st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i Prispevek predstavlja epigrafsko analizo napisov, ki so ohranjeni na enajstih še neobjavljenih odlomkih 
spomenikov z območja rimske Emone, hranjenih v Mestnem muzeju Ljubljana. Vsi so bili najverjetneje 
odkriti v sekundarni legi in izvirajo iz obdobja od 1. do 3. stol. n. št. 
Ključne besede: epigrafika, Emona, fragmenti, Mestni muzej Ljubljana, antika, geologija
Eleven inscriptions, discovered on as yet unpublished fragments of monuments from the territory of 
Roman Emona, are discussed in this contribution. The monuments, kept in the City Museum of Lju-
bljana, were most probably discovered in the secondary position and date from the 1st to the 3rd centu-
ry AD.
Keywords: epigraphics, Emona, fragments, City museum of Ljubljana, Roman period, geology
Rimski fragmenti z napisi v Mestnem muzeju Ljubljana
Julijana Visočnik, Nadškofijski arhiv Ljubljana 
Bernarda Županek, Muzej in galerije mesta Ljubljana 
Simona Jarc, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, 
Oddelek za geologijo 
Luka Gale, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, 
Oddelek za geologijo in Geološki zavod Slovenije
9
Rimski spomeniki z napisi so dragocen zgo-dovinski vir, vedno bolj pa jih dojemamo tudi kot našo kulturno dediščino. V na-
sprotju z njimi so majhni, fragmentarno ohran-
jeni odlomki za širšo javnost običajno manj za-
nimivi, zato se nemalokrat zgodi, da se ponovno 
izgubijo ali založijo. Tako je ključnega pomena, 
da se jih po odkritju čim prej objavi in tako pre-
preči, da bi ponovno utonili v pozabo. Avtor-
ji tega prispevka smo se tako odločili, da zbere-
mo še neobjavljene fragmente z napisi, ki jih v 
depoju hrani Mestni muzej Ljubljana. Prispe-
vek tako predstavlja 10 do sedaj še neobjavljenih 
fragmentov in enega, ki je bil na kratko omenjen 
v Varstvu spomenikov 13-14. Odlomki z napi-
si so obravnavani z arheološkega, epigrafskega in 
geološkega vidika. Poleg splošnega opisa kam-
nin, iz katerih so bili izdelani artefakti, podaja-
mo tudi podroben litološki opis na podlagi mik-
roskopskih preparatov, kar je relativna novost v 
našem prostoru.”
Katalog obravnavanih spomenikov
Fragment nagrobnega (?) spomenika
Najdišče: Ljubljana (Emona). Fragment so našli 
leta 1962 med arheološkimi raziskavami na Trgu 
revolucije v Ljubljani. Hranjen je v depoju Mest-
nega muzeja Ljubljana, inv. št. 510:LJU;0048569. 
Material: Svetlo siv apnenec s posamični-
mi večjimi drobci školjk v zrnsko-podprti osno-
vi. Med drobnimi fosili so prepoznavne fosilne 
luknjičarke iz naddružine Orbitolinoidea. Sled-
nje so znane iz kamnin spodnjekredne do oligo-
censke starosti1. Kamnina je domnevno kredne 
starosti. Izvor ni poznan.
Mere: 14 x 15 x 5,6 cm, velikost črk: 5 (v. 1), 
4,4  (v. 2) cm.
Opis: Odlomek napisnega kamna iz sive-
ga apnenca. Na njegovi površini so vidni ostan-
ki malte, verjetno je bil kam vzidan. Ohranjen 
je desni zgornji vogal napisne plošče, njena leva 
1 (po Boudagher-Fadel, 2008)
doi: ht t ps://doi .org/10. 26493/2350-54 43.5(2)9-20
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 5 
(2
01
7)
, š
t
ev
il
k
a
 2
10
stran je obdana z malto. Črke so bile lepo klesane 
in so pravilnih oblik. 
Neobjavljen.
------
[- - -]+VTIA
[- - -]++CA
------
Prevod: 
V. 1: Zadnji dve črki v vrstici 1 sta manjši: I = 
4, A = 4.4 cm. Po čiščenju kamna se je pred črko 
V pokazal ostanek še ene črke.
V. 2: Od prvih dveh črk sta ohranjena samo 
njuna zgornja dela. Prva je tako lahko I, L (črka s 
pokončno hasto), druga C ali morda G.
Komentar: Glede na ostanke črk v prvi 
in drugi vrstici lahko trdimo, da sta bili na 
spomeniku zapisani dve ženski imeni. Ohran-
jenih črk je premalo, da bi lahko naredili verjet-
en izbor imen. Prav tako ne moremo zaključiti, 
če gre za ime tipa tria (duo) nomina ali dejansko 
za dve enodelni imeni.
Datacija: 1.–3. st.
Fragment nagrobnega napisa za Januarijo 
Najdišče:  Ljubljana (Emona). Fragment so našli 
med arheološkimi raziskavami na območju na-
črtovane nove Narodne in univerzitetne knjižni-
ce (NUK II) leta 1990 v ruševinski plasti. Danes 
je hranjen v depoju Mestnega muzeja Ljubljana, 
inv. št. 510:LJU;0060180. 
Material: Gost temno siv apnenec brez več-
jih zrn ali z veliko količino drobnih belih zrn. 
Vsebuje lečasta nakopičenja 0,5-1 cm velikih be-
lih školjčnih lupin. Mikrofosili (luknjičarke in 
problematični fosil Thaumatoporella) ustrezajo 
spodnjejurskim združbam. Kot možen izvor ap-
nenca te starosti se najpogosteje omenja Podpeč2.
