« hi-, da mi bo tudi mogoče naloženo dolžnost v vsakem ozirn spolnovati. Na Ponikvah, in. supt. 1M>3. Ivan L upanj a, deželni poslanec. Ostala Slovenija. Trst. Tržaški mestni svvt je nameraval v svoji ponedeljski seji razpravljali o resoluciji glede na 25-letnico prenehanja papeževe posvetne vlade ali o slavnosti 20. septembra. Seja se ni vršila, ker so inoro-da/ii krogi zažugali z razpustom, ako bi se r-prejala taka resolucija, čeprav ni prišlo do seje, v kateri bi se razpravljala resolucija, vendar jo znano nje besedilo, ker jo je prinesel .Piccolo*. V tej resoluciji izraža mestni zastop .mišljenji! v s e g a ni e š č a n s t v a, ako se s prisrčnim veseljem spominja linjspomenitoj-šega dogodka na~«* dobo, katero vsa Italija proslavlja odobravanjem vsega omikanega sveta*.'S kako pravico se more tako predlagati v imenu v s e g a m o š č a » s t v a, ji- umevno menda samo takim prisinojeneoni, ki ne vedo, kaj delajo. Slovenci seveda pro-teslujejo proti taki resoluciji, a žal, da to ue store tudi oni, ki bi morali. Imajo pač preveč po~>Ia z volitvami na Goriškem. — Minuli leden je nastal velik požar v S. 1). Modi-aiuivem zavodu za izdelovanje raznih popir-uih obrlno.»lij, kakor popir z;* zavitke, popine-/.akljičo it.l. Ogenj je nastal vsled strele, ki je udarila v zavod in v katerem je delalo 700 delav.ev. Vf* zavod je posta! žrtva ognja, a delavci so o-lali brez dela. Škoda znaša do 800.000 gld,, katero bodo trpeli razni zavarovalni zavodi. - Dr. Olokar Hvbaf opirtiin je kot odvetnik s sedežem v Trstu: ako bi bil izvoljen v deželni zbor. utegnil bi priti v Goriro, kjer nujno potrebujemo narodnih odvetnikov. I/ Mre: .Pri nas v Istri je vse dopuščeno našim Lahom iit lahuučkum, posebno pa našim poluricam. IMrihati Iopovski na zaslužno našo duhovščino na dnevnem je redu, žaljivo pisati proli našemu rodoljubnemu učiteljevo ni nič posebnega, ostudno pisati in razgrajati proli našim požrtvovalnim prvakom je že prišlo v kri iti meso naših sovražnikov. V obče vse. kar diši narodnim našim duhom, podvrženo je pisanju in obrekovanju banditskih italijanskih časopisov. Ta druhal dobi morda kakšno nagrado za svoje podlo delo, ker prav ?. veseljem prijema za pero, če treba udrihati po naših rodoljubih. Slučajno som dobil v roke zadnj "' vilke umazanega zakolm .11 giovane IVnsn mi v Istri zovpiiiu .Osli. poznani hrvatski tiskok Martino!!.). Dopisnik J.ii.urno* kar po vrsti in maže naše učitelj« v l/ihurniji tako ne-MMiimo. tako ziobuo. da se poštenemu človeku studi citati. Kaj vse piše, tega nočem navajati, ker bi predaleč zašel in tudi ne bi našel izrazov, in v botaniki ne imen cvetlic ,aviU> cullure", s katerimi je okrasil svoje dopise. Sklep njegovega modrovanja je ta-l. kakor «e vidi, prav dobro podučen o šolskih razmerah v Liburniji, kaj s,» je vse godilo v oni šali in kako se je ponašal nje nadnčitelj zunaj nje ? Ali ne zna ta vrli in pravicolju-hoči (i-!) gospod, kaj se je vse s svedoki dokazalo proti njemu 't — Ali seveda vsega teta m; vidi pri svojih ljubekih. To je menda indijanska pravičnost. No, da pa častiti čitatolji ne mislijo, da se sedaj prvi krat napada na naše učitelje, povem jim, da mi smo že tega navajeni. In kaj delajo šolske oblasti ? — Nič 1 Puščajo, naj se obrekuje pred svetom njim podrejeno učileljstvo. *} Ali je torej čudo. če se pri na* no spoštujejo učitelji, kakor se pristoji? Ali je pri nas kaj posebnega, če kmet na cesti napada z besedo in ludi z dejanjem na naše učilelje ? Nič čudnega, nič posebnega! Ko se more v javnih glasilih napadati na nje, zakaj ne bi se napadali tudi na ulici? In *) Zadnji .Primorec* Je pa bil zaplenjen, Jasi stao &lropo šivamo navajali dejstva, torej >uha in gola fakta, kak6 je uplival sežanski glavar na volitev deJelnih poslancev! kedo je vsega tega kriv ? Višja oblastva, ka- ' tera nočejo pod svoje varstvo vzeti podložne jim službenike. Razžaljen učitelj more iskati zadoščenja ne pri svojih oblastih, ampak pri sodišču. — Mislite, da Šolske oblasti pozovejo na red dopisnika, ali pa urednika predrznega »Osliča*, da obranijo čast in ugled svojega učileljstva? — Kaj še! Seveda, v drugih prilikah, ko bi se moglo kazniti katerega učitelja, takrat nikdo ne zamudi ni trenolka — kakor nas izkušnja uči — ampak se hitro pošlje žandarmerija, da izprašuje na podlagi dopisa. In če se dokaže neresničnost dopisa, ne pozove se dopisnik — obrekovalec na odgovornost, ampak se vse zamolči in mirna Bosna ! Še jed no pikantno notico o naših šolskih razmerah. Lovranski nadučitelj bil je že večkrat pod disciplinarno preiskavo. Konrtč.no so se vendar enkrat zmenili, da ga službeno prestavijo. Kaj pa je naredil naš slavni deželni odbor? Odločil je, da se ona šola poviša še za eno učiteljsko mesto, njega pa imenoval udom okrajnega šolskega sveta in pustil ga je na njegovem dosedanjem mestu. A mora se znati, da je on po mnenju ne-pristraskih strokovnjakov jeden od slabših učiteljev in vsem svojim kolegam v okraju po-liliški nasprotnik. — Tako plačujejo naše uskoke in svoje ljubčeke!" — V Kastvn je unit+^^Anton Rukič, predsednik tamošnje Čitalnice in, ako se ne molimo, oče pok. dra. Antona Dukiča.