ZUAN PAULO TONNAR*
Mojca Jenko-Uršič, Radovljica
UVOD
Po svoji n arav i in zgodovinski usodi je F u rlan ija, n aša zahodna so­
seda, zelo so ro d n a slovenskim deželam . F u rlan sk i p ro sto r je z lahko 
p rehodno p o k rajin o in rodovitno ravninsko zem ljo vabil v vseh zgodo­
vinskih obdo b jih n ajrazličn ejša lju d stv a, da so se n a tem obm očju 
u stav ljala za k ra jši ali daljši čas. Le-ta so prispevala k d an ašn ji raz­
noliki etnični s tru k tu ri prebivalstva z zelo heterogeno k u ltu ro zgodovi­
no. Seveda pa so k razvoju k u ltu re pripom ogli tu d i italijan sk i, nem ški 
in slovenski vplivi, ki so segli v F u rlan ijo p rek n jen ih m eja.
Ta d o jem ljivost za različne vplive je značilna tu d i za slovenske de­
žele. T udi Slovenija leži na zelo preh o d n em obm očju m ed Panonsko 
nižino in Ja d ra n sk im bazenom , čez katereg a so p otekala vsa pom em bna 
po ta iz Z ahodne in S red n je E vrope na B alkan in dalje na B ližnji in 
S red n ji Vzhod. C elotno slovensko etnično ozem lje ni bilo od časov Ve­
like K a ran tan ije n ik d a r en o tn a političn a tvorba. R azlične p o k rajin e so 
p rip ad ale zdaj tem u zdaj onem u gospostvu, ki je bilo o rien tiran o zdaj 
zahodnjaško zdaj severnjaško. K ljub različni politični p rip ad n o sti pa 
so bile slovenske p o k rajin e še vedno dovolj povezane, da so se lahko 
m ed seboj k u ltu rn o bogatile in s tem izoblikovale sam osvojo, le za naš 
p ro sto r značilno u m etn o st, ki je bila v posam eznih obd o b jih tako 
m očna, da je s svojim i vplivi segla tu d i p rek naših etničn ih m eja. N jene 
pobude so n aletele n a rod o v itn a tla predvsem v deželah, k je r so vla­
dale podobne socialne, gospodarske in k u ltu rn e razm ere; v naši ne­
posredni bližini velja om eniti predvsem južno sosedo Istro , na zahodu 
pa F urlanijo.
Vse to pove, da sta Slovenija in F u rlan ija v k u ltu rn em pogledu 
vplivali d ru g a n a drugo. Če na h itro preletim o vplive n a um etn o stn em 
p o d ro čju v poznem sred n jem veku, so poglavitna značilnost 14. sto letja 
fu rlan sk i vplivi na slovensko stensko slik arstv o .1 V 15. sto letju , zlasti 
v drugi polovici, im am o oprav iti z n asp ro tn im pojavom , saj naši stav­
beniki (A ndrej iz Loke z delavnico) in slik arji (suško-bodeško-prileška
* Prispevek je nastal leta 1982 kot diplomska naloga na Oddelku za um et­
nostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani (opomba uredništva).
‘ Cf. France Stele: Gotsko stensko slikarstvo (Ars Sloveniae), Ljubljana 
1972, p. XI (od tod citirano Stele: Gotsko stensko slikarstvo, 1972).
2 Z b o rn ik
17

skupina)2 uspešno d elu jejo na furlan sk em obm očju, in sicer v B eneški 
Sloveniji.3 V obeh p rim erih je šlo za enosm erno vplivanje. V prvi po­
lovici 16. sto le tja pa se po jav ita dva slik arja fresk an ta, prvi Furlan, 
drugi Slovenec, ki d elu jeta nekaj časa v dom ovini prvega, nekaj časa 
v dom ovini drugega; p o jav ita se tu d i sočasno na istem o b m očju in 
sk o raj lahko rečem o, da sta si bila tekm eca v d obrem pom enu besede, 
saj n ajd em o v n ju n ih delih o b o jestran sk e vplive. D ruži ju razm erom a 
lju d sk a poteza čopiča, oba se še trd n o o k lep ata poznogotske tradicije, 
vendar zn ata p rislu h n iti tu d i renesančnim novostim , ki se kažejo n a j­
izraziteje v oblikovanju n aslikanega p ro sto ra in številnih n ad ro b n o stih .
O m enim o n a jp re j k ran jsk eg a slik arja Je rn e ja iz Loke, dok u m en ti­
ran eg a m ed leti 1522 in 1536.4 N jegov obsežni opus je raztresen po 
okolici Š kofje Loke in širši G orenjski; od tod se je v erjetn o na pova­
bilo svojega ro ja k a iz Loke K lem enta N aistotha, tedaj v ik arja v Š p etru 
Slovenov, n apotil čez T olm insko v B eneško Slovenijo.5 M ed p o tjo se 
je Jern ej ustav il v S traži p ri C erknem , na Policah na šen tv išk i planoti, 
v V olarjih, V olčah, K restenici, K oprivišču te r v B reginjskem kotu, 
k je r je poslikal cerkvico sv. H elene v Podbeli.6 Sočasno se je v koba­
riški okolici m udil tud i drugi že om enjeni fresk an t, F u rlan po rodu, 
Z uan Paulo T onnar, kot se je sam podpisoval. N jegovem u obsežnem u 
opusu, ki zajem a okrog d v ajset lok alitet in katereg a glavnino najdem o 
v F u rlan sk i nižini, nekako v trik o tn ik u m ed V idm om , Č edadom in 
H um inom , p rip isu jem o tud i poslikavo tre h p rezb iterijev v okolici Ko­
barid a. Gre za že dlje znane stenske slik arije v podružnici sv. A ndreja 
n a Svinah in v pokopališki cerkvi sv. K atarin e v B orjani, po zadnjem 
p o tre su p a p rip isu jem o njegovem u čopiču tudi nanovo o d k rite slikarije 
v pokopališki cerkvi sv. K riža v Sedlu v B reginjskem kotu.
O IM ENU ZUANA PAULA TONNARJA
E den od problem ov, na k a te re n aleti raziskovalec T onnarjevega živ­
lje n ja in dela, je nedvom no v p rašan je njegovega im ena. U m etnika n a j­
dem o v lite ra tu ri 'p o d n ajrazličn ejšim i im eni, p ri čem er prevladuje 
različica Gian Paolo Thanner. V n asled n jih v rsticah bom poskusila 
u tem eljiti svojo v arian to im ena.
1 Suško-bodeško-prileška skupina posreduje nazaj na zahod v osrednjem
slovenskem prostoru predelane furlanske vplive.
3 Cf. Em ilijan Cevc, Stavbar Andrej in Jernej iz Loke v Beneški Sloveniji, 
Loški razgledi, VII, 1960, pp. 96—97 (od tod citirano Cevc, LR, VII, 1960) 
ter France Stele: Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljub­
ljana 1969, p. 114 (od tod citirano Stele: Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 
srede 16. stoletja, 1969).
* Prvič je Jernej iz Loke omenjen pod imenom Jerni v nekih računih leta 
1522, z letnico 1536 pa so datirane slikarije pri sv. Luciji v Kravarju.
5 Cevc, LR, VII, 1960, p. 101.
6 Em ilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana 1966, p. 75. Jernej iz Loke 
je verjetno avtor danes slabo ohranjene freske Križanja na zunanjščini 
podružnice sv. Pavla v Straži na Cerkljanskem. Z večjo gotovostjo k nje­
govim delom prištevam o freske v Podbeli. Potres leta 1976 je cerkev po­
drl ter hkrati uničil slikarije, ki žal pred katastrofo niso bile zadostno 
dokum entirane.

V p isan ih virih je im e ponavadi po latin jen o aii p o italijančeno: Joa­
nnes; G iovanni Paolo, Gian Paolo. Le v enem p rim eru , ko je to im e 
leta 1520 zapisal don Pecile, n ajd em o obliko Z uanneJ Bolj dosledni so 
zapisi um etnikovega priim ka. Tako ga je že om enjeni don Pecile v 
letih 1518 in 1519 obravnaval ko t T onnerja.s Zelo podobno (Toner) je 
ravnal tu d i n o ta r B artolom eo iz N im isa ob p isa n ju listine v zvezi s 
poslikavo p re z b ite rija cerkve S an ta M adonna delle Pianelle.9 O čitno 
torej sodobniki slikarjevega im ena niso zapisovali enotno, zato se lahko 
zanesljivo oprem o na slikarjeve podpise, s k aterim i je trik ra t signiral 
svoja dela. L eta 1509 v M agredisu in 1524 v Laipaccu se je podpisal s 
polnim im enom in priim kom , ki se glasi: ZUAN PAULO TONAR. N ad 
črko N je v obeh p rim erih zapisal tildo, običajno epigrafsko znam enje 
za m an jk ajo čo dodatn o črko N. To razlago p o trju je tu d i slik arjev tre t­
ji podpis, k i je danes precej zbledel in poškodovan, n a slavoločnem 
loku v cerkvi San M auro p ri Prem ariaccu: JO A N TONNAR.
G iuseppe M archetti se je v eni svojih štu d ij pom udil tu d i ob raz­
voju in različicah p riim k a T onar.1 0 R ezultat te razprave p a je bilo 
poim enovanje slik a rja z očetovim p riim k o m T h an n er in p o italijan če­
nim a im enom a G ian Paolo. Postavi se n am v p rašan je, zakaj bi m oral 
im eti v F u rlan iji ro jen i slikar, sin nem škega očeta in fu rlan sk e m a­
tere, ki se je sam vedno podpisoval furlansko, nasilno germ aniziran 
p riim ek in po italijan čen i im eni. M archettijevi različici im ena so sledili 
sk o raj vsi k asn ejši pisci.1 1 P ri tem ni nihče upošteval um etnikove volje
— b iti ali vsaj p o stati F urlan; obenem T o n n ar ni povsem zanem aril 
svojega bavarskega porekla, saj je ravno zato v svojem p riim k u o b ­
držal podvojeno črko N, ki je lahko le g erm anski elem ent v razm erom a 
fu rlan sk o zvenečem priim ku.
Im ejm o ga to rej za F u rlan a tudi m i in ga im enujm o Znan Paulo 
Tonnar.
DOSEDANJE RAZISKAVE
Zuan Paulo T o n n ar je u m etn ik , za katereg a se stro k o v n jak i dolgo niso 
zanim ali, še le v drugi polovici p etd esetih let je začel G iuseppe M ar­
ch etti sistem atičn o zb irati p o d atk e o njegovem življenju in delu. L eta 
1956 je v tre h člankih, ob jav ljen ih v časopisih Q uaderni della F. A. C. E. 
in La V ita Cattolica, p red stav il njegova dela. N aslednji dve leti je v 
reviji Sol la nape objavil dve resn ejši štu d iji, v k a te rih se je natan čn eje 
pom udil ob T o n narjevih življenjskih p o d atk ih in razčlem bi njegovega
7 Guglielmo Biasutti, Tagliapietre, falciai, un pittore e... curiositä del Tar- 
centino nel prim o Cinquecento, Ce fastu? — Sot la nape, 3—4, Udine 
1980, p. 12 (od tod citirano Biasutti, Ce fastu? — Sot la nape, 3—4, 1980). 
‘ Biasutti, Ce fastu? — Sot la nape, 3—4, 1980, pp. 10, 12.
’ Tarcisio Venuti: Chiesette votive da Tarcento a Cividale, Udine 1977, p.
74 (od tod citirano Venuti: Chiesette votive da Tarcento a Cividale, 1977).
1 0 Giuseppe M archetti, Gian Paolo Thanner pittore e intagliatore in Friuli, 
Sot la nape, IX/4, Udine 1957, p. 5 (od tod citirano M archetti, Sot la nape, 
IX/4, 1957).
" Med slovenskimi pisci France Stele imenu Gian Paolo Thanner doda v 
oklepaju »tudi Tonar«. Em ilijan Cevc nam esto Gian zapiše Zuan. N aj­
bolj natančen pa je pri zapisu imena v svojem Leksikonu Luc Menaše: 
»Thanner, Gian (Zuan) Paolo, tudi Tonar«.
19