Mere:  30 x 22 x 18,5 cm, višina črk: 3,5 (v. 1), 
3 (v. 2) cm.
2 Anton Ramovš, Podpeški in črni ter pisani lesnobrdski apnenec 
skozi čas (Ljubljana: Mineral, 2000); Bojan Djurić in Igor Rižnar, 
“Kamen Emone,“ V EMONA MM, Urbanizacija prostora – nasta-
nek mesta, ur. Bernarda Županek (Ljubljana: ZVKDS, MGML, 
2017), 121-143.
Opis: Nagrobnik, ki je zelo verjetno imel ob-
liko cippus (glede na debelino in polkrožno zak-
ljučen zgornji del). Spodnji del je odbit. Črke so 
lepo in pravilno klesane.
Neobjavljen.
Ianuaria 
ann(orum) XV
------?
Prevod: Januarija, stara 15 let, …
V. 1.: Druga črka I je pomanjšana in meri 2 
cm.
Komentar: Ianuarius/-a je pogosto osebno 
ime, ki se pojavlja tudi kot družinsko ime. Raz-
širjeno je predvsem na območjih s keltskim pre-
bivalstvom, kar se lahko razloži z vplivom kelt-
skih imen na Iantu- 3 (iantu-: namere, načrti). 
Kajanto pa ga opredeli kot ime povezano s kole-
darjem (mesec)4. 
Datacija: 2./3. st.
Mejnik grobne parcele (?) 
Najdišče: Ljubljana (Emona). Najdiščnih podat-
kov ni. Hranjen je v depoju Mestnega muzeja 
Ljubljana, inv. št. 510:LJU;0060203.
Material: Svetlo siv apnenec z gosto nako-
pičenimi drobnimi zrni. Mikrofosili, predvsem 
luknjičarki Orbitopsella sp. in Everticyclammi-
na praevirguliana, kažejo na srednje spodnjejur-
sko starost. Možen izvor tovrstne kamnine je ob-
močje Podpeči5.
Mere: 53 x 29 x 14,5 cm, višina črk: 4 cm.
Opis: Ohranjen je osrednji del kamna, ki je 
odbit z vseh strani. Ločilna znamenja so bila naj-
verjetneje uporabljena, a jih zdaj več ni mogoče 
potrditi. V prvi vrstici so črke ohranjene bolj v 
obrisih. 
Neobjavljen.
3 Primer OPEL II, 189-190; Fritz Lochner von Hüttenbach, Die 
römerzeitlichen Personennamen der Steiermark: Herkunft und Auswe-
rtung (Graz, 1989), 84; Wolfgang Meid, Keltische Personennamen in 
Pannonien (Budapest: Archaeolingua, 2005), 74-75, 109.
4 Primer Iiro Kajanto, The Latin Cognomina (Helsinki: Societas 
Scientiarum Fennica. Commentationes Humanarum Litterarum, 
XXXVI 2, 1965), 218.
5 Ramovš, Podpeški in črni ter pisani lesnobrdski apnenec skozi čas; 
Djurić in Rižnar, “Kamen Emone,“ 121-143.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
r
im
sk
i f
r
a
g
m
en
t
i z
 n
a
pi
si
 v
 m
es
t
n
em
 m
u
z
ej
u
 l
ju
bl
ja
n
a
11
++++
In f(ronte) p(edes) LX
In ag(ro) p(edes) XX-
II
------ ?
Prevod: … v širino 60, v dolžino 22 (?) čev-
ljev …
V. 1:  Na začetku besedila bi pričakovali bes-
edno zvezo Locus monumenti, najeverjetneje 
v obliki L M, zdi pa se, da so ohranjeni ostan-
ki štirih črk (morda L V P I). V tem primeru bi 
morda lahko šlo tudi za daljšo formulo: L M Q 
V P …, torej locus monumenti quoque versus pedes 
… Na spomeniku bi tako kar na dva načina pov-
edali oz. poudarili velikost grobne parcele, ki bi 
bila po dolžini in po širini 20 čevljev.  
V. 2:. Pred prvo črko pa je morda samo pos-
ledica klesarjeve napake. F in R v frontes sta na-
jverjetneje  v ligaturi.
Komentar: Merska enota rimski čevelj 
(pedes) je meril ca. 1/3 metra, torej 5 čevljev je tvo-
rilo 1 korak (passus). Velikost grobnih parcel v 
Emoni je bila povprečna, če jih primerjamo npr. 
s tistimi iz Akvileje, prim. komentar k RINMS 
69 in 70. Glej še podobne spomenike ILJug 1091, 
ILJug 1092, ILJug 1093 in ILJug 1094, kjer se ve-
likost grobnih parcel giba med 20 in 30 čevlji.
Datacija: Najverjetneje 1. stoletje.
Fragment mejnika grobne parcele 
Najdišče: Ljubljana (Emona). Fragment so naš-
li leta 1972 med obnovo kanalizacije pri ljubljan-
ski stolnici. Hranjen je v depoju Mestnega muze-
ja Ljubljana, inv. št. 510:LJU;0048572. Material: 
Gost temno siv apnenec brez prepoznavnih zrn. 
Starosti takega apnenca se nedvoumno ne da po-
trditi, vendar se kot najbolj verjeten izvor ponuja 
območje Podpeči. 
Mere: 14,5 x 18 x 10 cm, višina črk: 6,5 cm.
Opis: Ohranjen je zgornji levi vogal 
preklade, na katerem lahko preberemo prvi dve 
črki v celoti in levo polovico tretje.