—Na-mestništvo v Trstu je odbilo utok Marottija in družbe proti volitvam v Podgradu, V sredo je bila prva seja, ju i kateri ie izvoljen županom zopet gosp. Slavno J e n k o. In tako je vendar zmagala prtvičua reč. — V nedeljo je "bil v Opatiji komori pevskega društva .Zrinski* z Reke in tamburaškega zbora. Polovico čistege dohodku dobi istrska družba sv. Cirila in Metoda. — Pmobolne iz Istre pošiljajo v Videm (Italija), ker za n.ih ni prostora na domačih lleh vslod primanjkaiija umobolnice, za katero se prepirajo že več let deželni odbori istrski, goriški iu tržaški na veliko škodo vseh treh dežel, ker morajo pošiljati domačine v Italijo, kjer morajo plačati na dan 1 liro 4l!ce: .Mnogokrat iu o raznih prilikah razpravljalo se je o slovenskem vseučilišču, culi so se mnogi glasovi ,pro" in .cmiln", stavilo to v spored slovenskih teženj in zahtev in zopet izpustilo i/ vrst« teh A bodimo si v principu nže tega ali onega mnenja, gotovo ji, da v sedanjih raznmrah ne moremo nadejati so in zehtevali lastnega vseučilišča, in po moji sodbi bi bilo ono danes še tudi povsem uemož 10. Pozabiti pa ne smemo pnk-g idealnih stremljc.ij realne sedanjosti, in zato opozoril1 hočem v novic na jako važno točko. Slovenci pridobimo si lehko brez posebnih težav in brez vseh troškov nekak ekvivalet. Treba je U>, da se istinito pobriuijo zato naši vodje, da se med dijaš-tvom in narodom prime potrebna agitacija v to svrho. Hrvati leže že dol>ro za tem, da bi svrdočbe in izpiti na zagrebškem vseučilišču imeli tudi v Cislilaviji svojo veljavo; kajli selaj so Istrani in Dalmatiuci dejanski navezani na naša nemška vseučilišču. Tej želji in zahtevi pridružiti bi se morali Slovenci. Zakonita določba naj Hrvatom in Slovencem, studujneini v Zagrebu, prizna ona prav , kakoršna onim studtijočim na drugih cisli-tavskih univerzah, ona naj za le zagrebškega vseučilišča ne smalra za tujo visoko šolo. Ta izjema od zakonitih določen bila bi opravičena z ozirom na razcepljenost hrvatskega naroda v ('.is- in Translitaviji ter z ozirom na sorodnost Slovencev in Hrvatov, — opra-\ičen;; z ozirom nato, da bi vsem sinovom hrvatskega fin slovenskega) naroda bila dana prilika, šolali se na svojem vseučilišču ; opravičena tudi z ozirom na zagrebško vseučilišče, ki bi tako pridobilo mnogo na slušateljih, in bi mu bila popolnitev z medicinsko fakuito potem šele prav možna in izvršljiv«. Slovenski dijaki teže sicer največ na Dunaj, ki je metropola in ima sloveče vseučilišče. (Kranjci imajo raznn tega tu še mnoge Knalljeve štipendije), ali pa v Gradec, ki jim je najbliže vseučiliško mesto. — Gotovo je bivanje v velikih mestih za dijake prevelike važnosti. - - Ako pa jim postane Zagreb pristopen, izveslno bi večina, ako že ne za ves čas, vsaj za nekaj tečajev, ondi studovala. Zagreb ima že prav velikomestno lice, vsaj za Gradcem in graškim življenjem ue zaostaja. A nepopisne vrednosti bilo bi bivanje v slovanski slolici, med bratskim slovanskim narodom: velikega pomena za življenje posamič-nika, ogromnega za slovensko-hrvatsko kol-turno vzajemnost. Dunaj in Gradec izgubil bi naravno nekaj slovenskih dijakov, no vselej bi jih še precej orali prebivalo; in tudi mnogi bi, preživevši jedno ali dve leti v Zagrebu, nadaljevali studijo v teh mestih. Za Slovence bi jezik ne im mnogi naši posestniki so v rokah skopuhov, ki jih strahovito obirajo. Poznamo nekaj takih oderuhov: zbiramo že dolgo posamične slučaje, da jih obelodanimo. Naši ljudje plačujejo od 8—12%. a poleg tega morajo nositi vsak hip: maslo, jajec, piščeta, grozdja itd. Na račun dolga nočejo nič vzeti, le ves znesek zahtevajo, a tega naš kmet ne more. Za vsako najmanjšo zamudo imajo ljudje tožbe na vratu. To je strašno, kar se godi. Zat6 storijo ludi gg. duhovniki veliko dobroto ljudstvu, ako opominjajo ljudi v cerkvi, naj se izognejo oderuhom, in si poiščejo denarja pr* naši posojilnici. — ..Centralna posojilnica slovenska* razglaša: Ker je opravilni red našega zavoda neka posojilnica tako razumela, kakor da bi bila .Centralna posojilnica slov. Jj| posredovalni zavod za c, kr. poštno hranilnico, moramo to nesporazumljenje tako rajzjksniti, da se denarji, vloženi za nas v c krvT^poštno hranilnico, nakažejo za druge posojilnice, v prvi vrsti za tiste, katere jih potrebujejo ; v drugi vrsti se pa nakažejo takim zavodom, kateri več varnosti dajejo. Vsako hranilno ulogo torej, katero se nam pošlje, obrestujemo ne z 2%, ampak s 47*%i in sicer že s 15. dnem mesecu vlaganja, oziroma s 1. dnem prihodnjega meseca. Sicer pa svetujemo slavnim posojilnicam, da ket zadružnice pristopajo, da plačajo enkrat za vselej 5. gld. pristopnine in. vsaj 100. gld. deleža, kateri se bode tudi obrestoval. — Slov. ferij. društvo .S a v a" je pri svojem občnem zboru sestavilo za upravno leto 1895/96. sledeči odbor: predsednik: g. Ravnihar Vladimir, pravnik; podpredsednik: g. Omersa Josip, tehnik; tajnik: g. Kersnik Janko, tehnik; blagajnik: g. Reisne*, Josip, modroslovec; odbornikom so izvoljeni gg. Rant Vekoslav I, pravnik, Šabec Frančišek, zdravoslovec in Grunlar Rudolf, pravnik; preglednikom sta izvoljena: gg. Sušnik Viktor, pravnik, Maselj Ivan, modroslovec, predsednikom društvenega razsodišša so izvoljeni: gg. Ravnihar Vladimir, pravnik, Kokalj Vi-koslav pravnik in Oražon Ivan, zdravoslovec. Razgled po svetu. Sodba hrvaških uradnih noln o odiiosajlh v Istri, Trstu, Gorici In Tlrolu, - V svoji 208. številki z dne 11. t. m. pišejo .Narodne Novine": .Kam jo pripeljalo božkaiije italijanskega življa v Avstriji, dokazujejo najlepše nečuveni dogodki, ki se dogajajo vsak cas v Istri, Trstu, Gorici iu Ti-rolii. Najhujšo pa je na vsak način v zadnji deželi, to jo v Trentn, kjer so Italijani neomejeni gospodarji. Spominjamo samo na proslavo Baratierijevo. No le dneve so jo zgodila doslej še ne č»ve»a sablazen, ki motijo zeli') žalostno senco na odnošaje v Trentu. Dva znana irredentista Caiio Garbari in Guido Larcher vspeln sta so na dva vrha skupine Brente ler sta ju krstila z imenoma .Baralieri* iu .Ideal". Da je izvoljeno imu italijanskega generalu le slučajno, to no verjame nikdo, ampak fc smatra kot demonstracija proti imenu cesarja Fran Josipa 1„ h katerim imenom je krstil omenjena vrha avstrijski klub hribolazcev. Tako se je splošno mislilo in lo tem več, ker j. /mino prepričanje obeh Italijanov. Konservativni časopin .ha Patria" je ostro obsodil lo dejanje, na kar sla Gurburi iu Lacher nalmipilu v uredništvo .Palrio" iu »ubila urednika Maloicieha, a potem sta izjavila še v ?Allo Adigc\ da sta si priskrbela zadovoljščino zn itapndo na njiju .patriotsko ideal«". Ta dogodek najlepše slika odnošaje v .lalijaiisklh« deželah Avstrijo, a istočasno poslavlja »prašaiije, kako dolgo bode še naklonjena italijanskemu življu iiu* najska vlada ter bo trpela taksno nepodobnosti, ki škodujejo ludi ugledu drŽavo V Italijani v (stri in v Gorici sklepajo, da zaprečijo v deželnem zboru in drugod uporabo druzogu jezika raznn italijanskega, dasi je lo proti nametani vlade, u poslednja nima ni toliko korajže, da bi varovala manjšino1'.-— Tako piše uradni list hrvaške vl.vk-, za kar mu nimamo biti pač le hvaležni. Priporočamo .Narodnim Novinam", naj bi pogosto pisalo o irreden-lovskem gospodarstvu v naših krajih in odpirale slepcem oči, ako je sploh to še mogoče. Mi vsaj nimamo dosti upanja, da bi mero-dajni krogi spregledali iu videli — kam drvimo po laki poti. Dunaj. — Volitve v mestni zbor dunajski so pričele v torek; ta dan so zmagali na celi črti antisomili. Ne le, da so obdržali dosedanje svoje število zastopnikov, marveč pridobili so gc 11 liberalskih mest, a liberalci sploh niso bili izvoljeni, pač pa jeden nemški narodnjak. Vsled te zmage antisemilov so liberalno - židovski krogi popolnoma poparjeni in priznavajo že naprej, da so zgubljeni. Ako pojde dobro, dobe liberalci k večenm 50 zastopnikov, in tako je antisemilom zagotovljena večina. — Za splošno volilno pravico se je vršilo v nedeljo veliko zborovanje v dunajskem prntcrju. Tudi dunajski Poljaki nameravajo prosili dunajski mestni svet, naj bi ustanovil ljudsko šolo na Dunaju za otroke poljskih starišev. Kakošen »speli dosežejo, ni nemogoče uganiti. Novo tnlntatcr8tw. — Časopisi pišejo, da je sestavil novo ministerslvo grof Badcni, sedanji gališki namestnik. V ministerslvo baje ustopi zopet kolnaučniminister baron Gaulsch, a grof Welsersheimb prevzame deželno hrambo. Od ministerstve, v katerem bi bil baron Gaulsch, ne smemo Slovenci upati nič boljšega, kajti poznana nam je Gautscheva ljubezen do slovenskih šol, ako se ni kaj premislil na — počitnicah z debelo pokojnino. Oserska. — V zadnji številki smo poročali o nesreči, ki je doletela cesarsko hišo vsled nepričakovane smrti nadvojvode Lavo-slava, ki se je ponesrečil pri lovu. Pogreb se je vršil sijajno v Budimpešti; udeležili so se ga pa vsi dostojanstveniki, "le ogerski minister-predsednik Banllv ne. Vsled tega napada ga čusopistvo in dokazuje njegovo netaktnost, pa tudi madjarski Časopisi mu lo štejejo v greh. .Budapcsii Hirlap" pa je pisal: .Ni čudež, ako minister ni bil navzoč pri pogrebu, kajli znano je, da človek ne gre rad tje, kjer ga prav ne želijo videli". Vladni časopisi so tihi — Izvršujoči odbor slnda ogerskih nomadjarskih narodnoslij nameruje izročiti tesarju spomenico uprav o času, ko bodo zborovali v Budimpešti člani mejnarednega parlamentarnega shoda, to je prihodnje leto za časa millcnijske razstave. — Cesar je pomilosiil vse ono Ru-munce, ki so bili obsojeni v pravdi radi spomenice, in vsled tega so bili izpuščeni na svobodo. Pozno, a vendar! Ubogi Rumuni! Italija. — Panes se vrše po vsej Italiji znane slavnosti v proslavo prenehanja papeževe posvelne slavnosti in osvojenja Rima po italijanski vojski. — V Ma??ioncaldu je izobčen iz duhovniškega reda neki