dela. U m etnika n am je pred stav il kot slik a rja in re z b a rja poznogotske 
trad icije. N asled n ja razp rav a, posvečena n ašem u um etn ik u , je n astala 
čez d v ajset let. A lberto Rizzi je leta 1978 objavil, zopet v S o t la nape, 
članek o T onnarjevih delih, uničenih in nanovo o d k ritih ob potresu 
leta 1976.
Seveda ne m orem o m im o avtorjev, ki so v širše zasnovanih štu d ijah 
objavili tu d i arh iv sk e p o d atk e o T onnarjevem življenju. D ruge om em be 
o našem u m etn ik u , in sicer p o n av ljan je M archettijevih izsledkov, pa 
zasledim o v splošnih p regledih fu rlan sk e in slovenske u m etn o sti in 
n ajrazličn ejših p o sk u sih to p o g rafij. Im e Z uana P aula je zašlo tu d i v 
slovenske leksikone.
ZNANI PODATKI O ZUANU PAULU TONNARJU 
IN NJEGOVEM U NASLEDSTVU
1499 — u m re L eonardo T h an n er v hiši svojega sina Z uana Paula, sli­
k a rja in re z b a rja, ki je bil poročen s T arcen tin k o C aterino, 
h čerjo B ern ard in a del Ponte, te r si s tem p rid o b il dom icil v 
T arčen tu .1 2
1501 — živi in dela v Čedadu, sin L eonarda, slik ar.1 3 
1509 — podpiše s polnim im enom in priim k o m te r u m etniškim zna­
m enjem fresk e v M agredisu.1 4
1518 — (2. novem ber), slik ar iz Č edada, prebivalec T arcen ta.1 5
1519 — (1. m arec), prebivalec T arcenta, sin L eo n ard a.1 6
1520 — (18. jan u ar), slik ar iz T arcen ta; naročilo oskrbnikov cerkve
SS. G ervasio e P rotasio iz N im isa za tab eln o sliko.1 7 
1522 — naročilo o sk rbnikov cerkve iz A dorgnana za kip sv. F lo rijan a.1 8 
1524 — podpiše s polnim im enom in priim k o m in um etn išk im zna­
m enjem fresk e v L aipaccu.1 9
1534 — da zazidati okno na ju žn i steni p re z b ite rija cerkve S an ta M a­
d o n n a delle Pianelle pri N im isu ob p rip rav ah na poslikavo 
cerkve.2 0
1 2 Giacomo Baldissera: Cittadini M ustri e benemeriti di Tarcento, Gemona 
1934, p. 38 (od tod citirano Baldissera: Cittadini illustri e benem eriti di 
Tarcento, 1934).
1 3 Vicenzo Joppi: Centributo quartro ed ultim o alia storia dell’ arte nel Fri­
uli ed alia vita dei pittori, intagliatori, scultori, architetti ed orefici fri- 
ulani dal X IV al XVIII secolo, Venezia 1894, p. 15 (od tod citirano Joppi: 
Contributo quatro ed ultim o alia storia dell’ arte nel Friuli, 1894).
“ V. Katalog.
,s Biasutti, Ce fastu? — Sot la nape, 3—4, 1980, p. 10.
1 6 Ib., loc. cit.
1 7 Ib., loc. cit.
“ M archetti, Sot la nape, IX/4, 1957, p. 12.
1 9 V. Katalog.
” Venuti: Chiesette votive da Tarcento a Cividale, 1977, p. 74, citat: 1534, 
26. april — »Magister Joannes Tonar prom isit dictis gubernatoribus eccle- 
sie Sancte Marie Nove de Nimis . . . facere in dieta ecclesia . .. passioneve 
domini nostri Jesu Cristi in qua continentur historiae tres: in prima
20

1535 — z um etn išk im znam enjem signira poslikavo v A dorgnanu.2 1
1520 — 1580 — živi slik ar Francesco Tonero, sin Z uana Paula Ton- 
n a rja .2 2
1540 — 1610 — živi slik ar Z uane T onar, sin ser F rancesca.2 3
Ti p o d atk i nam precej skopo govore o T onnarjevem življenju in 
delu. Bil je sin rezb arja in fresk an ta L eonarda T han n erja, ki je prišel 
okrog sred in e 15. sto le tja na južno stra n Alp z B avarskega.2 4 Tonnar- 
jev oče je leta 1465 d o k u m en tiran kot prebivalec V idm a,2 5 pozneje pa 
ga n ajd em o v čedadskih arh iv ih vse do leta 1499.2 6 V Čedadu je im el 
delavnico, v k ateri se je izučil tudi sin. Le-to je ob sm rti leta 
1499 zap u stil svojem u sinu, ki se je m edtem že oženil in preselil 
v T arcento. N o tarji si še dv ajset let po očetovi sm rti niso bili edini 
glede sinovega porekla, saj ga im en u jejo tako »slikar iz Čedada« kot 
tudi »slikar iz T arcenta«.
O poklicni dejavnosti našega u m etn ik a ugotovim o, da ni bil le 
fresk an t, tem več se je u k v arjal tu d i s tabelnim slikarstvom , o čem er 
zgovorno p ričajo v arhivih d o k u m en tiran a n aročila iz d v ajsetih in tr i­
d esetih let. Svojega um etn o stn eg a poslanstva se je dovolj d obro za­
vedal, saj je tri svoja dela tudi signiral.
Z adnje T onnarjevo d o k u m en tiran o delo je nastalo leta 1535; kaj je 
bilo z u m etnikom potem , ni znano. Vem o le, da so za nadaljev an je 
u m etn o stn e trad icije p oskrbeli potom ci.
SLIKARJEVO DELO
M ed viri sm o v p re jšn je m poglavju om enili tud i tri d atiran e in signi- 
ran e poslikave iz let 1509, 1524 in 1535. To so spom eniki, ki zajem ajo 
časovni razpon p e tin d v ajsetih let, ko je bil Zuan Paulo T onnar na 
v rh u svojih u stv a rja ln ih m oči.
Leta 1509 je T o n n ar ok rasil p rezb iterij in slavolok cerkve S. P ietro 
v M agredisu. N a k rižn o reb rastem oboku so u podobljeni štirje evan­
gelisti s svojim i sim boli; luneto vzhodne stene p re z b ite rija k rasi P re­
stol m ilosti, drugi dve pa sta n am en jen i p rizo ro m a iz patronovega
življenja. N a o sred n jem p asu p rezb iterijaln ih sten je galerija ap o sto ­
lov, p ritlič je p a pok riv ajo žanrsko p red stav ljen i m eseci. Lok slavoloka
quando portabat crucem cun suis figuri scontinentibus, in secunda ubi 
erat in cruce cum suis Mariis et latronis pertinentibus, tercia ubi ivit 
ad limbum ad extraendos patres san cto s. .. cun hie quod dicit guberna- 
to re s . .. debeant obturare fenestram que est supra magnum altare« — 
not. Bartolomeo Nimis, fasc. 1531—34, p. 332, A. S. U.
V. Katalog.
2 2 Baldissera: Cittadini illustri e benemeriti di Tarcento, 1934, p. 38.
1 3 II., loc. cit.
“ Ib., op. cit., p. 36.
! 5 Joppi: Contributo quatro ed ultim o alia storia dell’ arte nel Friuli, 1894,
p. 66.
2 6 Cf. id., op. cit., p. 15; Baldissera: Cittadini illustri e benem eriit di Tar­
cento, 1934, pp. 36, 38.