Neobjavljen.
L oc[us monumenti]
------
Prevod: Grobna parcela …
Komentar: Glej komentar pri št. 3.
Datacija: 1. st. (?)
Fragment napisnega kamna 
Najdišče: Ljubljana (Emona). Najdiščnih po-
datkov in podatkov o pridobitvi ni. Hranjen 
je v depoju Mestnega muzeja Ljubljana, inv. št. 
510:LJU;0059824.
Material: Temno siv apnenec z zelo redkimi 
drobnimi, včasih nekoliko večjimi (fosil polža) 
zrni. Nabor mikrofosilov ustreza spodnjejur-
skim združbam. Kamnina najverjetneje izvira iz 
območja Podpeči.
Mere: 34,5 x 31 x 5,5 cm, višina črk: 6-6,5 (v. 
1), 4 (v. 2) cm.
Opis: Napisni kamen iz sivega apnenca, pre-
lomljen na polovico. Ohranjeni sta dve vrstici 
napisa, prva vrstica: „L C“, druga vrstica: „ L „ . 
Ohranjena je leva stran spomenika. Izrazito tri-
kotno ločilno znamenje je med L in C. S starejše 
fotografije je razvidno, da je kamen danes manjši 
in tako manjka črka P. Ločilno znamenje pa je 
bilo tudi med črkama C in P v vrstici 1. Zdi pa 
se zelo verjetno, da je trikotno ločilno znamenje 
tudi v drugi vrstici za črko L.
Neobjavljen.
------
L(oco) c(oncesso) p(ublice) (?) 
L(---) ?
Prevod:  … mesto javno podeljeno …
Komentar: Podobna formula namreč L(o-
co) d(ato) p(ublice) je v Emoni dokumentirana 
na napisu RINMS 11 (prim še. RINMS 73, kjer 
je najverjetneje izpričan začetek iste formule, 
spomenik, na katerem je, pa je opravljal funkci-
jo mejnika). Tudi če je razumevanje na tem mes-
tu izpričane formule pravilno, še vedno ni jasno, 
kaj predstavlja L v drugi vrstici.
Datacija: 1.- 3. st.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 5 
(2
01
7)
, š
t
ev
il
k
a
 2
12
Fragment napisnega kamna 
Najdišče: Ljubljana (Emona). Pri kopanju kanala 
za toplovod so pod pragom vzhodnih vrat Škofi-
jskega dvorca našli fragment spomenika z napi-
som (VS 13-14, 1968-1969, 163, slika). Hranjen 
je v depoju Mestnega muzeja Ljubljana, inv. št. 
510:LJU;0060184.
Material: Svetlo siv apnenec s številni-
mi okroglimi zrni (ooidi). Tovrstna kamnina je 
znana tudi iz območja Podpeči6. Spodnjejursko 
starost potrjuje mikrofosil (luknjičarka) vrste 
Meandrovoluta asiagoensis.
Mere: 24 x 62 x 34 cm, višina črk: 14,5 cm. 
Opis: Kvader iz sivega apnenca, ob robovih 
odlomljen; odlomljen predvsem levo in desno, 
zgoraj in spodaj deluje nedotaknjeno, razen če je 
to posledica sekundarne rabe in predelave. Črke 
so lepe z odebeljenimi zaključki. 
VS 13-14, 1968-1969, 163 (?).
------ ?
[---]XVI+ [---]
------?
Prevod: /
Pred črko V je viden ostanek črke (des-
ni spodnji del črke, morda desni del črke X), za 
črko I pa je prav tako ostanek črke: spodnji del 
pokončne haste (morda še en I ali F etc.).
Komentar: Fragment je bil sicer že objavljen 
v Varstvu spomenikov, a je njegovo stanje danes 
že drugačno kot takrat: črka X je bila namreč ob 
prvi objavi skoraj v celoti ohranjena, medtem ko 
je danes viden samo še njen skrajno desni spod-
nji del.
Datacija: 1./2. stoletje.
Fragment napisnega kamna 
Najdišče: Ljubljana (Emona). Odlomek so naš-
li med arheološkimi raziskavami na Trgu rev-
olucije 16. septembra 1961, v izkopnem polju IV. 
Hranjen je v depoju Mestnega muzeja Ljubljana, 
inv. št. 510:LJU;0048592. 
6 Luka Gale, “Microfacies characteristics of the Lower Jurassic li-
thiotid limestone from northern Adriatic Carbonate Platform 
(central Slovenia),“ Geologija 58 (2015): 121-138.
Material: Gost temno siv apnenec, mesto-
ma z redkimi drobnimi zrni. Redki mikrofosi-
li kažejo na spodnjejursko starost. Najbolj mo-
žen izvor tovrstne kamnine je območje Podpeči7. 
Mere: 23,5 x 15 x 15 cm, višina črk: 5 cm.
Opis: Odlomek napisnega kamna je zgoraj 
polkrožno zaključen, odlomljen pa je levo in des-
no ter spodaj. Ločilno znamenje se predvideva v 
prvi vrstici med C (G?) in P; morda je bilo tudi 
med I in A v drugi vrstici (lahko pa gre tudi za 
posledico poškodbe); ločilno znamenje tudi med 
N in F v tretji vrstici.
Neobjavljen.
C(---?)  P(---?)
[---]TI AC[---]
[---]N F+[---]
------
Prevod: /
V. 3: Pred črko N, morda I, za črko F mor-
da črka E ali R. če je zadnja črka res R, potem bi 
morda lahko prebrali in fronte (pedes). 