svečenik don Politeo, po rojstvu Dalmatinec, ker se je udal popolnoma v oblast socijalizmu. Prebivalci tega mesta pa so se zavezali nkljub temu, vzdrževati ga z letno podporo 1000 lir. To so storili pred notarjem. — Italijanski pomorski minister je nakanil pozvati na odgovornost zapovednika oklopne fregate ,Sar-degna* princa Tomaža Savojskega in kontre-admirala Grandvillea, ker se je dognalo, da sta oba uzročila nezgodo .Sardegne", ki ne doseže nikoli več svoje prve moči. Nemčija. — V Ecfurlu jo razglasila svoj program antisemitska ali :nemško - soci-jalna reformna stranka. V programu je tudi točka: Ustanova ter neprenehana voditov statistike o židih, ki žive na Nemškem, prepoved naseljenja plujih. zidov, napuščanje enakopravnosti, odnesno da se podvržejo židje posebnemu zakonu o ptujcih, prepoved riluvalnega klanja, znanstveno preiskovanje židovskih verskih propisov glede vsebine in zavez. — Urednik socijalno - demokratiškega časopisa .V o 1 k s z e i t u n g" v Lipskem je zaprt radi razžaljenja carja Viljema s tisko-pisom, ker je kritikoval neko njegovo zdra-vico v Berolinu. Isto tako zaprli' so urednika časopisa „V o r w a r t s", ker je obsojal sedansko slavnost. Francija. — Parižki časopisi pišejo, da odstopi sonatski predsednik Chollomol-Lacour, ker je žo več časa bolan. —• V prvi polovici septembra so proslavili v Novillv pri Pamu 40-letnico zavzetja Sobaslopola za krimske vojne. To slavnosl je priredilo društvo bivših francoskih vojakov, ki so sodelovali o loj priliki, Pri banketu je nazdravil predsednik pobrotimstvu Rusijo in Francijo, — V Mar-silji so ulovili dva uzmoviča, kulera sta bila ukradla lansko leto v Monlpolllcru jodoii milijon frankov. Pri njiju so našli še pol milijona gotovine. — Francoski politik Glcmonccuu piše zgodovino vojno I, 1870. in kommmrdsko ust nje. Italgljn. — Belgijska zbornica jo bila zaključena, u poslanci bo šli na počitnice po devetmesečnem zborničnem zasedanju, ki jo bilo nujdaijšo in najzivahuiše, kar jih jo bilo doslej. Razprave zbornico so bi|n posebno važnosti, osobito •/. ozirom na bojo vil osi so« cijalisliških poslancov, ki so prišli prvič v zbornico. Siid vsega zborničnega delovanja jo bil šolski zakon, ki vnovič iipoljava verski pouk v vseh osnovnih ljudskih šolah kol, zu-ve/.ni predmet. Pa ludi volilni rod v.i\ občino ni brez pomenu, kujli h lom zakonom jo za-prečeuo, da no morejo dobili Hocljallsli v roko »pravo iu premoženja belgijskih občin. Volilna pravica v občino prične /, dopolnjenim ;i(). leloin, Ank)M»> - Angleška vliula ,]o v Iiiitloni ra/.poi'ii h Turčijo znrnili Armnmj«, Turški sultan ho jo obrnil za pomoč nu rusko i i francosko vlado, pa menda brez uspehu, • Oilknr na Angleškem vlada nova večina v zbornici, pooslruje ho člinduljo bolj ca/por •/, Irci, ki hočejo doneči samoupravo. Razgled po slovanskem svetu. HrvaŠka. — V ponedeljek bo bilo pričelo volitve v meslnl zbor v Zagrebu. Prvi dan jo volil prvi razred, a izvoljeni ro bili kiiu-didalje vladne stranko ; v Um k jo volil drogi razred, v sredo pa tretji. V drugem razredu so tudi izvoljeni vladni kandidiilje, kur so je že naprej vedelo, kajti volilni red je tako sestavljen, da ni mogoče drugače voliti, ker povsod odločujejo uradniki. V tretjem razredu je bil hud boj mej tremi strankami, to je: mej vladno, obzoraško ali neodvisno narodno ler mej starčevičanko ali stranko prava. Izid volitve nam ni še znan. Te volitve imajo sicer tudi politični pomen, a »kljub temu, da bodo imeli v mestnem zboru popolno oblast vladni pristaši, so vendar vsi Hrvatje .n upamo, da hudič ni tako črn, kakor ga slikajo. To je dober nauk opozicijskima strankama, da: med dvoma pro-piraicema Irelji zanje. — HrvaŠki visoko- in srednješolci v Križevcih so sestavili odbor v svrho, da deluje na tem, kako povzdigniti spomenik hrvaškemu pesniku Antonu N i e m-čiču, ki je umrl pred petdesetimi leti in bil pokopan na pokopulišču v Križevcih. — Mej politično oblastnijo na Sušaku iu mesto nu Reki jo bil nastal neki prepir radi kosa zemljišča, ki tiče popolnoma hrvaškemu delu deželo in na katerem so se umestili Rečani, ler od tam celo zupodili meritelja od hrvaških obluslnij imenovanega. Kakor navadno že, Hrvatje so ostali krajših rokavov. Zagrebški .0 b z o r" ima z Reke dopis, v katerem se opisuje cela zadeva, proli koncu pa je citati sledeča popolnoma umestna dopisnikova opazka, ki je namenjena Hrvatom brez razločka strank; dopisnik piše: .Dokler se vso to pri nas (na Reki) dogaja, vi se v Zagrebu prepirale za politične programe; jeden drugemu predba-cujete popustljivost radi tega, ker je jodna ali druga stranka pozabila stavili Koroško v .okvir" hrvaškega državnega prava — mejtem ko je nas strah, da v katkem zgubimo zraven Koroško tudi Pri morje ukljub vašim državnopravtiim programom iu pravaški nadepolni madini". — Kakor pišejo, namerujejo upeljati v srednje šolo na Hrvaškem madjarski jezik kot fakulktivni jezik, to je po volji dijakov, za katere postaja zave z n i predmet, ako se odločijo učiti ga. In tako naprej!!! v madjarski .orsag* ! Dalmacija. — Deželnozborske volitve so popolnoma končane in, kakor smo že naznanili v .Primorcu", od izvoljenih poslancev pripada 23 narodni, 3 pravaški, 9 srbski in 6 avlonomaški stranki; Po pečanju je 18 pravnikov (16 odvetnikov in 2 notarja), 9 posestnikov (ki se pečajo tudi s trgovino), 10 uradnikov (državnih in občinskih, v službi in umirovijenih), 2 časnikarja in 2 zdravnika. Mej izvoljenimi sta le 2 duhovnika (Biankini in Peric), 5 žunanov, 5 profesorjev. 