k ra sijo m učenice, n a p ila strih so upodo b ljen i sv. R ok in sv. B oštjan 
in dve p ro fan i m oški figuri. Z ahodna slavoločna sten a je n am en jen a 
večjim prizorom ; n ajp o m em b n ejše je O znanjenje, n ad k aterim bedi 
bog Oče, na sp o d n ji polovici sten e so M arija z o tro k o m , sv. A nton 
O pat, m ož z nap isn im trak o m in svinja. R ebra so p o k rita s suličastim i 
zelenim i listi, ki jih na določeni razd alji p re k in ja jo kup rum enega 
sa d ja in diagonalno p rek rižan a ru m en a trakova. O bočna po lja so 
u o k v irjen a z b o rd u ro v obliki gotskega krogovičja, druge prizo re pa 
o b d ajajo okviri, ki p o sn em ajo kam en ali kozm atski vzorec.
N aslednjič se je naš fre sk a n t n a svoje delo podp isal leta 1524, in 
sicer ob poslikavi ap sid e in slavoloka cerkve S. G iuseppe v Laipaccu.
V polkupoli opazim o nekoliko arh aičn i m otiv K ristu sa sodnika, okrog 
k atereg a so u p o d o b ljen i sim boli evangelistov. O srednji pas apside p o ­
kriva g alerija apostolov, na p ritličn em pasu so n aslikane klečeče p ro ­
fane figure. N a slavoločnem loku so m učenice in dva p rero k a, n a ju ž ­
nem p ila stru p a je u p o d o b ljen k lju čar. Z ahodno slavoločno sten o krasi 
sp et O znanjenje, n ad k a te rim bedi bog Oče; n a sp o d n ji polovici stene 
najd em o K ajnovo in Ablovo daritev, M arijo z o tro k o m , sv. R okom in 
sv. B o štjan o m in sv. Jožefa z o trokom . Posam ezni prizo ri so u okvir­
je n i s »kozm atsko« o rn am en tik o ; m učenice in p re ro k a na loku sla­
voloka gledajo iz p lastičn o naslik an ih k am n itih okvirov; pas polku- 
pole ob slavoloku k rasi im itacija m a rm o rja z vdelanim i ro m b i in 
m edaljoni; n o tra n ji rob tega p asu sp rem lja friz gotskega krogovičja.
Z a d n jik ra t se srečam o s signiranim T onnarjevim delom leta 1535. 
T edaj so m u naročili deko racijo p re z b ite rija in slavoloka cerkve 
S. Pelagio v A dorgnanu p ri T ricesim u. K rižn o reb rasti obok k rasijo evan­
gelisti s svojim i sim boli. L unete sten so posvečene K ristusovem u živ­
ljen ju , o sred n ji pas apostolom , p ritličje pa je dekorativ n o okrašeno. 
N a slavoločnem loku so m učenice, n a severnem p ila stru pa p ro fan a 
figura. Z ahodna slavoločna ste n a je razd eljen a na več m an jših polj. V 
zg o rn jih tre h so p rizo ri iz pasijo n a, nato sledi O znanjenje, spodaj pa 
je n a vsaki stra n i po en svetnik. P rizori so uok v irjen i s »kozm atskim i« 
b o rd u ra m i in frizi gotskega krogovičja; na zahodni slavoločni steni 
p re d sta v lja jo včasih okvire tudi n aslikani p ro filiran i zidci ali m arm ori- 
ran i pasovi. P osebnost sta o rn am en taln i polji pod O znanjenjem , ki ga 
k rasi um eteln o zvita vitica. V egetabilni m otiv opazim o tud i n a reb rih , 
k je r sicer o b ičajn e zelene su ličaste liste izm enično p re k in ja jo kup 
sa d ja in diagonalno p rek rižan a trakova. K ot zanim ivost naj om enim 
še o sten ji o kna n a ju žn i stra n i p rezb iterija; poslikava im itira m arm o r, 
m ed njegovim i o k rasn im i žilam i pa n ajd em o n arisan e najrazličn ejše 
žan rsk e m otive.
K ot sm o videli, o sta ja o grodje T onnarjevega ikonografskega p ro ­
g ram a vseskozi trad icio n aln o gotsko. Č eprav sm o že v prvi polovici 
16. sto letja, so n a o b oku evangelisti, na o sred n jem p asu sten g alerija 
apostolov, n a zahodni slavoločni sten i pa O znanjenje. T akšna shem a 
poslikave p re z b ite rija im a zam etke že v ro m an sk em slik arstv u ; bistvo 
n jen e organizacije na oboku je M aestas D om ini, pod n jim pa apo­
stoli, ki sp rv a niso bili obvezni. Zgodovinski razvoj je p rin esel več 
različic. E n a od n jih je naš k ra n jsk i p rezb iterij, ki je doživel svoj 
v rh v 15. sto letju .

O dm aknjene dežele so težko in počasi sp rejem ale ikonografske no­
vosti, ki jih je p rin ašal čas. Podoben p rim e r je F u rlan ija in tu d i Zuan 
Paulo T o n n ar ni n ik ak ršn a izjem a. S tako ikonografsko shem o so se 
u k v arjali vsi njegovi sodobniki in tu d i sloviti Pordenone. N a stenah 
p rezb iterija so zm eraj apostoli, poleg evangelistov in njihovih sim bo­
lov so na oboku pogosto še cerkveni očetje; le-ti so včasih upodobljeni 
tu d i nam esto evangelistov. Vsem tem figuram se nem alo k rat p rid ru žijo 
še angeli. K akšen je prizor, je odvisno od slikarjevega šo lan ja ozirom a 
njegove o rien tiran o sti. Ik o n o g rafija našega fresk an ta kaže, da je bil 
pravi p red stav n ik vzhodnoalpskega u m etn o stn eg a p ro sto ra. V n jem so 
se m ešali tak o južni ko t severni elem enti, k ar je značilno za celotno 
Furlanijo.
Ik o n o g rafsk a analiza nam je pokazala, da se je Zuan Paulo T onnar 
u k v arjal s trad icio n aln im načinom poslikave. K aj p a nam pove fo r­
m alna analiza?
Če p o d ro b n eje pogledam o spom enike v M agredisu, Laipaccu in 
A dorgnanu, opazim o, da je bil T o n n ar v b istvu severnjak. To tud i ni 
čudno, saj ga je tak o vzgajal oče, ki m u je d ajal prve nau k e za p ri­
hod n ji poklic. Zuan Paulo ni postavljal figur na oboku v naslikane 
okvire, k a r je bilo značilno za celotni sev ern o italijan sk i p ro sto r, tem ­
več jih je pod severnjaškim vplivom p u stil lebdeti. P rizore je u o kvirjal 
z im itacijo »kozm atskega ornam enta« ali z m arm o riran im i pasovi, ka­
k ršn e so up o d ab ljali slik arji z juga. S po p rijel se je tu d i z b o rd u ro got­
skega krogovičja, ki jo vidim o zlasti na T irolskem in K oroškem .2 7 N a­
zadnje om enim o še o rn am en t poslikave re b e r ali m an jših polj z 
um etelno zvito vitico; v tem p rim eru im am o sp et oprav iti z elem en­
tom , značilnim za sever.
Figure so precej m ogočne, v en d ar ne debelušne. Polne postave so 
odete v halje, ki p ad ajo v slapovih p araleln ih gub; o g rnjene so s p la­
šči, ki sledijo življenju m ateriala. Figure so polne energije in im ajo 
zanim ive fiziognom ije. O brazni tipi so široki, a ovalni, s po u d arjen im i, 
velikim i očm i in izrazitim i ličnicam i; posebno pri slik an ju angelskih 
glav je slik ar upošteval lepotni kanon časa. T onnar si je za posam ezno 
svetniško figuro izoblikoval poseben tip, ki se v d rugih p rim erih po­
n avlja z m ajh n im i v ariacijam i. Posvetne figure, ki n asto p ajo v sveto­
pisem skih prizorih, so bogato m odno oblečene, figure na p ro fan ih p ri­
zorih pa so odete v p re p ro sta sodobna oblačila.
Posam ezne figure ali figuralni prizo ri so postav ljen i v realne p ro sto ­
re. Izjem a so le figure na oboku. V k rajin i n ajd em o Poklon k raljev 
ali Poklicanje sv. P etra in sv. A ndreja. S lik ar je skušal b iti čim bolj 
realističen. Kot zanim ivost om enim o p rim era s Poklicanja: slik ar je 
želel p red stav iti p ro so jn o st vode — na stik u kopnega in jezera je vi­
den pro d ; ribiško m režo, ki je sp uščena v vodo, vidim o v celoti. V 
d etajlih se torej kaže tolikšna sto p n ja realizm a kot na p rim e r že 
p etin šestd eset let prej pri istoim enskem p rizo ru K onrada W itza. Je 
im el T o n n ar m o rd a predlogo ali pa je p rišel do takega izražanja z 
opazovanjem ?
1 7 Ksenija Rozman, Delavnica m ojstra bohinjskega prezbiterija, ZUZ, n. v., 
X, 1973, p. 10.

V obeh o m en jen ih p rizo rih se je slik ar o p iral na svetopisem ska 
pričevanja. N jegov sm isel za k rajin o se je sp ro stil v M agredisu. Na 
vzhodni sten i p re z b ite rija so sicer naslikani apostoli pod arkadam i, 
za k aterim i se o d p ira pogled v m ehko valovito k rajin o , ki spom in ja 
na resnično fu rlan sk o okolico. T o n n ar je im el to rej izostreno oko za 
opazovanje in sm isel za n arav n e lepote; k er pa je im el naro čn ik e 
iz nižjih slojev prebivalstva, se ni m ogel sp ro stiti ob slik an ju panoram . 
Z ato je izrabil vsako priložnost, da je n aslikal nekaj gričev, drevo ali 
ja to ptic; to opazim o na p rim e r na zem eljski krogli K ristu sa sodnika 
v Laipaccu.
O znanjenje je n aš slik ar postavil v a rh ite k tu rn o okolje. V M agredisu 
sta angel in M arija u p o d o b ljen a v perspek tiv ičn o pravilno naslikanih 
p ro sto rih z rav n im a stro p o m a, v k a te ra gledam o skozi n aslik an a sla­
voloka. V L aipaccu ju je postavil v kubično delujoči stavbi, ki spom i­
n ja ta n a gledališko kuliserijo . P ro sto r z M arijo je o p rem ljen s pohi­
štvom , skozi o d p rto okno se p o n u ja pogled v k rajin o . V A dorgnanu 
si slik a r p ri a rh ite k tu rn e m oko lju O znanjenja ni d ajal veliko dela. 
P roblem p ro sto ra je rešil z ravnim k asetiran im stropom .
P om udim o se še p ri galeriji apostolov. S vetniške figure so p o stav ­
ljene pod a rk ad n e loke ali p red n je. Le-ti so tak o v M agredisu k o t v 
Laipaccu težji od onih v A dorgnanu. T o n n ar se ni zadovoljil le s prvim 
planom . V M agredisu je figure postavil pod a rk ad n e loke, za k aterim i 
je rah lo o d m ak n jen zid, p re k katereg a se vidi nebo; v L aipaccu sto je 
apostoli p re d ark ad am i, za k aterim i je zid, čezenj p a se zazrem o v 
m od rin o neba; v A dorgnanu sto je svetniške figure p re d zidom , za k a­
terim vidim o a rk ad e in skoznje nebo. S lik ar se je sicer p o tru d il, da 
bi p rikazal čim globlji p ro sto r, v en d ar je bil p ri tem precej n espreten. 
P odobno lahko trd im o tu d i za perspektivo. A rkade so navadno n a­
slikane n a treh , m ed seboj p rav o k o tn ih sten ah , p ri čem er je izjem a 
ap sid a v Laipaccu. N orm alno bi bilo, da se gledalec postavi na točko 
nekoliko p re d o ltarn o m izo, tako da njegov pogled zaobjam e celoten 
p rezb iterij in vidi perspek tiv ičn o pravilno naslik an e arkade. T o n n arju 
se je to posrečilo sam o e n k rat, in sicer leta 1509 v M agredisu. Zakaj 
svojih izkušenj ni u p o rab il tu d i v A dorgnanu, k je r je enak tip prezbi­
te rija , ni jasn o . P ri S an Pelagiu im am o n am reč dve sto jiščn i točki: 
ena je p red o ltarn o m izo, o d k o d er vidim o pravilno ark ad e na severni 
steni, d ru g a pa je p red severno steno, tako da im am o pravilen pogled 
na drugi dve. V L aipaccu se je m oral slik ar sp o p rijeti s polkrožno 
sten o apside. N aloga je bila zanj pretežka, saj je naslikal a rk ad e ne 
glede na k rivino — k o t bi bila sten a ravna, m i p a bi stali na n jenem 
začetku.
Zuan Paulo T o n n ar je im el sm isel tu d i za p ro fan o m otiviko. V 
dveh naših p rim erih je izrabil v ta nam en p ritličje p rezb iterija. Leta 
1509 je upodobil n ajzn ačiln ejša opravila v posam eznih m esecih. F eb ru ­
a r p re d sta v lja jo p u stn e šem e ob plesu, ju n ij p a žanjice. L eta 1524 
je p ritličn i pas apside n am en jen več klečečim figuram , k a te rih obrazi 
izd ajajo realističn e, če ne celo p o rtre tn e poteze. N ad glavo vsakega 
»portretiranca« lahko p reb erem o tu d i njegovo im e. L eta 1535 p a se 
žanrski m otivi sk riv ajo na m a rm o rira n ih o sten jih oken; m ed o k ra s­
nim i žilam i vidim o n arisan o raco, košaro sad ja, rak a, p rofil človeške 
glave.