Komentar: Zaradi same oblike kamna in 
verjetne vsebine tretje vrstice, se zdi, da gre tudi v 
tem primeru za mejnik grobne parcele, pri čem-
er pa ni mogoče pojasniti prvih dveh vrstic. Zdi 
se sicer malo verjetno, da bi bila pred prvo črko 
izpričana še ena črka, a če bi bila, potem bi lah-
ko pričakovali črko L. Na ta način bi se ponovno 
srečali s formulo L(oco) c(oncesso) p(ublice) (glej 
št. 5).
Datacija: 1.-3. st. 
Fragment nagrobne plošče 
Najdišče: Ljubljana (Emona). Najdiščnih podat-
kov in/ali podatkov o pridobitvi ni. Po mnenju 
Božene Dirjec kamen morda izvira ali iz najdišča 
OŠ Majda Vrhovnik ali Trg revolucije ali Nunski 
zid. Hranjen je v depoju Mestnega muzeja Ljubl-
jana, inv. št. 510:LJU;0051181.
Material: Temno siv apnenec s plavajočimi 
belimi lupinami školjk. Med njimi so tudi lupi-
ne litiotidnih školjk, ki so diagnostične za sred-
7 Gale, “Microfacies characteristics of the Lower Jurassic lithiotid li-
mestone from northern Adriatic Carbonate Platform (central Slo-
venia). ”
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
r
im
sk
i f
r
a
g
m
en
t
i z
 n
a
pi
si
 v
 m
es
t
n
em
 m
u
z
ej
u
 l
ju
bl
ja
n
a
13
nje spodnjejursko starost. Tovrstni apnenec se 
nahaja tudi na območju Podpeči8. Spodnja in 
zgornja stran nagrobne plošče verjetno pred-
stavljati neobdelano površino plasti z naravno 
debelino 12-15 cm.
Mere: 42 x 67 x 15 cm, višina črk: 4,5 (v. 1), 
5,5 (v. 2) cm.
Opis: Ohranjen je osrednji del plošče z os-
tankoma dveh vrstic, ki je najverjetneje odloml-
jen z vseh strani. Branje je zaradi poškodb na 
površini kamna zelo težavno. Ločilno znamen-
je je še vidno med A in C v prvi vrstici. 
Neobjavljen.
------?
---]+BA Cupit+ [---]
------]+D
------
Prevod: … Kupit (?) …
V. 1: Pred črko B je še viden ostanek črke 
(morda C, D ali L). Prav tako za črko T ostanek 
črke – morda levi zgornji del črke V. 
V. 2: Na koncu vrstice lepo vidna črka D, 
pred njim morda še I.
Komentar: v prvi vrstici je ohranjena veči-
na imena Cupitus/-a, pri čemer ni jasno, če gre 
za žensko ali moško različico imena. Ime Cupi-
tus, ki sodi k skupini imen, ki so tvorjena iz lat-
inskega participa perfekta (iz glagola cupio – 
želim, hrepenim, zahtevam). Sledimo mu lahko 
po območjih, ki so poseljena s keltskim prebival-
stvom, najpogosteje se nahaja v Noriku. Razlog 
za veliko število izpričanih primerov prav na tem 
ozemlju lahko morda iščemo v izgovarjavi, ki je 
bila sorodna keltskim imenom na Cou- ali Cob-9.
Datacija: 2./3. st. 
Fragment napisnega kamna
Najdišče: Ljubljana (Emona). Najdiščnih po-
datkov ali podatkov o pridobitvi ni. Hranjen 
8 Gale, “Microfacies characteristics of the Lower Jurassic lithiotid li-
mestone from northern Adriatic Carbonate Platform (central Slo-
venia). ”
9 Primer Lochner von Hüttenbach, Die römerzeitlichen Personenna-
men der Steiermark: Herkunft und Auswertung, 66; OPEL III, 97.
je v depoju Mestnega muzeja Ljubljana, inv. št. 
510:LJU;0059823.
Material: Zelo luknjičast in lahek drob-
nozrnat apnenec s številnimi močno fragmenti-
ranimi fosili, med katerimi so tudi koščki rdečih 
alg iz skupine Corallinaceae. Apnenec je terciar-
ne starosti. Trenutno poznan potencialni rim-
ski kamnolom se je nahajal na območju Moravč, 
možen izvor pa je tudi v okolici Kamnika10.
Mere: 15 x 27,5 x 9 cm, višina črk: 4 cm. 
Opis: Fragment napisne plošče, ki je od-
lomljena z vseh strani. Če je bilo napisno polje 
omejeno in poglobljeno, ni več mogoče ugotovi-
ti, je pa desni del napisnega polja zlizan, obrabl-
jen in zato praktično nečitljiv. Vidne so štiri vrs-
tice napisa, s tem da v prvi in zadnji razberemo 
le ostanke črke, ki jih ni več mogoče prepozna-
ti. Podobno velja tudi za ločilna znamenja: če so 
bila uporabljena, zdaj več niso vidna. Črke delu-
jejo neenakomerne, preproste.
Neobjavljen.
------
+++
[---] vivo (?) [---]
[---]O tibe (!) A+[---]
[---]VN[---]
------
Prevod:  … za življenja (?) … tebi …
V. 1.: Vidni neprepoznavni ostanki treh črk.
V.3.: Morda bi lahko šlo za osebni zaimek 
tibi, ki bi bil zapisan z napako (tibe).
Komentar: Preproste že skoraj rustikalne 
črke kažejo na preprost nagrobni napis konca 2. 
oz. 3. stoletja., kar bi lahko potrjeval tudi zapis 
osebnega zaimka za drugo osebo v obliki tibe 
namesto v pravilni tibi.