1 poštni uradnik, 1 politični, 1 sodiščni, 1 občinski, 16 pa jih je odlikovanih z raznimi redovi, avstrijskimi in črnogorskimi. Po, ddbi so najstarejši poslanci narodne stranke, mej katerimi nima nijeden pod 40 let. Po veri je 33 katolikov, 7 pravoslavnih ter jeden žici (Morpurgo, ki pripada hrvaški narodni straki). Kot srhska poslanca sla izvoljena tudi dva katolika. Pri volitvah je zgubila le pravaSka stranka, pridobila pa narodna stranka, avtonomasi so obdržali svoje število. Slovaška. — Ta ubogi slovenski narod se mora dnevoma boriti proti madjarski prevzetnosti, katera presega že vse meje. Ma-djarji so jim odvzeli že vse pravice, zaplenili imetje slovaške „Matice", uničili gimnazij itd., sedaj hotd uničiti še ono malo avtonomijo, kojo imajo v evangoliški cerkvi. Že 1. 179!. je bil izdan sinodalni zakon, s katerim je bila razdeljena Ogerška na štiri ovangeliške okraje ali škofije, od teh je preddunavski objemal popolnoma slovaško zemljišče. Samouprava ogerskih evangelikov dovoljuje samemu ljudstvu, da si voli po svojih poslancih škofa ali superintendanta, da ustanavlja šole, pricenši od ljudskih do vseučilišča, in da določuje uCni jezik, voli učitelje, ravnatelje in nadzornike. Slovaki, koleri imajo večino v tem preddunavskem okraju, ho uporabili l;> cerkveno avtonomijo v obrambo svoje narodnosti. Zalo je generalni konvcnl (shod evnngoliskili poslancev vse Ogerske) predložil sinodu (*hodu o?fr.-;kih evangelikov, kateri sklicuje kralj), da razdeli la slovaški okraj na tri dele ter priklopi po-HUmiCue dele iiiiidjaiskiiu okrajem, kjer bi bili Slovaki vedno v manjšimi, ('kljub temu, da je tu Cin vzakonjen, stopili so Slovaki proti njemu v opozicijo. Shirasinslvft (seiio-rijali) požunski, uilianski, treliCiuski, turCanski in oravski so izjavili, da se nočejo pridružili madjarskim škofijam, ampak bodo pričakovali lire". Škofa, dokler se n<» premeni zakon in ne ponovi prejšnja naravna razdelitev. O 'em poslu je zboroval liplovski seniontt, ki ,ie dodeljen po zakonu k predliskemu okraju. Namestnik škofa je bil posla! vabilo »JS. av-(4iisla slarašini liptovske županije, naj sklic*1 shod poslancev za 4. septembra ter je ob enem slavil na dnevni red volitev škofa in poslancev. Madjarski prefriganei so ustanovili kratek rok, nadejaje se, da se Slovaki ne bodo mogli sporazumeli v tako kratkem Času in tudi ne zbrati v zadostnem številu. Stvar je bila drugačna, kajti na tem shodu je predložil neki Slovak, naj se shod razide, ker ni bil sklican, kakor to zakon določuje, kajti po zakonu se mora to zgodili z leče v cerkvi, da se obvesti ljudstvo in si izvoli svoje poslance posamično župnije, V tem sluCaju, radi kratkega roka, ni bilo Časa obvestiti ljudstva, a to tem manj, ker so dobili poziv k shodu nekateri župniki še - le dan poprej, nekateri ga :sploh dobili niso. Seveda madjarski poslanci so so upirali predlogu za razid shodu, no pri glasovanju so zmagali Slovaki /. V.) proti sedmim madjarskim glasovom. Te dneve se je vršil novi shod, pri katerem so si izvolili Slovaki škofom zopet Zdenka, ki je bil odlivjl to Čast. hi tako je zmagala pravična roC! Češka. ¦-¦ V Domažiicah na Češkem so odkrili spominsko ploščo Češki pisateljici liožcni Nemcovi v oni hiši, v kateri je pisateljica bivala veC let. — Razstavo je doslej obiskalo nad poldrugi milijon oseb. — Shod pisateljev CeSko-slovanskega narodopisja bo 27. t. m. — „Čas* piše, da je olmuški nadškof Kolin dai Citati v delu svoje pruske škofijo slavnostne službe božje in pa „Te-deuiiie" v spomin sedanske slavnosti. -Cehi skušajo vsako leto proslavljali 12. septembra kot dan, katerega je bil razglašen znameniti kraljevi reskript. Tako je hotelo tudi letos storiti Češko polit, društvo v Brnu, kar pa ni dovolilo redarstvo. — Smetanova opera .Prodana nevesta" se bode pele. 25. t. m. v Pragi že trištokrat. Prvič je bila pe-vana 1. 