K akor je v celotni ikonografski shem i viden vpliv gotske p retek lo ­
sti, tako posam ezni elem enti, ko t so volum inoznost figure, lep o ta ob­
razov, p o skusi s perspektivo, zanim anje za realisitično k rajin o in sm i­
sel za žanr, govore o novem renesančnem duhu. K er so bila dela, ka­
terih av to r je Z uan Paulo T onnar, n am en jen a nižjim slojem , renesančne 
novosti niso m ogle prevladati. R enesansa se je rojev ala v visokih k ro ­
gih, n a dvorih, od to d do p rep ro steg a človeka pa je vodila dolga pot. 
N ajp rej je m oralo p riti do sprem em be v m išljen ju in šele n ato do 
sprem em be form e.
K olorit Zuan P aula T o n n arja je precej skrom en. N jegova p aleta 
p rem o re le tem nordeče, zelene, o k er in m odre odtenke. O blikovanje 
figure in p ro sto ra je p rikazano v d u h u plastičnega realizm a. Tega je 
slik ar lahko dosegel le s pom očjo b arv n e m odelacije in senčenja. Po­
nekod pa p ri figurah k lju b vsem u ne m orem o spregledati precej o stro 
začrtan ih silhuet; s p o u d arjen im i ob risi se srečujem o p ri golih delih 
teles, dosledno pa p ri u p o d a b lja n ju p ro fan ih figur.
V sklop om en jen ih d a tira n ih in signiranih T onnarjevih poslikav 
sodi tu d i o k ras p re z b ite rija cerkve Santa M adonna delle Pianelle pri 
N im isu. ž al se slik a rija ni ohranila, saj so cerkveno poslopje iz druge 
polovice 15. sto le tja v 18. sto letju popolnom a predelali. V irom se m o­
ram o zahvaliti, da vem o, kako so bile stene p re z b ite rija poslikane. N o­
ta r B artolom eo je 26. ap rila 1534 zapisal, da je Zuan Paulo T onnar 
naslikal tri prizo re iz p asijona, in sicer N ošenje križa, K rižanje in 
K ristu sa v p redpeklu, za k a r je dal zazidati okno v steni za glavnim 
o ltarjem .2 8
Ni dvom a, da je T onnarjeva tu d i poslikava nekdanjega p rezb iterija 
v zaselku San M auro p ri Prem ariaccu, k a r izpričuje že m očno obledeli 
slikarjev podpis. F resk e so delno še pod beležem . N ašega fresk an ta 
nam razk riv ajo v nekoliko drugačni luči, ko t sm o ga poznali doslej.
N a k rižn o reb rastem oboku so to po t prvič naslikani cerkveni očetje, 
ki jim d elajo družbo sim boli evangelistov: angel sv. G regorju, lev. sv. 
H ieronim u, orel sv. A vguštinu in vol sv. A m brožu. Skozi v rh n jo p last 
beleža re b e r proseva vegetabilni o rn am en t. V vzhodni luneti je P restol 
m ilosti, v severni Pohod in poklon kraljev, v južni pa p rizo r iz 
patronovega življenja. G alerija apostolov se kaže izpod beleža le frag­
m en tarn o ; apostoli sto je pod polkrožnim i ark ad am i. O h ran jen a je še 
poslikava slavoločnega loka, k je r vidim o m učenice.
Viri nam to rej poro čajo o p etih T onnarjevih poslikavah, od k aterih 
pa si danes lahko ogledam o sam o še štiri. N a p o d ro čju m ed Nadižo 
in T erom in v ko b arišk i okolici je veliko p rezbiterijev, k aterih deko­
racije izd ajajo značilnosti našega slik arja. Ikonografsko ponav ljajo tra ­
dicionalno shem o, na k atero sm o že opozorili, form alno pa značilnosti 
podp isan ih poslikav Z uana Paula. V ečina spom enikov na furlan sk i 
stra n i se n a h a ja v trik o tn ik u m ed Č edadom , V idm om in H um inom . 
n ajju žn ejši pol p red stav lja poleg San M aura pri Prem ariaccu p rezbi­
terij v C am inu di B u t trio, ki nosi letnico 1533. N aj večjo ko n cen tracijo 
opazim o jugovzhodno od Tricesim a. Poleg om en jen ih poslikav v Magre- 
disu, Laipaccu in A dorgnanu je tu še votivna sten sk a slik a rija v Reani 
del Rojale, tabelna slika v R ibisu in danes slabo o h ran jen a d ekoracija
! 8 Venuti: Chiesette votive da Tarcento a Cividale, 1977, p. 74.

p re z b ite rija v P rim ulaccu. V ta sklop bi lahko šteli tudi obok n ek d a­
njega p re z b ite rija cerkve S. S ilvestro v R acchiusu, k je r je Giacom o 
B aldissera še p re b ra l letnico 1518.2 9 N ad N im isom v R am andolu je n a­
slikal votivni fresk i z letnico 1534, ko t jo je še lahko p reb ral G iuseppe 
M archetti.3 0 S k ra jn a severna točka, k je r n ajd em o dela Z uana Paula 
T on n arja, je cerkev na grad u v A rtegni. Tu nam je slik ar zap u stil po­
slikan obok p re z b ite rija in nišo v severni steni ladje. O stal n am je še 
k o b arišk i kot. T o n n arjev čopič izd ajajo poslikave tre h p rezbiterijev, 
in sicer n a Svinah, v B orjani in Sedlu.
V sak izm ed nesig n iran ih spom enikov im a nekaj značilnosti dela 
Z uana Paula. S lik ar je p o navljal n ek atere form alne posebnosti: reb ra, 
poslikana s su ličastim i listi, ki jih izm enično p re k in ja ta k u p sad ja in 
diagonalno p re k riž a n a trak o v a (M agredis, A dorgnano, R acchiuso, Ca­
m ino di B u ttrio ); »kozm atski ornam ent« in im itacijo k am n a (M agredis, 
Laipacco, A dorgnano, P rim ulacco, C am ino di B u ttrio , Svino, B orjana, 
Sedlo); n ajrazličn ejše žan rsk e m otive m ed o k rasn im i žilam i m arm ori- 
ra n ih površin (M agredis, A dorgnano, Svino); m an d o rlo z izm eničnim i 
ravnim i in valovitim i žarki (M agredis, Laipacco, R am andolo, Svino, 
B orjana); po lje z u m etelno zavito vitico (Laipacco, A rtegna); kovin­
sko delujoči vegetabilni o rn am en t na re b rih (San M auro di Prem ariac- 
co, A rtegna); kroglo z m o nohrom no n aslikano k rajin o v b o žjih ro k ah 
(Laipacco, B orjan a); realističn o delujočo k ra jin o (M agredis, Ribis); 
izrazito realističn e poteze na obrazih (M agredis, Laipacco, A rtegna); ze­
lene površine z obrobo belih oblakov (M agredis, S an M auro di Pre- 
m ariacco, A rtegna, C am ino di B u ttrio , Svino); gobaste oblake (M agre­
dis, A dorgnano, R acchiuso, B orjana). K ot vem o, si je naš slik ar izo­
blikoval tu d i nekakšne značilne tipe za posam ezne figure (sv. P eter 
v M agredisu, L aipaccu, A dorgnanu, R ibisu, San M auru di Prem ari- 
acco, n a Svinah; sv. G regor v San M auru di P rem ariacco, P rim ulaccu, 
n a Svinah, v B o rjan i, R acchiusu, Artegni; sv. B o štjan v M agredisu, 
L aipaccu, A dorgnanu, R eani del R ojale, P rim ulaccu). Po dom išljiji se 
sicer ni odlikoval, saj n ajd em o identične p rizo re ali enako zaporedje 
apostolov na različnih k ra jih (Poklicanje sv. P e tra in sv. A ndreja v 
M agredisu in na Svinah; Poklon k raljev v San M aui'u di P rem ariacco, 
A dorgnanu, A rtegni in na Svinah; apostoli v A dorgnanu in na Svinah).
N a vseh štirin a jstih navedenih spom enikih, ki so se ohran ili do 
danes, se srečam o z značilnim T onnarjevim slikarstvom . Figure so v 
vseh p rim erih lepo raščene, im ajo o k arak teriziran e obraze. S lik ar s 
težavo u p o d ab lja p ro sto r, a se p o tru d i s persp ek tiv o in globino. Ikono­
g rafska shem a je trad icio n aln a, m odelacija b arv n a. Figure im ajo trd n e 
obrise, ki so izraziti zlasti p ri razgaljenih delih telesa (roke, noge). 
K olorit je v vseh p rim erih enak, saj p rev lad u jejo tem nordeča, zelena, 
o k er in m odra. Lahko trd im o , da so ta dela p rišla izpod čopiča Zuana 
P aula T on n arja.
V časih nam je slik ar sporočil letnico n astan k a slik arij, v več ko t 
polovici prim ero v pa tega p o d atk a ni m oč zaslediti. K je se je Tonnar- 
jev a u m etn išk a p o t začela, ne vem o. Prvo d a tira n o delo je poslikava
2 9 M archetti, Sot la nape, IX/4, 1957, p. 13.
3 0 Ib., op. cit., p. 12.