Datacija: 2./3. st. 
Fragment nagrobnega (?) spomenika
Najdišče: Ljubljana (Emona). Najdiščnih po-
datkov in podatkov o pridobitvi ni. Hranjen 
je v depoju Mestnega muzeja Ljubljana, inv. št. 
510:LJU;0055255. 
10  Djurić in Rižnar, “Kamen Emone,“ 121-143.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 5 
(2
01
7)
, š
t
ev
il
k
a
 2
14
Material: Svetlo siv zrnat apnenec s posa-
mičnimi večjimi fosili (odlomki školjk). Med 
zrni prevladujejo fosili in zrna erodiranega se-
dimenta. Za starost kamnine diagnostični fosi-
li niso bili najdeni, vendar bi lahko šlo za kam-
nino kredne starosti (primerjaj s predmetom inv. 
št. 510:LJU;0048569). 
Mere: 10 x 28,5 x 45 cm, višina črk: 6,5 cm.
Opis: Preklada? z lepimi elegantnimi 
črkami, odlomljena z vseh strani (?). Zdi se, da 
je pred črko V ohranjeno ločilno znamenje. Prav 
tako se zdi, da so črke vklesane na plitko klesa-
no črto.
Neobjavljen.
------
[----] Vita[---]
------
Prevod: … Vita[---] …
Komentar: Na napisih so razmeroma redki 
primeri, ko srečamo samostalnik vita, a kakšne-
ga je vendarle mogoče najti, prim. HD000842. 
Bolj verjetno se tako zdi, da je “naša VITA” samo 
začetek pogosto izpričanega imena Vitalis, prim. 
HD - passim, OPEL IV, 176-177.
Datacija: 1. / 2. st.
Fragment nagrobnega spomenika (?)
Najdišče: Ljubljana (Emona). Fragment so naš-
li leta 2009 v okviru izkopavanj na Kongresnem 
trgu, v sektorju 1/J26, SE 3377 (PN3683). Hran-
jen je v depoju Mestnega muzeja Ljubljana, inv. 
št. 510:LJU;0062942.
Material: Močno preperel kalcitni marmor 
z malo sljude zeleno-zlate barve. Izvor ni opre-
deljen.
Mere: 5,2 x 20 x 17 cm, višina črk: 8 cm. 
Opis: Fragment je odlomljen z vseh strani, 
ohranjene so samo tri velike in elegantne črke, 
ki predstavljata ostanek dveh vrstic napisa. Med 
črkama I in F je ohranjeno ločilno znamenja. V 
drugi vrstici je vidna črka V, desno od nje pa še 
ostanek (odebeljeni zaključek) leva zgornjega 
dela ene črke. Črke so bile klesane globoko, lepo 
so še vidni njihovi odebeljeni zaključki. Med 
ohranjenim vrsticama je bila vklesana vodorav-
na črta.
Neobjavljen.
------
[---]I F[---]
[---]V+[---]
-----
Prevod: /
Komentar:  Material (marmor) in kvalitet-
no klesane elegantne črke dajejo slutiti, da bi tudi 
ta fragment lahko bil del pomembnejšega, mor-
da celo cesarskega napisa. V prvi vrstici bi ohran-
jeni črki lahko govorili o filiaciji; I kot zadnja 
črka imena v genetivu, F kot začetek besede fi-
lius.
Datacija: 1./2. stoletje.
Zaključki
Preiskali smo 11 odlomkov prvotno kamnitih 
predmetov z napisi, ki predstavljajo dele nagrob-
nih spomenikov in mejnikov grobnih parcel. 
Zaradi fragmentarne narave preiskanih kosov 
so ohranjeni le deli besedil, ki pa vseeno naka-
zujejo prvotno rabo oziroma namen. Mejniki in 
del nagrobnikov je bil izklesan iz spodnjejurs-
kega apnenca, za katerega domnevamo, da so ga 
lomili pri Podpeči, torej v neposredni okolici 
Ljubljane. Prav tako iz bližine Ljubljane (dom-
nevno okolica Moravč) izvira nagrobnik s pre-
prostimi, rustikalnimi črkami, ki je bil izdelan 
iz miocenskega apnenca. Ker slednji apnenec 
hitro propada, je verjetno šlo za cenejši nagrob-
nik, kar se ujema s preprosto klesanimi črkami. 
Nasprotno so vsi preiskani artefakti z umetel-
no oblikovanimi črkami izdelani iz kamnin, ki 
jih ne najdemo v bližini Ljubljane – iz apnen-
ca kredne starosti in iz marmorja. Morda gre za 
nagrobne spomenike premožnejših družin, ki 
so lahko kupile dražje, a obstojnejše in estetsko 
lepše nagrobnike. 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
r
im
sk
i f
r
a
g
m
en
t
i z
 n
a
pi
si
 v
 m
es
t
n
em
 m
u
z
ej
u
 l
ju
bl
ja
n
a
15
Slika 1: Mikrofacies in fosili vzorčenih artefaktov. 1: Bioklastični intraklastični packstone. Puščica kaže na frag-
ment školjke. Artefakt 510:LJU;0048569. 2: Fragment nedoločene foraminifere. Artefakt 510:LJU;0048569. 3: Bi-
oklastični intraklastični packstone. Artefakt 510:LJU;0055255. 4: Foraminifere naddružine Orbitolinoidea (O). Ar-
tefakt 510:LJU;0055255. 5: Bioklastični intraklastični grainstone. Puščica kaže na prekristaljeno hišico polža. Artefakt 
510:LJU;0060180. 6: Peloidni grainstone. Črna puščica kaže na foraminifero, bela puščica na fragment lupine meh-
kužca z mikritiziranim robom. Artefakt 510:LJU;0060203. 7: Foraminifera Orbitopsella primaeva Henson. Artefakt 
510:LJU;0060203. 8: Foraminifera Everticyclammina praevirguliana Fugagnoli. Artefakt 510:LJU;0060203. 9: Delno 
spran mudstone z redkimi klasti. Črka P označuje fekalni pelet. Artefakt 510:LJU;0059824.