1860. — Odlomke iz nove Foer-sterove opere .Gorenjski slavCek" so svirali na praški razstavi. — Praški Češki tednik „Vyšchrad" ne sme veC izhajati. Doletela ga je ista moda, kakor BČeske Novyny« na podlagi posebnega člena o izjemnem stanju. Hosna-Herccgovina. — Prve dni tega meseca obiskalo je Sarajevo zopet 149 članov moravskega obrtniškega društva, ki so si ogledali razne znamenitosti in obrtne zavode. Dne 5. t. m. prispeli so v Sarajevo Člani ogerskega društva graditeljev in inženirjev. — Ukljub raznim prošnjam In pisanju časopisov se je vršila slavnost streljanja golobov v Uidži, katere se je udeležilo 34 najboljših lovcev. Da se prepreči za prihodnjič taka neumestna zabava, je iznašel neki inženir Ilugo Fuchs nov način za izdelovanje golobov iz papirja ter ga dal že patentovati. Takšnega goloba bo možno pustiti v zrak s pomočjo nekega stroja; zletal pa bo kot pravi golob. Svoji iznajdbi je dal ime „Co-lumbia1'. Ako se iz tega goloba ne porodi kaka »raca", potem bo res pomagalo, da se opusti j prihodnjič streljanje na živo golobe. Cniasora. — Minuli teden so se mudili na Cetinju nekateri ruski dostojanstveniki, mej njimi knez Dimitrij Petrovič Golici, potem znani pisatelj Muravljin ter mladi ruski skladatelj Sergij Vladimirovič Juferov. Črnogorci so jih sprejeli prav srčno. Od tam so odpotovali v Italijo, kjer ostanejo ves september. Srbija. — Iz Belgrada poročajo, da pride zopet Jovan It i s t i č na politično površje, dasi so ga že proglasili za političnega milica. Ta mrlič zopet vstaja in vsa Srbija upira oči v njega. Po državnem prevratu le 1893. je živel Risbe: osamljen, a pokazal se je mej svetom še le te dni o priliki bogoslužja za srečno rešitev kralja Aleksandra. V Srbiji smatrajo to znamenjem, da se je Risbe pomiril s kraljem ter pozabil razža-Ijenje, katero mu je storil kralj, ko se je proglasil polnoletnim in dal Rističa resnično zapreti. Ako pride na površje zopet Ristič, tolmačijo to zopet tako, da se Milan ne povrne več v Belgrad, kajti le on je uzročil tedanji državni preobrat, vsled katerega je bil razžaljen RisliC. KoIgarya. — Češka ^Politik" dokazuje, kako propadajo Bolgarska, Srbija in Grška, torej male balkanske države, vsled silno množečih se državnih dolgov, ki dovajajo ne le do finančnih, temveč tudi do po-litiških polomov. Do leta 1879. je šlel proračun za vztočno Rumelijo 12,177.52.r> frankov, I. 1884, pred združenjem z Bolgarsko so znašali dohodki 16,138,606 fr. Proračun kneževine bolgarske je imel do leta 1885. redne preostanke, ki so se pokladali v rezervni zaklad, zasnovani od ruske uprave. Leta 1873. so znašali dohodki ±Vjs mil. frankov, stroški pa 2' % mi!.; leta 1885. bilo je dob. 3i>, razhodov pa 36 mil. Šest let so bili preostanki od 2—5 mil.; nedostatek 7.745.578 je bila zakrivila srbsko-bolgarska vojna. Od 1. 1879. do 1885. je ostalo skupnega preostanka 14.130.823. Ker je prihranila več mil. tudi ruska uprava, morala bi bila imeti Bolgarska 1. 1885, prihranjenih 36,611.665. Po združenju vzločne Rumelije z Bolgarsko je začelo drž. gospodarstvo propadati. L. 1886. so znašali dohodki združene Bolgarske 47,150.916 frankov, razhodi pa 47,021.769; i. 1893 dob. 70,435.760, stroški pa 89,309.331.. Nedostalki so v 7 lelib, do 1893, naraslli na 46,557.1*10 frankov. Danes ima Bolgarska dolgov uže 105,905.376 ukljub term, da so se davki poviševali od leta do leta. .Lilnilerliiiiik* je posodila 11-2,780,001) frankov, in sicer po 6»„ v tej dobi, ko so obresti znižane na \"» ali še niže. — Miui-slerski predsednik S to i lov izdeluj" novi volilni red in je vsled lega razposlal okrožnico na vse prefekle s pozivom, da mu poročajo vse napake sedanjega \nlilnega reda, oziroma kake napake ima in kako bi -v mogla doseči popolna volilna pravica brez npliva kakoršnih kolih strank in ohlastnij. (Cospod minister naj bi pisal v Sežano ua Kras po podatke, kako se više volitve brez uplivanja ohlastnij. Op. slav.) Kuslja. - Za ohrtuo-iimetno razstavo, katera bo 1896. 1. v Nižjem Novgorodu, se že pridno pripravljajo,— Skoro končan bo novi most Civz reko Oko, katera pod Nižjim upada v reko Volgo. Ta most bo lesen, 361 sež. dolg in S sež. širok, 11^ sež. mosta bo plavalo v Oki, koje bo podpiralo 22 lesenih ponlonov, ostalih 116 sež. pa bo lesena eslakada ua svajili (Pffihle). Nadi mosta je sestavil inženir V. M, Lohtin, It. K. Mazing pa mu je pri sestavljanju načrta pomagal. Cena mosta je proračiiiijona na 253.618 rub. 12 kop. ¦•-Nedavno se je iz IVIrograda v Moskvo odpeljala cela tolpa iimerikanskili kapitalistov, koji v Moskvi neki zasnujejo društvo ua delnice, katero bo gradilo lesene hiše ter jih zatem po kosCekih prevažalo v zapadni kraj, kjer so bili letos strašni požari. Ta vest je nekako čudna, no tudi tieki ruski cangradski tržni agent spodbuja ruske podjetnike gradili v Odesi ali v Nikolajevem lesene hiše in koče v ruskem slogu ter jih nadrobno odpravljati v Carigrad, kjer je neki moda za vse rusko, med drugim tudi ua ruske stavbe. Torej Rusi bodo gradili hiše Turkom, Amerikauci pa Riuom! — Mi-iiislerstvo narodne prosvele je storilo pre-važen korak naprej po poti zjedinjenja pri-baltijskega nemSlva - vileštva z ostalo rusko državo. Zaukazalo je namreč, da preu.sgauska učiteljska somiriarija v kuriandski guberniji preneha svoje delovanje, a dvorjanska učiteljska seminarija na zelškem otoku, jedina v kraju, bo preuslrojena po potrebnostih splošno-državnih. Ista usoda doleti tudi ženske šole po velikih mestih, kakoršna so Jurjev, Mitava in Libava: v vseh treh mestih bodo rečeno šole preobrazovane v