p rezb iterija v M agredisu. Le-ta izdaja že tolikšno virtuoznost, da je 
kaj m alo v erjetn o , da bi bilo to njegovo prvo delo.
K ot vem o, je T onnarjeva delavnica delovala že od osem desetih let
15. sto le tja v Čedadu. Tu je nekaj časa ostala tu d i po Leonardovi sm rti, 
ko jo je prevzel m ladi sin — slikar. N edaleč od dom nevnega rojstn eg a 
k ra ja Z uana Paula leži zaselek San M auro pri Prem ariaccu. V n ek ­
d an jem p rezb iteriju , ki rab i danes za stran sk o kapelo, so slabše o h ra­
n jen e slik arije, k a te rih av to r je JOAN(NES) . . . . TONNAR, k o t se je 
sam podpisal. Da je to eno njegovih zgodnejših del, n am p o trju je p ri­
zor Pohoda in poklona kraljev, k a r je bilo v m odi že več k o t p red pol 
sto letja; tud i sm isel za globino pri našem fre sk a n tu še ni bil tako 
razvit, saj apostoli stoje pod ark ad am i. Eden izm ed dokazov, da je 
poslikava v San M auru eno njegovih zgodnejših del, izdaja tud i pod­
pis: im e je polatinil, priim ek pa je zapisal z dvojnim N, k a r je po- 
dobnejše očetovem u p riim ku. Po vsem povedanem bi lahko to Tonnar- 
jevo delo postavili v začetek njegovega u stv a rja n ja , nekako v prva 
leta 16. sto letja.3 1
Eno zgodnejših del je tudi leta 1509 poslikan p rezb iterij v M agre­
disu. Apostoli spet sto je pod ark ad am i. Zanim ivost tega spom enika pa 
je k ra jin sk o ozadje n a zadnji steni.
S podobnim p rim ero m se srečam o tu d i p ri tabelni sliki iz Ribisa. 
O b ak rat je slik ar zvesto posnem al značilnosti fu rlan sk e okolice. Me­
nim , da bi tu d i n astan ek tab eln e slike lahko postavili v čas okoli 
leta 1510.
N edaleč od R ibisa najdem o votivni freski v jugovzhodnem kotu 
lad je v R eani del Rojale. T onnar se je fu ustav il v sekakor po posli­
kavi p re z b ite rija v M agredisu. N aslikal je M arijo z o tro k o m n a p re ­
sto lu te r sv. R oka in sv. B oštjana. Z avetnika p ro ti kugi ne sto jita več 
pod ark ad am i; Z uan Paulo ju je pom aknil rahlo n ap rej, za ark ad e pa 
je postavil zid. Te slik arije bi lahko postavili v čas prve polovice d ru ­
gega d esetletja 16. sto letja.
N aslednjič n ajd em o T onnarjevo sten sk o dek o racijo šele leta 1518, 
in sicer v R acchiusu. Žal je o d k rit le obok in slabo o h ran jen a zahodna 
slavoločna sten a nek d an jeg a p rezb iterija; tak o sk o raj ne m orem o go­
v oriti o značilnostih ali novostih tega T onnarjevega obdobja, saj se 
n ap red ek p ri njem kaže predvsem pri p o d ajaju p ro sto ra, k a r je n a j­
bolj opazno pri galeriji apostolov. Te freske pa vsekakor o d lik u jeta 
m ehka m odelacija in u p o rab a senčenja.
Isto značilnost opazim o tu d i p ri zelo poškodovani poslikavi prezbi­
te rija v S ed lu v B reginjskem kotu. M orda vtis m ehkobe zm otno suge­
rira precej n ačeta slik arsk a površina. K ot je m ogoče ra z b ra ti iz o h ra­
n jen ih fragm entov, so apostoli stali že precej suvereno p red arkadam i. 
Zanim iva je tudi k u liserija, v k atero je p o stavljena M arija iz O znanje­
nja; p ro sto r z M arijo je prek okna povezan s krajino.
N aš u m etn ik je v erjetn o v istem času poslikal še druga dva spom e­
nika v k o b arišk i okolici, saj je m alo v erjetn o , da bi ga večk rat vodila
3 1 Mario Brozzi v svojem članku (Pittori a Cividale nei secoli X III—XVI, 
Ce fastu?, LVIII, I, 1982, pp. 43—74) om enja tudi našega m ojstra. Med 
leti 1506 in 1508 naj bi poslikal cerkvico S. Biagio v Borgo Brossana. 
Žal avtor izvora virov ne navaja natančno.

p o t čez beneško hribovje, ž a l je v B orjani o h ran jen le poslikan obok. 
Gledalec p o stan e pozoren na zem eljsko kroglo, ki jo drži v rokah 
bog Oče; na n jej je naslik an ih n ekaj gričev in drevo. Pri dekoraciji 
tega p re z b ite rija se je T o n n arju v erjetn o m udilo, ali pa je h k ra ti 
delal na več o b jek tih ; na to m isel nas n av ajajo angeli na vzhodnem 
sklepu oboka in k eru b i na obočnih kapah. N jihove glave so netonnar- 
jevske; so podolgovate in im ajo neizrazite m ajh n e oči; senčenje je 
nežno, povsem drugačno kot p ri T onnarju. N a splošno se kolorit 
razlikuje, saj vse barve n a podobah te v erjetn o pom očnikove roke 
delu jejo bolj m lečno. M orda bi nam kaj zanim ivega povedale slik arije 
s sten, ki so danes pod beležem .
T onnarjev čopič p a izd aja spet poslikava p re z b ite rija n a Svinah. 
Tu so u p o d o b ljen a šah asta tla, k a te rih pa tak o ko t v R ibisu slik ar ni 
znal pravilno prik azati. O pozoriti m oram o tu d i n a deko racijo m arm o- 
rira n ih površin; m ed o k rasn im i žilam i n ajd em o žanrske m otive. Za­
m etk e teh »skritih« prizorov lahko zasledim o že v M agredisu (niši 
s kadilnico in ob red n im posodjem ). O m em be vreden je tud i p rizo r 
P oklicanja sv. P e tra in sv. A ndreja; do giba n atan čn o je slik ar ponovil 
kom pozicijo iz M agredisa. V erjetn a je dom neva, da je im el T onnar 
predloge.
N aš fre sk a n t se je m oral n ato v rn iti v F u rlan ijo . V Laipaccu je z 
njegovim p odpisom in letnico 1524 označena poslikava apside. Zopet 
vidim o naslik an o zem eljsko kroglo v božjih ro k ah in kulisasto delujočo 
a rh ite k tu ro O znanjenja; iz p ro sto ra z M arijo nas oko zopet vodi skozi 
okno v k rajin o .
Ali je našega u m etn ik a n ato p o t zanesla v Prim ulacco? Slabo o h ra­
n jen a slik arija sicer razk riv a T onnarjeve značilnosti, težko pa bi se 
spuščali v n ad ro b n e analize. A postoli sto je p red ark ad am i, p rizo r iz 
legende sv. M iklavža p a je p o stav ljen v p ro sto r z a rh ite k tu rn o kuliso 
v ozadju, v katereg a gledam o skozi širo k a rk ad n i lok. P odobno je 
Z uan Paulo obravnaval globino tu d i p ri M ariji z o tro k o m n a p resto lu 
na zahodni slavoločni steni v Laipaccu. Te slik arije so m o rd a n astale 
v drugi polovici tre tje g a d esetletja 16. stoletja.
O stal n am je še en n e d a tira n spom enik, p recej severneje od d ru ­
gih, v Artegni. Do danes se nam je o h ran ila poslikava tre h polj križno- 
re b ra sto obokanega p re z b ite rija in niše v severni steni ladje. O bočna 
p o lja n am rab ijo ko t ikonografski in kom pozicijski dokum ent, saj je 
slik arije »obnovil« nevešč resta v ra to r. N ed o tak n jen o T onnarjevo delo 
pa je nedavno o d k rita d ek o racija niše.
L eta 1533 je Z uana Paula poklicna po t vodila daleč na jug. V Ča­
rnimi di B u ttrio si danes lahko ogledam o obok p rezb iterija.
N aslednje leto je naš u m etn ik d a tira n v N im isu, ob poslikavi prez­
b ite rija cerkve S an ta M adonna delle Pianelle.
Z letnico 1534 je b ila d a tira n a tu d i votivna slika v R am andolu nad 
N im isom , ki izd aja T onnarjev čopič.
Z adnje signirano in d atiran o delo je poslikava p re z b ite rija in sla­
voloka v Adorgnanu. Ik o n o g rafija je značilna, slik ar p a se je pom udil 
ob problem u p ro sto ra. O zadje galerije apostolov je precej zapletel, 
želenega globinskega učin k a pa ni dosegel. To p o t je za apostole po­
stavil zid, čez katereg a se vidijo a rk ad n i loki. P ro sto r za figuram i je 
k lju b želji po poglobitvi ostal stisn jen . Zanim iv je tu d i p rizor Poklona

kraljev. N ajbolj m ikaven je sv. Jožef, ki v aru je plam en sveče, ki jo 
drži v roki. Figure so postavljene podobno ko t na istoim enskem p ri­
zoru n a Svinah, ob k aterem sm o že opozorili na m arm o riran e površine 
s »skritim i« žanrskim i m otivi; te opazim o tu d i v A dorgnanu. O m enim o 
tu d i d ekorativni polji z u m etelno zavito vitico na zahodni slavoločni 
steni, ki sm o ju zasledili že v A rtegni, in sicer v niši. M otiv je nedvom ­
no nastal pod severnjaškim vplivom ; sp rv a ga je slik ar sram ežljivo 
skril na m an j pom em ben del stene, km alu zatem pa ga je postavil 
n a eno izm ed n ajb o lj rep rezen tativ n ih m est celotne poslikave najsv e­
tejšega dela cerkve.
DRUGA V LITERATURI PRIPISANA DELA
Poleg doslej obravnavanih del p rip isu jejo Z uanu Paulu T o n n arju v 
lite ra tu ri še n ek atere spom enike. Dveh žal ni več, saj ju je p o tres leta 
1976 popolnom a uničil. U soda narave se je znesla nad cerkvico S anta 
G iuliana v Sedilisu in n ad cerkvijo S an ta M aria la B ella v H um inu. 
Za prvo je A lberto Rizzi zapisal, da d aritev K ajn a in Abla spom inja
na ono iz Racch,iusa,3 2 freske iz druge cerkve pa so se ohranile na
fotografiji.3 3 Tudi o n jih je pisal A lberto Rizzi in objavil posnetek ga­
lerije apostolov. Figure so p o stavljene v polkrožne niše, k a r bi bila 
za našega u m etn ik a novost. S lik arije so precej uničene in težko bi se 
bilo odločiti za T onnarjevo avtorstvo, k lju b značilno m odeliranim 
obrazom . V sekakor pa lahko trd im o , da izdajajo te slik arije njegovo 
tesno bližino.
2e zelo zgodaj so T onnarjevem u čopiču pripisovali votivno fresko 
v cerkvi S ta E ufem ia v Segnaccu.M Ta trd itev je zelo m ikavna, saj je 
slik arija tud i d a tira n a z letnico 1512. U podobljena je M arija z otrokom 
na p resto lu , ob stra n e h pa sto jita svetnika. Ob tem spom eniku se
n ajp rej lahko zam islim o nad koloritom , saj p rev lad u jejo rjav i toni, 
ki za našega u m etn ik a niso značilni. Poleg tega je M arija u podobljena 
zelo nerodno; lahko bi rekli, da je debelušna in n aslikana precej plo- 
skovito. Res je, da fresk a ni v preveč zavidljivem stan ju , v en d ar bi 
jo težko p rip isali T onnarjevem u čopiču, posebno če pom islim o na
stensko deko racijo p re z b ite rija v M agredisu iz leta 1509. Ne sm em o
Cf. Alberto Rizzi, Novitä su Gian Paolo Thanner pittore »popolaresco« 
del ’ 500 nel Friuli, Sot la nape, XXX/3—4, Udine 1978, p. 78 (od tod citi­
rano Rizzi, Sot la nape, XXX/3—4, 1978); Italo Dreosto: La chiesa di S. 
Pelagio in Adorgnano di Tricesimo, Udine 1979, p. 25 (od tod citirano 
Dreosto: La chiesa di S. Pelagio in Adorgnano di Tricesimo, 1979).
Cf. Giuseppe M archetti, Ancora pitture di Gian Paolo Thanner, Sot la 
nape, X/2, Udine 1958, p. 3 (od tod citirano M archetti, Sot la nape, X/2, 
1958); Rizzi, Sot la nape, XXX/3—4, 1978, p. 77; Dreosto: La chiesa di S. 
Pelagio in Adorgnano di Tricesimo, 1979, p. 24.
1 4 Cf. Giuseppe M archetti, Per un piatto di m ineštra il bravo Maestro Giam 
paolo dipingeva, La Vita Cattolica, n. 51, 16. dec. 1956, p. 3 (od tod citi­
rano M archetti, La Vita Cattolica, n. 51, 1956); M archetti, Sot la nape, 
IX/4, 1957, pp. 7, 12; Giuseppe M archetti: Le chiesette votive del Friuli, 
Udine 1972, p. 74 (od tod citirano M archetti: Le chiesette votive del Fri­
uli, 1972); Venuti: Chiesette votive da Tarcento a Cividale, 1977, p. 50; 
Rizzi, Sot la nape, XXX/3—4, 1978, p. 76; Dreosto: La chiesa di S. Pelagio 
in Adorgnano di Tricesimo, 1979, p. 34.