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 5 
(2
01
7)
, š
t
ev
il
k
a
 2
16
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
Slika 2: Mikrofacies in fosili vzorčenih artefaktov. 1: Ooidni grainstone s posamičnimi agregatnimi zrni (A). Arte-
fakt 510:LJU;0060184. 2: Bioklastični wackestone. Puščice kažejo na številne foraminifere. Artefakt  510:LJU;0048592. 
3: Delno spran bioklastični packstone. Črka P označuje številne pore nepravilnih oblik. Puščica kaže na drobno fo-
raminifero. Artefakt 510:LJU;0059823. 4-6: Nedoločene foraminifere. Artefakt 510:LJU;0059823.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
r
im
sk
i f
r
a
g
m
en
t
i z
 n
a
pi
si
 v
 m
es
t
n
em
 m
u
z
ej
u
 l
ju
bl
ja
n
a
17
Tabela 1: opisi kamnine.
Inv. št. artefakta Opis kamnine1 Barva2 Slika
510:LJU;0048569
Bioklastični intraklastični packstone s srednje dobro sortiranost-
jo zrn. Povprečna velikost zrn je okrog 0,5 mm. Redka zrna (lupine 
školjk) merijo 11 mm ali več. Med zrni prevladujejo bioklasti (21 % 
površine predstavljajo ploščice iglokožcev, 6 %  je fragmentiranih 
lupin školjk, zelo malo je nedoločenih foraminifer in mahovnjak-
ov) in mikritni intraklasti (22 %). Osnova je kalcisiltitna, z veliko 
neprepoznavnih drobcev bioklastov. Ploščice iglokožcev obdaja 
sintaksialni kalcitni cement.
Svetlo olivno siva (5Y 6/l) Tab. 1, sl. 1-2
510:LJU;0055255
Artefakt je izdelan plasti apnenca, debeline vsaj 12 cm. Apnenec je 
heterogen, saj sta makroskopsko opazna 2 cm debel horizont do-
bro sortiranega packstone-a in 10 cm debel horizont packstone-a 
s pogostimi ploščicami krinoidov. Makroskopsko so bili opaženi 
še zelo drobna (0,2 mm veliki) počrnela zrna. S pomočjo zbrus-
ka je debelejši horizont opredeljen kot intraklastični bioklastični 
packstone s slabo do srednje dobro sortiranostjo zrn. Ta imajo po 
večini oglate robove in so v točkastih stikih. Prevladujejo mikrit-
ni intraklasti in peloidi (okrog 33% površine). Sledijo fragmenti 
školjčnih lupin (6%) in ploščice iglokožcev (5%), obdane s sintak-
sianim kalcitnim cementom. Manjši delež zrn predstavljajo ma-
hovnjaki in bentoške foraminifere. Med slednjimi so prepoznavne 
kupolaste foraminifere z aglutinirano steno iz naddružine Orbi-
tolinoidea. Medzrski prostor večinoma zapolnjuje mikritno vezi-
vo (kalcisiltit).
Srednje siva 
(N5) Tab. 1, sl. 3-4
510:LJU;0060180
Preko artefakta poteka kompakcijski stilolit, ki loči temno siv 
mikritni apnenec in zrnat apnenec s svetlejšimi klasti. Mak-
roskopsko so prepoznavne manjše leče 0,5-1 cm velikih školjk. Zr-
nat apnenec je bioklastični intraklastični grainstone in delno 
spran packstone. Intraklasti (deloma peloidi) predstavljajo veči-
no zrn. So polzaobljeni do oglati, v točkastih stikih. Večina je ve-
likih med 0,25 in 0,35 mm. Poleg njih so prisotne redkejše bentoške 
foraminifere z aglutinirano steno, drobni fragmenti lupin meh-
kužcev (prepoznavna je neomorfno nadomeščena hišica polža 
velikosti okoli 3 mm) in mikroproblematika Thaumatoporel-
la parvovesiculifera (Raineri). Sprane dele zapolnjuje mozaični 
kalcitni cement. 
Srednje siva 
(N5) Tab. 1, sl. 5
510:LJU;0060203
Apnenec je peloidni grainstone. Zrna so v točkastih kontaktih, 
po večini polzaobljena, nekatera tudi oglata ali dobro zaoblje-
na. Sortiranost je slaba do srednje dobra. Srednja velikost zrn je 
0,35 mm. Poleg peloidov, ki prevladujejo, so prisotna še agregatna 
zrna, močno mikritizirani ooidi, bentoške foraminifere ter drob-
ci lupin mehkužcev (z mikritnim robom ali mikritnim ovojem). 
Nekatera zrna so obdana z enim ali dvema ooidnima ovojema. 
Med foraminiferami so bile prepoznavne vrste: Everticyclammi-
na praevirguliana Fugagnoli, Meandrovoluta asiagoensis Fugag-
noli & Rettori, Orbitopsella primaeva Henson, Mesoendothyra? 
sp. and Trocholina? sp. Medzrnski prostor zapolnjuje druzimo-
zaični kalcitni cement. Na redkih zrnih je mestoma  moč opaziti 
še obrobni vlaknati kalcitni cement. 