navadne 7-8 razredne žensk«; ruske gimnazije. — Finlandski sonat je odločil poslati spe-cijalista o redarskem pravu v Petrograd, da bi v ruski stolici izučil vse, kar se tiče redarstva v Rusiji. — Moskovski odbor, nabirajoči narodno kopejko za spomenik cesarja Aleksandra III. v Moskvi, v svojem poslednjem poročilu naznanja, daje za drugo polovico prošlega junija dobil darov za 113.551 r. 6 kop,, a vsega denarja je do sedaj že nabrano 710.384 r. 27 kop. Ce odštejemo moskovske trgovce z 300.000 r., — jo vsa nabrana vsota prišla skoro izključno iz narodnega žepa. „S. S." Od e. kr. namesništva v Trstu smo prejeli, s prošnjo, da je objavimo, nastopno »Podučilo o prikaznih, poil katerimi nastop« prasjasfca kup: (prasja kužna bolezen).' Prasja kuga (prasja kužna bolezen) je nalezljiva živalska bolezen, ki je do najnovejšega časa bila popolnoma neznana v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru; zatorej posestniki živine niso dosti gledali na njo in deloma se je celo zamenjevala s prasjim peračcem (vrbancem, perečim ognjem, ošenom). Njena nalezljivost pak je mnogo veča kakor nalezljivost peračea in praviloma napada večino, včasih celo vse prasce v suho-tovanjih, v katerih se ugnjezdi; tudi cepa-nje obolelih prascev je mnogo veče kakor pri peračeu; za to kugo pogine večina prascev. Razširjanje njeno se zlasti pospešuje po trgovini s prasci, pa tudi po drugih sredstvih, sosebno po strežajih, skapljalcih (takozvanih kavčmarjih ali svinjerezih), po predmetih in zlasti po gnoju iz okuženih hlevov itd. Ako se za prasjo kugo oboleli prasci pobijajo za silo, nastanejo v dotičnih suho-tovanjih nevarna gnezda kuge večkrat za dolgo; časih tudi je dokazano, da se kuga dalje širi po mesu in odpadkih lakih zaklanih prascev. Meso teh bolnih živali je Človeškemu zdravju škodljivo in je večkrat tako, kakor kuhano meso. Prav pogostoma zatrošajo to kugo prasci, ki obole le v manjši meri, in se morejo bolezni bolj upirati, kar velja o domačih, z angležkimi ne križanih pasmij, kateri torej kažejo le začasno bolehnosl. Najmanj se bolezni morejo upirati mlajši prasci (prašički, tekači.) Kužnina se zalrbša po izdahovanju zraka, po izmečkih, ki se jih iznebivajo obolele živali pri kašljanju, po skupni piči, oziroma ostankih piče, po napajališču, po izme-tanem blatu in po seCi. po gnoju iz okuženih hlevov, po ostankih stelje, po hlevskem orodju itd. Bolezen sama sestoji iz pljučne vnetice in črevne vnetice, a večkrat s»> tndi na Široko uniči kožica črevne žleze; v mnogih sluCajih vrini tega še hudo obole ledvice in scalni or/ani. Neredkoma se enake razrušoe, kakor m> kožici črevne žleze, nahajajo tudi na žlezni kožici v gobcu, v žrelu, goltancu in v dušniku. Pojavi bolezni so različni po tem, ali so obolela najhujše pljuča ali pa čreva, oziroma vse dihalne poli aii pa prebavita. Bolezen se pričenja s tem, da prasee nima pravega teka in je vedno žejen; živali so tedaj zelo mlahave in slabotne, zlasti v zadnjem delu ; živali so trudne, opotekajoče, omahujoče v zadnjem delu; noge so jim takorekoč drvene, koraki majhni, Prasci mnogo lež«', zarivajo se v steljo in ustajajo le neradi in težavno; krulijo le poredfcoma in hripavo, kašljajo slabotno, da jih je včasih komaj slišati, sploh dihajo naglo, čudne* premikovaje olrebusje. Mn030kr.1t se v po-Cetku bolezni in v nadaljnjem njenem teku opazuje bljuvanje in krvavo barvana driska, včasih tudi izmeček krvavo Imivjik-m ali s krvavo žlezo zelo prevlečenega bl.tla v malih, krogljicali. Bolne živali imajo hudo mr/.lico, treM-jo se povsem /.ivnlii; koza jim je včasih gnrk.i, včasih hladna, ter je ve.kral, /laMi okoli ušes, na rilcu, pod vratom, na trebuhu in na notranji strani krač zelo ni.leCa in modra; največkrat se prikazuje oprto"-, združen * hrastami. S prva se oči solze, a kmalu jih prelepi neka vlačna gnojna Ivarina ter jim dopušča bili odprtimi le iia pol. Živali nag!« medle ter poginejo več kra' po malo dnevih, včasih pak traja borzen tudi več ieduov, v redkih slučajih tudi več mesecev. Pojavi bolezni nastajajo pri novic na-kupljeiiih prasnil praviloma kmalu potem, ko se ti spravijo v hlev, ter so tako čudni, tla ne morejo ostati skriti, ako .sire/.aji le količkaj pazijo. Ko jih je posestnik pra.eev zapazil, mora nemudoma podati o tem naznanilo občinskem načelnislvii (županstvu), katero najprej ko mogoče ukrene potrebne na-redbe, da se ubrani nadalje razširjanje kuge; kajti leki, ki bi res kaj pomagati v l"j bolezni, so še popolnoma neznani trt tudi zdravljenje tako obolelih živalij h! bilo najbrž brez vspeha, če pomislimo, da je Solezen navadno zelo nagla in da zelo uničuje za življenje posebno važne organe. Da se zalrosenju te zelo nevarne kuge v okom pride, priporočati je toplo, d.i se uvažanje prcšiCcv po moči opusti iit daje večo pn/.nrnosi domači nji, domačim plemenom, in sicer zato, ker naši domači pre.