pa izključiti m ožnosti, da je naša votivna pod o b a p rišla iz Tonnar- 
jeve delavnice.
T onnarjevo bližino izd ajajo tu d i slik arije v M er ato di T om ba3 3 in 
v F oram e d ’ A ttim is.3 6 V prvem p rim e ru im am o opraviti s p rep ro sto 
naslikanim o ltarčk o m z Janezom K rstn ik o m in sv. škofom , v drugem 
pa s frag m en tarn o o h ran jen im prizo ro m Poklona kraljev. O bakrat se 
je slik ar izražal predvsem z barvo. K olorit je značilen, m odelacija pa 
m alo m anj. M orda so to T o n n arjev a najzg o d n ejša dela ali pa jih je 
u stv arila roka, ki je zvesto sledila našem u um etniku.
Po k o loritu, način u m o d eliran ja in u p o d a b lja n ju p ro sto ra spom inja 
n a slik arsk e zn ačilnosti Z uana P aula T o n n a rja tu d i zahodna slavoločna 
sten a v zaselku Santa M arizza p ri V a rm u P Spet druga, a so ro d n a roka 
je k rasila obok p re z b ite rija iste cerkve. F igure so dolge in ozkih o b ra ­
zov te r sp o m in jajo na celopostavne angele iz B orjane. T re tja ro k a pa 
je poslikala sten e p rezb iterija. Poklon k raljev s severne lu n ete spo­
m in ja na podobne T onnarjeve kom pozicije. Tudi n ačin p red stav itv e 
p ro sto ra p ri galeriji apostolov sp o m in ja n a rešitve našega fresk an ta. 
Povsem d ru g ačn a p a je upodobitev sam ih figur, saj so suhe, ozkih in 
koščenih obrazov. Tudi k o lo rit se razlik u je od T onnarjevega; p revla­
d u jejo tem n i zeleni, rdeči in rjav i toni. M enim , da je poslikava prez­
b ite rija v S an ta M arizzi delo ro k več slikarjev, ki pa so bili bolj ali 
m an j šolani v T onnarjevi bližini.
K akor je p o tre s na eni stra n i deloval uničujoče, tak o se m u im am o 
zahvaliti tu d i za n e k a te re novosti. V V endogliu so se nam reč v zap u ­
ščeni cerkvi S. M ichele pokazali frag m en ti galerije apostolov in mno- 
gofiguralnega K rižanja.3 8 O h ran jen a sta ap o sto la pod ravnim kasetira- 
nim stropom . M odelacija figur izdaja to n n arjev sk e značilnosti, kolorit 
p a ni k a ra k te ristič en . N ad tem a figuram a na zaklju čn i steni prezb ite­
rija je še kom aj vidno K rižanje. F resk a je zelo poškodovana, tak o da 
je težko ra z b ra ti sam e figure.
Podoben p rizo r vidim o tu d i v cerkvi S. L eonardo v Varianti.3 9 Avtor 
tega K rižan ja je im el veliko d om išljije, saj se je ob slik an ju prizora 
pošten o »razgovoril«. Poleg n ajrazličn ejših svetopisem skih figur je na­
slikal še slona, dvornega n o rca idr. K om pozicija je p o stav ljen a v k ra ­
jino, sestavljeno iz zelenih in o k er pasov. F igure so bolj narisan e kot 
naslikane, saj vsako o m eju je m očna linija. Ista ro k a je upodobila tudi 
več p asijo n sk ih prizorov na ju žn i steni ladje. Z opet je slik a r »risal« 
in te freske, ki so d a tira n e z letnico 1533, bi lahko označili kot stenske 
k o lo riran e risbe.
!s Cf. M archetti, Sot la nape, IX/4, 1957, p. 12.
“ Cf. Venuti: Chiesette votive da Tarcento a Cividale, 1977, p. 98.
J 7 Cf. M archetti, Sot la nape, IX'4, 1957, p. 3; M archetti: Le chiesette votive 
del Friuli, 1972, p. 211; Rizzi, Sot la nape, X X X /3^1, 1978, p. 77; Dreosto: 
La chiesa di S. Pelagio in Adorgnano di Tricesimo, 1979, p. 24.
J ‘ Cf. Rizzi, Sot la nape, XXX 3—4, 1978, pp. 77—79; Dreosto: La chiesa di 
S. Pelagio in Adorgnano di Tricesimo, 1979, p. 25.
" Cf. M archetti, Sot la nape, IX/4, 1957, p. 10; Giuseppe M archetti, Le chie­
sette votive di Udine e dintorni, Sot la nape, XIV/4, Udine 1962, p. 25; 
M archetti: Le chiesette votive del Friuli, 1972, pp. 106, 118; Rizzi, Sot la 
nape, XXX/3—4, 1978, p. 81; Dreosto: La chiesa di S. Pelagio in Adorgnano 
di Tricesimo, 1979, p. 25.

Podoben način slik an ja opazim o še v cerkvi S. S tefano v B u ttriu w, 
S. S uffragio v Palazzolu dello Stella4 1 in na tabelni sliki, h ran jen i v cer­
kvi S. U rbano v R o n ch isu . 4 2 V vseh treh p rim erih gre za votivne podobe, 
in sicer prve iz leta 1533, druge iz 1538 in tre tje iz 1547. »Narisane« 
so togo stoječe svetniške figure, za k aterim i obvezno sto ji zid. N ajbolj 
elegantna m ed vsem i postavam i je tista iz B u ttria, ki p red stav lja sv. 
M ihaela. L ahko trd im o , da je to edini p rim er, ki spo m in ja na T onnarja. 
M enim , da so vse te votivne podobe delo pom očniških rok. M ikavna je 
m isel, da je prišel naš u m etn ik svoje učence v B u ttrio nadzorovat, saj 
je sam k rasil p rezb iterij v sosednji vasi C am inu di B uttrio. Ob tem 
obisku je Z uan Paulo m o rd a prijel tu d i za čopič in zarisal silhueto sv. 
M ihaela, ki izd aja značilno držo to n n arjev sk ih figur.
O stali sta nam še dve deli, ki ju lite ra tu ra p rip isu je našem u m o j­
stru . V cerkvi S. A ntonio A bate v V ersu tti naj bi T onnar n aslikal vo­
tivno podobo M arije s sv. R okom ,4 3 na K ontvelu pa naj bi okrasil 
p rezb iterij.4 4 Če p rim erjam o ta spom enika m ed seboj, ne najdem o 
sk u p n ih črt. P osebnosti pa ni m oč n ajti tu d i ob p rim erjav i s pravim i 
T onnarjevim i deli. Tako po m odelaciji kot po k o lo ritu ti dve deli 
izsto p ata in ju ne m orem o u v rstiti niti v opus delavnice Z uana Paula 
T onnarja.
SKLEP
F urlansko u m etn o stn o ozračje prve polovice 16. sto le tja je bilo raz­
dvojeno. Na eni stran i im am o oprav iti z »visoko« u m etn o stjo , ki je 
dosegla skoraj kvalitetno beneško raven (Pordenone), na drugi stra n i 
pa je v istem p ro sto ru delovala v rsta m alih um etnikov, ki so s svojim i 
deli zadovoljevali p rep ro steg a človeka. Le-ti so se šolali v lokalnih, 
v p retek lo st zazrtih delavnicah; u m etn o stn o pa so živeli v svetu pozno­
gotske trad icije. V skupino teh »ljudskih« um etnikov sodi tu d i Zuan 
Paulo T onnar.
U m etnik je doslej v lite ra tu ri znan predvsem kot Gian Paolo Than- 
ner. Bil je bavarskega porekla, saj je njegov oče L eonardo T hanner, 
rezb ar in slik ar po poklicu, prišel na južno stra n Alp sredi 15. stoletja. 
R ojen je bil že v F u rlan iji, v tej deželi je živel in delal. P očutil se je 
F urlana, k ar razberem o iz njegovih podpisov; v M agredisu in Laipaccu 
razb iram o podpis Zuan Paulo Tonnar. M nenja sem, da je to dovolj 
m očan razlog, da ga tako im enujem o tu d i mi.
Z uana Paula T o n n arja viri o m en jajo od leta 1499 do leta 1535. M ed 
zapisi najdem o p odatke o njegovem življenju in delu. Iz Č edada se je 
u m etn ik po poroki preselil v T arcento. V dobi svojega delovanja je
4 : 1 Cf. M archetti, Sot la nape, IX/4, 1957, p. 11; Giuseppe M archetti, Le chie- 
sette votive dell’ Oltretorre, Sot la nape, XV/2, Udine 1963, p. 42; M archetti; 
Le chiesette votive del Friuli, 1972, p. 125.
4 ' Cf. M archetti, Sot la nape, IX/4, 1957, p. 12; Rizzi, Sot la nape, XXX/3—4,
1978, p. 77; Dreosto: La chiesa di S. Pelagio in Adorgnano di Tricesimo,
1979, p. 24.
4 2 Cf. Venuti: Chiesette votive da Tarcento a Cividale, 1977, p. 202.
4 1 Cf. M archetti, Sol la nape, IX/4, 1957, p. 12.
4 4 Cf. Stele: Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, 1969, pp. 
113, 122.