Srednje siva 
(N5) Tab. 1, sl. 6-8
510:LJU;0048572
Makroskopsko lahko prepoznamo več svetlo rjavih kompakci-
jskih stilolitov z medsebojno razdaljo 2-4 cm. Apnenec je temno 
siv mudstone, brez vidnih zrn. 
/ /
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 5 
(2
01
7)
, š
t
ev
il
k
a
 2
18
Inv. št. artefakta Opis kamnine1 Barva2 Slika
510:LJU;0059824
Kamnina je s svetlo rjavimi stiloliti razdeljena v več 1-3 cm debelih 
horizontov. Apnenec je močno spran temno siv mudstone z redki-
mi bioklasti. Od slednjih so prepoznavni slabo viden fekalni pelet, 
mikroproblematika Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri), 
Ammobaculites sp. in druge drobne aglutinirane foraminifere 
ter preproste foraminifere skupine Lagenida, ostrakodi, drobni 
polži ter drobni fragmenti, ki domnevno pripadajo lupinam meh-
kužcev. Sprane dele zapolnjuje mozaični kalcit.
/ Tab. 1, sl. 9
510:LJU;0060184
Apnenec je ooidni grainstone. Več različkov (horizontov) se loči 
po velikosti, gostoti in sortiranosti ooidov. Zbrusek je bil nare-
jen iz dela z zelo dobro sortiranimi ooidi srednje velikosti 0,38 mm 
(največji ooid meri 0,55 mm). Ooidi imajo tangencialno zgradbo, 
a so nekoliko prekristaljeni. Prepoznanih je bilo okoli 22 ovojev. 
Jedro (peloid, drobne foraminifere, ploščice iglokožcev, nepre-
poznavni bioklasti) zavzema okoli tretjino velikosti ooida. Po-
leg ooidov so prisotna redka agregatna zrna in zelo redke drobne 
aglutinirane foraminifere. V ooidu je bila prepoznana vrsta Mean-
drovoluta asiagoensis Fugagnoli & Rettori. 
Srednje siva 
(N5) Tab. 2, sl. 1
510:LJU;0048592
Vzorec lahko opredelimo kot bioklastični wackestone. Od redkih 
bioklastov so prepoznavni fragmenti školjk in foraminifere (vrste 
?Haurania deserta Henson, Meandrovoluta asiagoensis Fugag-
noli & Rettori; poleg so še neprepoznavni ostanki drugih agluti-
niranih vrst, tudi tistih z notranjimi stebrički). Na večjem meri-
lu lahko vidimo, da v gostem mikritnem apnencu nastopajo tudi 
manjše leče z več klasti. Med njimi so vidni kortoidi, polži, intrak-
lasti in foraminifere.  
Srednje temno siva (N4) Tab. 2, sl. 2
510:LJU;0051181
Artefakt je izdelan iz tanjše (12-15 cm debele) plasti temno sive-
ga apnenca s plavajočimi lupinami megalodontidnih školjk. Na 
eni (zgornji ali spodnji) strani vsebuje tudi daljše lupine litiotidnih 
školjk. Te v plasti ležijo subhorizontalno. Apnenec je teksturno 
tipa floatstone. Večjo komponento predstavljajo lupine školjk. 
Lupine so bioerodirane, na robovih močno mikritizirane in na-
domeščene z druzimozaičnim kalcitom. Vezivo je drobnozrnato, 
mikritno ali kalcisiltitno. Od drobnih bioklastov so prepoznavne 
aglutinirane (vključno z ?Duotaxis metula Kristan), lagenidne 
foraminifere in ?Earlandia sp., drobne bodice morskih ježkov, 
mikroproblematika Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri) 
ter drobni paličasti bioklasti, ki domnevno predstavljajo koščke 
školjčnih lupin. 
Temno siva (N3) /
510:LJU;0059823
Mehek in lahek apnenec bež barve vsebuje nekaj večjih fosilov, 
med katerimi je makroskopsko moč prepoznati do 0,5 cm velike 
odlomke ostrig, mahovnjakov, serpulidov in celo koničast zob 
ribe kostnice. Apnenec je zelo porozen bioklastični packstone. 
Večje nepravilne pore predstavljajo kar 30 % kamnine. Preostanek 
tvori zelo drobnozrnata apnenčasta osnova (kalcisiltit), močno 
fragmentirani oglati bioklasti (drobne planispiralne in trohos-
piralne rotalidne in tekstularidne foraminifere, iglokožci, frag-
menti rdečih alg skupine Corallinales, ostrakodi, drobni frag-
menti lupin mehkužcev) ter pelodi (veliko jih verjetno predstavlja 
mikritizirane koščke koralinej). 
/ Tab. 2, sl. 3-6
510:LJU;0062942 Kalcitni marmor z okoli 5 % lističev olivno zeleno-zlate sljude. / /
1 Robert J. Dunham, “Classification of carbonate rocks according to depositional texture,” in Classification of carbonate rocks, A symposium,  ur. 
Ham W. E. (Tulsa: American Ass. Petrol. Geol., 1962), 108-121.