šici niso tako podvrženi bolezni in jako lahko plcmcnijn. je njih meso okusno, zelo se radi pitajo in tako dalje, ter imajo zategadelj večo prednost pred drugimi prašiči. Hciiiiebcrg-Seiilc '¦ - mir iiflit, vveiiii direkt al. mcuiim Kal.riki-ii I.i-zi.^.-ii — sr-hiviirz, wei-s mul fiiilii^. vini :!¦") kr. l>is II. ILC p. Motor ulatt, P>sticift, kiirriiTl, p-tmislrrl, iMiuuslt-eli:. (Vil. irto vi'1-si'h. Oiial. um! iilMiu v.-rs.-li. FartM-n. Dcssins rte.), porlo- und sleuorfrai ins Haus. Muslcr imi{.'<'lit:iiil. Hoppeltcs »riufportn n. «!. .Sclivvi-iz. Seitleii-Viil.i-ikoii G. I[ciiiu'ln*L(k. u. k. IIr>(].)/iirttli Razglas. Dne 15. oktobra 1895. od 10. do 112. uro dopoldne se bo vršita pri podpisanem ravnateljstvu prostovoljna dražila sledečih v (toriei ležečih neprernakljin: Vložek 072 zomlj. knjige občino Goriške. A. i telo stavbena parcela 08j- m 085 hiša in dvorišče zaznamovana s štev. iL2 in 14 (Casteilo I); grunt, parcela -271/(!, 2721* in 273 vrt; 2 Lelo stavbena parcela 071 hiša št. 28 (Casteilo I) in grtmtovne parcele 2G5/„ in 108 vrt; 3 telo gruntovna parcela 238 vrt; 4 telo stavb, parcele 038 in 03f> hiša z dvoriščem št. 8 in 10 (Casteilo H). B. 5 telo grunt, parcela 2iG vrl; (> telo stavbena parcela 017 hiša z dvoriščem št. 18 (Casteilo H.), gruntovna parcela 218 vrt. Klicna cena znaša za nepremakljine pod A. v skupnem znesku gld. 4350.—, za tiste pod B. pa gld. 650.--: pod le cene se ne prodajo in vsi drugi pogoji se lahko pregledajo pri podpisanem ravnateljstvu. V Gorici, dne "28. avgusta ISikh Ravnateljstvo zasfavnice in ž njo združene hranilnice. Prazne posode prodajata ^. 5). fctata $oU$$U V GORICI. raS3LB5S&!j Zahvala. I S pokojnim mojim soprogom, Andrejem V u k o v i fi e m, zava- j rovala sva se dne 25. maja 1889. 1. pri banki »SlilVtfjL" vzajemno k na slučaj smrti za gold. 1500. Ker je moj soprog dne 3. junija t. f 1. umrl, izplačn la mi je imenovana zavarovalnica ves zavarovani i kapital brez v s a k e r ž n e g a o d b i t k a takoj, ko sem nji } predložila potrebne listine. Zaradi tega priporočam banko ' L »SLAVIJO* vsakemu, ki si želi zavarovati življenje ali imetje svoje. P V Gorici, dne 12. septembra 1895. . j Frančiška Vukovlč, w IJj^ rcstavratL-rka na južnem kolodvoru. I ffl Jakob Štrukelj ^Trst^ ^rli Ciarmil. II, *ki< plazu frlli Caitrn. \ » ..u,,..-..!, vlili w,ušm>o. > \%\ pt..(l.lj:i po ;ir».'!.V'l!llll l.iAill r.tl.-.h VSi.kii- )\ ^ vr,.,„ .,,u.|,^a ^1 )*{ kolesa (bi cy Rt le). J Mt Z.i-.(op^-..,l..l... ,«)«r'i/. l..v.iin-ll. KI-).t A V l-i.iuU..r! m k..|... .Iti!.i-I,- N..::iii-r.|i;iiii h m Aic.-l-a.;. ¦' V ¦ ' ' v. Gostilna Antona Vodnpivca v Trctu ulica Solitario št. 12 rojakom iz IJori-'-!*«' in ilrii^ini Slnv<-iic<'in v Tr-tu, kujti v i-i«'j s*- tiif-ijo le pristna vipavska ima in bela vina iz prvaške obline in s Krasa. IVipororu 5-f po^rtuio SiovciKcm, ki pridejo po opr.tvkih v Trst. Kuhinj« prav dobra in po coni. Čudovite kapljice sv. Antona rsiiloviiiiskrvii d |.n|tni*!o r.ilio .-u.- žli/tn- .li.iki.it ll.i.hlll.lSilk!.r'.!ll.lcZMlŽ.-;..i!r.'(KI, zlate žile, iMHutir-e, liijmiminliiji-, Iia j-trilr. ;k:«/.,-ue krvi. tVne ene >fckl<>iiiee :{0 kr. Innl-jii m- v VM-i. rl.tvnih l.i.ir- |...'si^ilvV- |,'il'!.li.',.,"*,IeL".!lhi. Cristololetti v Gorici. Oil picniiio^ih zahval priolirinVino tu U- dve: V ^t. ftli-bri 'ta Koroškem, 17 april Z velikim vest-ljem Valu naznanjali,, m na sreoi bolezni, dokler mm-iii žarel uživati s[ovirC-ifi kapljic sv. Antona. 1'nisirn, da mi zopet pošljete . . itd. Juh-itrn Krttutiturh. K..|.-.» . V.ll.r" ...k«. Ulo M .„e,-.e-.; J .*•!.» in na *-«. L..,/.. I k..w-tii:, |..M,r.ivt;.iii'.i Lol,- h Naravne mineralna vode iz razni studencev. Kemični, farmacevti&nl In drogerijs Izdelki najbolj čislane domača l tuje zdravllske posebnosti. Ribja olje, naravno in izvrstno, pr jetnoga okusa in Hemično čisto. Ribje olje z železom ali ieleznii jodom. Najčistejšo žveplenokislo apno c. k kmetijske šole v Gorici za vlnarsl rabo. Zdravila za živino, konjski cve konjski praiek, oovejl prašek. Homeopatična zdravila. piodaja novoustanovljena lekiiina A. Gliubich v Hobaiišči i/, ilnhri- hi';«-, l.'piv-.ko i/.ohra/.eh, doher pr dajalec, /.mo/.eii knji^inoiUlv.i, \-(o -.In/.lio tjiei-i>njski ali iiic-ani piodajalnici. N.i-,|(,v pose na-,e upravnii|\n. Nad 50 (et pnpoznano za najboljše umlvaTno mila ^POLLO fjgiMILO Prava sama z gorenjim otiskoro. Pred ponarejenim se syari. Za trgovce In krosnjarje! NajLoljse i„ niii- za vse vrste: možke in žeii^ke mvavice. Ja^-erjevo perilo, rolicc ild. v tovarniški zalo-i J os. Manili, Dunaj I. Selmedji.ii-s.. :iil,..| \Vi,,|iIiiw,..).<.i:iss,. is) W««l«/«i nt:fw- šlljittiT /Ki SfltiHlCi in i <«7/ n u v a e ftnmi. fmL /k l^fr-OV zdravst. preskusen l&priCcvaio: Dunaj :!. jui. livS/.) KAtODONT 1 veliko MILIJONOV krat preskusono in uspeh dokazano, zdravniško priporočeni zobno čistilo in ohranilo. lih*- Dobiva $e jKUsod ~"*J(]| BELE NOČ IZBRANE PESN stanejo 50 kr. KLODU'a materin blaiosio *** stane 18 kr., p poŠti 20 kr. ssBooooeooeo lesseeeaeeeeeeseeeeeieeeseeseeeeeeeofree—aseeeeeieeeeeesesssesso