LOKACIJE DEL ZUANA PAULA TONNARJA**
lOBARID
a REKLU!
T R IC E SIM O
V ID EM -UDINI
VERSUTT
KOMTOVSL ,
I I *
.T R IE S Tfe-,
L e g e n d a
0 Zuan Paulo Tonnar 
<J Uničena dela
O Druga v literaturi pripisana dela 
® V literaturi pripisana, a leta 1976 uničena dela
im el m nogo naročil, tak o slik arsk ih ko t tu d i rezb arsk ih . Žal pa danes 
lahko obču d u jem o le del njegovega um etniškega opusa. V trin a jstih 
p rim e rih se je uveljavil ko t fresk an t, e n k ra t pa tu d i k o t tabelni slikar. 
Arhivi nam govore o naro čilih za več tab eln ih slik in rezb arsk ih del, o 
k a te rih danes ne vem o nič.
K ljub o k rn jen em u opu su nam o h ran jen a dela dovolj zgovorno p ri­
čajo o Z uanu P aulu — slik arju . Š tiri svoja dela je signiral (San M auro 
di Prem ariacco, M agredis, Laipacco, Adorgnano), šest p a jih je d atiral
** Zahvaljujemo se Tatjani Jenko za pomoč pri izdelavi karte in drugih 
skic.

(M agredis — 1509, R acchiuso — 1518, Laipacco — 1524, C am ino di 
B u ttrio — 1533, R am andolo — 1534, A dorgnano — 1535). V iri nam 
sporočajo še o enem T onnarjevem delu: leta 1534 n aj bi Zuan Paulo 
poslikal tu d i p rezb iterij v 18. sto le tju popolnom a p red elan e cerkve 
Santa M adonna delle Pianelle p ri N im isu.
N a podlagi ikonografske in form alne analize signiranih in d atiran ih 
spom enikov sm o našem u u m etn ik u p rip isali še nekaj del; časovno sm o 
jih opredelili m ed leta 1500 in 1535. N ah ajajo se m ed N adižo in T erom 
na fu rlan sk i stra n i (R ib is, okoli 1510; Reana del R ojale, 1510— 15; 
Prim ulacco, 1525— 30; Artegna, okoli 1530) te r v okolici K o b arid a n a 
slovenski (Sedlo, B orjana in Svin o — poslikave so n astale okoli leta 
1520).
Vse spom enike druži slogovna en o tn o st. Ikonografsko se je Zuan 
Paulo T o n n ar držal trad icionalnih, gotsk ih shem . N a oboku p rezb iterija 
n ajp o g o steje vidim o evangeliste s sim boli ali cerkvene očete; stene 
p re z b ite rija so rezerv iran e za galerijo apostolov, K ristusovo in patro- 
novo legendo; n a zahodni slavoločni sten i pa je obvezno O znanjenje. 
T akšen sistem poslikave im a začetke v ro m an sk em stenskem slik ar­
stvu; v vzhodnoalpskem p ro sto ru pa je dosegel v rh v 15. sto letju . 
S hem a je bila m ed p rep ro stim lju d stv o m in slik arji, ki so slikali zanj, 
tak o p rilju b lje n a , da se je v F u rlan iji o b d ržala tja do sred e 16. sto letja. 
M edtem ko je bil naš slik ar v ikonografskem pogledu zazrt v p retek lo st, 
pa je form aln o že segal tu d i v novi čas. N jegove figure so polne, 
njihova d ra p e rija p ad a v slapovih p araleln ih gub. P ro sto r u p o d ab lja 
T onnar s pom očjo več planov in z u p o rab o barvne m odelacije te r sen­
čenja. N ap red ek je n ajb o lj zaznaven p ri p ro sto rsk ih učinkih. S prva 
figuro osvobodi in ji da »dihati«, pozneje pa se pom udi tu d i p ri ozadju. 
A rh itek tu rn i am b ien t naslik a v d v ajsetih letih že p recej pogum no; spo­
p rim e se s p roblem i p erspektive in jih tu d i bolj ali m anj zadovoljivo 
reši. Z uana Paula pa ne zanim a le in terier, tem več tu d i narav n o okolje. 
Ponekod nas pop elje v k rajin o skozi o d p rto okno, drugič pa v ozadju 
skupine figur u stv ari m ehkobni fu rlan sk i pejsaž.
Prve nau k e je dobil v severnjaško u sm erjen i očetovi delavnici; k er 
pa je živel v F u rlan iji, ki m u je, ko t kaže, ugajala, se je m oral spo­
p rije ti tu d i z ju žn jašk im i posebnostm i. Če se pom udim o le ob o rn a­
m entiki, vidim o pri istem spom eniku razdvojenost p ri u p o rab i geo­
m e trijsk ih in vegetabilnih vzorcev. K ot tu d i p rim e r n ih an ja m ed seve­
rom in jugom bi lahko navedli realistične, sk o raj p o rtre tn e poteze 
obrazov p ro fan ih figur in lju b k e lepotne tipe angelskih glavic.
Ob koncu se še e n k ra t pom udim o ob na našem ozem lju ležečih spo­
m enikih, ki so p rišli izpod slikarjevega čopiča. M islim o seveda na Svino, 
B orjan o in n a novo o d k rite slik arije v Sedlu.
Zuan Paulo je izhajal iz u m etn o stn eg a okolja, k je r so vladale 
podobne razm ere k o t na Slovenskem . Po trad icio n aln i ikonografski 
shem i in teh n ik i ko t po staln i razp eto sti m ed severom in jugom je 
ustrezal zahtevam našega človeka prve polovice 16. sto letja. Tako ni 
čudno, da je T o n n arja p o t p rip eljala tu d i čez beneško h rib o v je v Bre- 
ginjski ko t in k o b arišk o okolico.
N aš u m etn ik je okrasil tri p rezb iterije in slavoločne stene. N ajbolje 
je o h ra n je n a poslikava na Svinah, v B o rjan i danes lahko vidim o le 
le obok, v Sedlu pa so freske o h ran jen e frag m en tarn o . V vseh tre h
3 Z b o rn ik
33

p rim e rih se je slik ar srečal z zvezdnorebrasto obočno shem o. U m etnik 
— iz F u rlan ije n avajen večjih silk arsk ih površin, se je m oral tu spo­
p rije ti z m an jšim i polji. V vsakega je navadno postavil po eno figuro, 
shem atično pa se je po svojih m očeh prilagodil k ra n jsk e m u p rezb i­
te riju . K ljub zanj novi organizaciji poslikave pa slik arije nazorno izda­
ja jo avtorstvo, in sicer tako po m odelaciji figur kot po m nogih drugih 
form aln ih značilnostih in koloritu.
Pri kronološki o p redelitvi naših spom enikov sm o se odločili za čas 
okoli leta 1520. Do tega zak lju čk a sm o prišli po p rim erjv i z m nogim i 
Z uan Paulovim i fu rlan sk im i deli. N ajso ro d n ejša našim fresk am je 
poslikava v L aipaccu, ki je d a tira n a z letnico 1524. To trd itev podpi­
ram o z m otivom k ra jin e na zem eljski krogli, ki jo v B o rjan i drži v 
ro k ah bog Oče. V našem p rim e ru je le-ta zarisana plaho, m edtem ko 
jo je slik ar v L aipaccu razširil in n aslikal k repkeje. S orod n o sti najdem o 
tud i p ri kulisasto učinkujoči a rh ite k tu ri na O znanjenju. P onavlja se 
m otiv o d p rteg a okna s pogledom v k rajin o , ki je v Sedlu naznačena 
z enim sam catim drevesom , v L aipaccu pa je naslik an k ra jin sk i izsek. 
V erjetn o je Z uan P aulo T o n n ar naše spom enike poslikal n a e n k ra t in 
se n a K o bariško ni vračal.
O m eniti m oram o tudi, da naš um etn ik na Slovensko ni prinesel le 
nekaj svojih novosti in splošnih fu rlan sk ih značilnosti, am p ak se je 
novem u okolju tu d i prilagodil. V Sedlu je n aslikal angele z Arm a 
C hristi, k a r je na K ran jsk em uveljavljen ikonografski m otiv, ki ga 
v T onnarjevem opu su ne zasledim o. Prav tako je Zuan Paulo le na 
Svinah, v B o rjan i in Sedlu p ri d ek o raciji d ra p e rije apostolov in zasto ra 
v p ritlič ju p re z b ite rija u p o rab il p a tro n ira n i vzorec. Mu je m orda 
p a tro n o posodil Jern ej iz Loke, ki se je v p ribližno istem času m udil v 
Posočju in B reginjskem k otu? N ikakor ne m orem o trd iti, da sta se 
m o jstra osebno poznala, d o sti bolj v erjetn o pa je, da sta bila oba 
seznanjena z deli d ru g drugega. Pri Je rn e ju nam reč opazim o nek atere 
form alne novosti (m arm o riran e površine, m otiv su ličastih listov s kupi 
sa d ja na določeni razdalji, m an d o rla z izm enjujočim i se ravnim i in 
valovitim i žarki), ki m u jih je v erjetn o posredoval Z uan Paulo T onnar.
V sekakor bi se bilo zelo zanim ivo poglobiti tud i v opus Je rn e ja iz 
Loke te r v sam o sto jn i štu d iji razjasn iti vplive in v p rašan je m o reb it­
nega poznanstva m ed Zuan Paulom T o n n arjem in Jern ejem iz Loke.
KATALOG
ADORGNANO di T ricesim o Sl. 19
S an Pelagio
poslikava p rezbiterija in slavoloka 
1535
sign. in dat.
O bok prezbiterija 
Vzhodno obočno polje (1—2)
Janez Evangelist sedi na nizkem prestolu; pred njim stoji orel z razprtim i 
krili, upodobljen en face. Obema figuram a obdajata glavi sija. Evangelist

je oblečen v dolgo haljo in plašč, v rokah pa ima odprto knjigo. Orel drži 
pod krem plji dolg zvihran trak z nečitljivim napisom v gotici. Celotna sku­
pina je postavljena na okrasto površino, ozadje pa je svetleje rumenkasto.
V spodnjih vogalih obočnega polja sta z okvirom ločeni dve trikotni polji, 
katerih površini posnem ata m arm or, na njem pa najdem o narisani dve 
angelski glavici.
Celotno obočno polje ima enoten okvir. Na mavrično se prelivajoči zeleno- 
belo-vijolični in rumeno-belo-rdeči podlagi je črna patrona v obliki v kvad­
ra t sestavljenega križa. Ta ornam ent prekinjajo v določeni razdalji me­
daljoni in prekrižani beli trakovi.
Enak okvir in polnila spodnjih kotov opazimo tudi pri drugih treh oboč- 
nih poljih.
Severno obočno polje (3—4)
Evangelist Marko z nimbom okoli glave sedi in drži pred seboj odprto 
knjigo; nosi preprosto dolgo haljo, odet pa je v ogrinjalo. Prestol je po­
stavljen na okrasta tla, nad katerim i se za svetnikom dvigajo gobasti ob­
laki. Ozadje je svetlo rum enkasto. Pred sv. M arkom stoji krilati lev, kate­
rega glavo krasi avreola. Sprednjo levo taco ima položeno na knjigi z 
nečitljivim napisom v gotici, obrnjeni proti gledalcu.
Obok prezbiterija in lok slavoloka s Dilastroma
1 Sv. Janez Evangelist
2 Orel
3 Sv. Marko
4 Lev
5 Sv. Luka
6 Vol
7 Sv. Matej
8 Angel
9 Profana moška figura
Zahodno obočno polje (5—6)
V tem polju je upodobljen sv. Luka s svojim simbolom. Svetnik z nimbom 
sedi na nizkem prestolu, postavljenem na tla oker barve. Oblečen je v do 
tal segajočo haljo in ogrnjen s plaščem. V rokah ima odprto knjigo. Kri­
lati vol z avreolo stoji pred njim, pod nogami pa ima dolg zavihan trak 
brez napisa. Figuralna kompozicija je postavljena pred svetlo rum enkasto 
ozadje.
3’
35