2 Munsell, Rock-color chart (The Geological Society of America, 8th printing, 1995).
r
im
sk
i f
r
a
g
m
en
t
i z
 n
a
pi
si
 v
 m
es
t
n
em
 m
u
z
ej
u
 l
ju
bl
ja
n
a
19
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
Povzetek 
Prispevek predstavlja epigrafsko analizo napisov, ki so 
ohranjeni na enajstih še neobjavljenih odlomkih nag-
robnikov in mejnikov grobnih parcel z območja rim-
ske Emone. Vsi kamniti spomeniki z napisi so bili naj-
verjetneje odkriti v sekundarni legi in izvirajo iz obdobja 
od 1. do 3. stol. n. št. Litološka analiza kamnin, iz katerih 
so bili izdelani artefakti kaže, da so bili mejniki in neka-
teri od nagrobnih napisov izdelani iz jurskega apnenca, 
domnevno iz območja današnje Podpeči pri Ljubljani. 
Tovrstni apnenec je bil na prostem razmeroma obsto-
jen. Eden od fragmentov vsebuje neenakomerno veli-
ke in preproste črke, klesane v slabo obstojen miocenski 
apnenec, ki bi lahko prihajal iz okolice Moravč. Tovrstni 
material je bil slabe kvalitete in zato verjetno cenejši. Na-
sprotno so najlepše oblikovane črke klesane v (verjetno) 
kredni apnenec in marmor, ki ju ne najdemo v neposre-
dni bližini Ljubljane, zaradi česar sklepamo, da so bili to-
vrstni spomeniki najdražji. Naročniki so ju domnevno 
izbrali zaradi obstojnosti in/ali estetske vrednosti (ho-
mogen izgled, skoraj bela barva). 
Summary
Eleven inscriptions, discovered on as yet unpublished 
fragments of funerary stelae and boundary stones of 
burial plots from the territory of Roman Emona, are 
discussed in this contribution. The monuments with in-
scriptions, kept in the City Museum of Ljubljana, were 
most probably discovered in the secondary position and 
date to the period from the 1st till the 3rd century AD. 
The lithological analysis of stone that the artefacts were 
made of indicates that grave plot markers and some ste-
lae were made of Jurassic limestone, presumably origi-
nating from the area of Podpeč near Ljubljana. This kind 
of limestone is relatively durable in the open air. One of 
the fragments displays large and simple letters inscribed 
into less durable Miocenic limestone that could come 
from the Moravče area. The poor quality of this kind 
of limestone presumably made it cheaper. Other frag-
ments, with beautifully-formed letters incised into the 
(probably) Cretaceous limestone and marble, are quite 
the opposite. Those rocks cannot be found in the area 
around Ljubljana, which makes these products expen-
sive. They must have been desired for their durability 
and/or aesthetics (homogenous surface, almost white 
colour). 
Literatura
HD: Epigraphische Datenbank Heidelberg 
(skrbnik/Service provider: Heidelberger 
Akademie der Wissenschaften). http://
edh-www.adw.uni-heidelberg.de/
home?&lang=de (zadnji dostop: 21. 3. 
2017).
ILJug: Ana in Jaroslav Šašel, Inscriptiones 
Latinae quae in Iugoslavia inter annos 
... repertae et editae sunt: Situla 5 (1963); 
Situla 19 (1978); Situla 25 (1986).
OPEL: Onomasticon provinciarum Europae 
Latinarum. Ex materia ab A. Mócsy, 
R. Feldmann, E. Marton et M. Szilágy 
collecta. Composuit et correxit B. Lőrincz. 
Vol. I: Aba-Bysanus, Budapest 2005. Vol. 
II: Cabalicius-Ixus, Wien 1999. Vol. III: 
Labarum-Pythea, Wien 2000. Vol. IV: 
Quadratia-Zures, Wien 2002.
RINMS: Šašel Kos, Marjeta. Lapidarij 
Narodnega muzeja Slovenije / The Roman 
Inscriptions in the National Museum of 
Slovenia. Situla 36 (1997).
Boudager-Fadel, Marcelle. K. Evolution 
and geological significance of larger 
benthic foraminifera. Developments 
in Palaeontology and Stratigraphy 22. 
Amsterdam: Elsevier, 2008.
Djurić, Bojan in Igor Rižnar. “Kamen Emone. 
“ V EMONA MM, Urbanizacija prostora 
– nastanek mesta, ur. Bernarda Županek, 
121-143. Ljubljana: ZVKDS, MGML, 2017.
Dunham, J. Robert. “Classification of carbonate 
rocks according to depositional texture.” 
In Classification of carbonate rocks, A 
symposium, ur. Ham W. E., 108-121. Tulsa: 
American Ass. Petrol. Geol., 1962.
Gale, Luka. Microfacies characteristics of the 
Lower Jurassic lithiotid limestone from 
northern Adriatic Carbonate Platform 
(central Slovenia). Geologija 58 (2015): 121-
138.
Kajanto, Iiro. The Latin Cognomina 
(Helsinki: Societas Scientiarum 
Fennica. Commentationes Humanarum 
Litterarum, XXXVI 2, 1965).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 5 
(2
01
7)
, š
t
ev
il
k
a
 2
20
Lochner von Hüttenbach, Fritz. Die 
römerzeitlichen Personennamen der 
Steiermark: Herkunft und Auswertung 
(Graz, 1989). 
Meid, Wolfgang. Keltische Personennamen in 
Pannonien (Budapest: Archaeolingua, 
2005).
Munsell, Rock-color chart. The Geological 
Society of America, 8th printing, 1995.
Ramovš, Anton. Podpeški in črni ter pisani 
lesnobrdski apnenec skozi čas (Ljubljana: 
Mineral, 2000).
Slabe, Marjan. Ljubljana, Varstvo spomenikov 
13-14 (1968-1969): 162-163.