Južno obočno polje (7—8)
Evangelist Matej sedi na nizkem prestolu. Z levico drži proti sebi obrnjeno 
odprto knjigo, desno roko pa ima položeno na prsi. Svetnik z avreolo je 
oblečen v preprosto haljo in odet z ogrinjalom. Pred njim stoji m anjši 
angel z nimbom okrog glave. V levici drži proti gledalcu obrnjeno odprto 
knjigo, z desnico pa kaže na določeno m esto v njej. Napis v knjigi pred­
stavlja nečitljiva gotica. Evangelist je s svojim simbolom postavljen na 
oker tla, iz katerih se v ozadju dvigajo kopasti oblaki. Ozadje je svetlo 
rumeno.
Rebra
Poslikana so z zelenimi suličastim i listi. To enotno površino v določeni 
razdalji izmenoma prekinjata kup rumenega sadja in diagonalno prekri­
žana vijolična trakova.
S ten e prezb iterija 
Severna luneta (10)
V tem polju je upodobljen Poklon kraljev. Na desni strani je hlevček z 
M arijo, z otrokom in Jožefom, na levi pa kralji s spremstvom. Hlevček 
je perspektivično pravilno naslikan in je podoben leseni kolibi z lopo. V 
notranjosti kleči sv. Jožef. Belobrado glavo mu obdaja sij; oblečen je v 
zeleno haljo ter odet v vijolični plašč. V levici drži svečo, katere plamen 
varuje z desnico. Na tleh ob svetniku ležita popotna palica ter cula. V lopi 
kleči M arija, oblečena v temno rumeno prepasano haljo in ogrnjena z dol­
gim škrlatnim plaščem. Glavo ji krasi avreola. Roki ima sklenjeni k mo­
litvi, pogled pa ima zazrt v otroka. Jezus s križnim nimbom okrog glave 
leži v pleteni košari, povit v pisane plenice. Pogled v košaro je perspekti­
vično nepravilen. N ajstarejši kralj kleči pred Marijo. Krono je položil na 
tla poleg sebe; odet je v kratko, bogato vezeno, prepasano tuniko. V rokah 
drži darilo. N ajm lajši kralj stoji zazrt v dogajanje pred seboj. Oblečen je 
v kratko, močno nagubano oblačilo s širokimi rokavi; nogavice ima po­
končno progaste v dveh barvah. Na glavi ima krono, levo roko je položil 
na prsi v znak spoštovanja, v desnici pa drži lovski rog. Ostal je še tretji 
kralj. Postavljen je v ozadje med oba tovariša. Zazrt je v gledalca in kaže 
z levico navzgor. Na glavi ima turban s krono; oblečen je v dolg širok 
plašč, okrog vratu pa ima svetel dolg šal. V desni roki drži darilo^ za 
otroka. Na skrajnem levem robu lunete je naslikan konj, ki ga pridržuje 
služabnik z nizko okroglo čepico. Za kralji sta upodobljeni kameli.
Slikar je postavil celotno figuralno kompozicijo na svetla tla v zelenih 
in oker odtenkih. Ozadje je hribovito in prepadno. Na eni izmed vzpetin 
stoji grad z velikim okroglim stolpom. Nebo je modro.
Vse tri lunete so enako uokvirjene. Ločni del predstavlja svetla bordura 
v obliki gotskega krogovičja na temnem ozadju. Spodnji ravni del pa je 
enak okvirom obočnih polj.
Vzhodna luneta (11)
V osi polkrožnega polja sedi na prestolu s podstavkom užaloščena Marija. 
Glavo, odeto z nimbom, ima rahlo nagnjeno; roki ima sklenjeni k molitvi. 
Ogrnjena je v sivo modro ogrinjalo. V naročju ji leži sinovo truplo. Kri­
stus s križnim nimbom okoli glave ima desnico prosto spuščeno, leva roka 
pa m u počiva ob telesu. Za M arijo stoji lesen križ z rahlo zvihranim tra­
kom. Celota predstavlja m onum entalni tip Pieta.
Temu prizoru asistirajo štiri figure, na vsaki strani po dve. Levo sta upo­
dobljena papež v ornatu, s knjigo v roki in nimbom okrog glave, ter sv. 
Florijan v sodobnem vojaškem oklepu. Svetnik z nimbom drži v levici 
vihrajočo zastavo, z levico pa zliva iz škafa vodo na m iniaturno goreči 
grad ob svoji desni nogi. Desno od prizora je naslikana figura v škofov­
skem oblačilu s knjigo v rokah in sijem okoli glave. Poleg nje stoji 'svetnik 
v do gležnjev segajoči halji; odet je v plašč. Glavo mu obdaja nimb. Ob 
levi nogi stoji njegov atribut — lev. Vse štiri stoječe figure so imele nek­
daj pod seboj napisana svoja imena, in sicer v gotski minuskuli. Danes so 
nekatera težko berljiva, druga pa poškodovana. Pod sv. Florijanom piše

S. FLORIANO, pod papežem S. PALA , pod škofom S. APOS , pod
svetnikom z levom pa S. DANIEL. Napis zasledimo tudi na tleh pod pod­
stavkom M arijinega prestola; tudi ta je napisan v gotici in ponekod ne­
čitljiv ali uničen; kljub vsemu pa pod levim sprednjim vogalom najdem o 
značilen slikarjev znak
Celotna figuralna kompozicija je postavljena na zelenkast pas tal, ki se s 
pomočjo barvne perspektive poglablja. Figure imajo ravno dovolj pro­
stora; za njim i je raven zid, prek katerega se vidi sinje nebo z gobastimi 
oblaki.
Južna luneta (12—14)
Južno steno prezbiterija predira pokončno okno. Tako v luneti ni prostora 
za večji prizor. Celotna površina tega uokvirjenega polja je razdeljena na 
tri dele, ki so med seboj ločeni z okviri enake vrste kot na spodnjem robu 
lunete. V srednjem polju je dopasno upodobljena -figura z zvihranim tra­
kom, na katerem je nečitljiv napis v gotici. Mož, katerega glavo obdaja 
sij, je postavljen pod polkrožni lok. V krajnih poljih je naslikan po en 
angel muzikant. Upodobljena sta celopostavno in stojita pred naslikanim 
m arm ornim zidom. Figurici z nimboma sta oblečeni v kratki tuniki; tista 
v vzhodnem polju igra na liro da braccio, tista v zahodnem pa na lutnjo. 
Okvir okenske odprtine zopet predstavlja patroniran vzorec v obliki v 
kvadrat sestavljenega križa na mavrični podlagi. Ostenja oken krasi im ita­
cija m arm orja. Med okrasnim i žilami najdem o narisane najrazličnejše žanr­
ske motive: človeško glavo v profilu, ribo, raka, košaro s sadjem in ptico.
Osrednji pas (15—30)
Srednji del severne in vzhodne stene prezbiterija pokriva galerija apostolov; 
le-ti so razdeljeni v štiri skupine, ki so ločene z enotnimi okviri. Zgornje 
stranice teh okvirov so identične s spodnjim i stranicam i okvirov lunet. 
Figure so postavljene na ozek pas zelenkastih, v prostor poglabljajočih se 
tal. Za njim i stoji m arm orni zid, katerega zgornji profiliran rob posnema 
temen kamen. Za zidom so vitke arkade, skozi katere se vidi temno nebo, 
posuto z zvezdami; postavljene so tako, da poudarjajo apostolske glave z 
nimbi. Naslikane pa niso za enoten pogled; da vidimo arkade na severni 
strani perspektivično pravilno, m oram o nam reč stati pred oltarno mizo. 
Za pravilen pogled na vzhodne arkade pa se je treba pom akniti pred se­
verno steno prezbiterija. Arkadni loki posnemajo bel kamen, polnila nad 
slopi pa m arm or. Apostolske figure so oblečene v dolge prepasane halje 
in odete v plašče, v rokah pa držijo svoje značilne atribute. Pred prav 
takim ozadjem so naslikane tudi svetniške figure na južni strani prezbite­
rija. To so štirje svetniki, razdeljeni v dva para, levo in desno od okenske 
odprtine. Na vzhodni strani sta upodobljena Janez Evangelist in menih, za­
hodno od okna pa sta naslikana zavetnika proti kugi, sv. Boštjan in sv. Rok. 
Boštjanovo razgaljeno telo je razm erom a spretno naslikano. Čeprav ga 
om ejuje še dovolj stroga linija, je m odelacija kljub vsemu razm erom a 
mehka. Sv. Rok je oblečen v kratko rom arsko oblačilo in obut v škornje.
V desnici drži popotno palico, z desnico pa kaže na rano bolne noge. Arkade 
za temi štirim i figurami so preračunane za en face pogled izpred severne 
stene prezbiterija.
Spodnji pas (31)
Pritličje prezbiterija pokriva poslikava v obliki različno širokih in ritm ično 
ponavljajočih se pokončnih pasov v rum eni in rdeče rjavi barvi.
Slavolok 
Pilastra (9)
Pod južnim kapitelom je poslikava uničena, pod severnim pa je naslikana 
celopostavna profana figura. Fragm entarno ohranjen mož stoji na perspek­
tivično poglabljajočih se tleh; oblečen je v do kolen segajočo prepasano

Zahodna slavoločna stena
10 Poklon kraljev
11 Pieta
12 Angel muzikant
13 Figura z napisnim trakom
14 Angel muzikant 
15—26 Galerija apostolov
27 Sv. Janez K rstnik
28 Sv. Daniel
29 Sv. Boštjan
30 Sv. Rok
31 Ornament
32 Križanje
33 Nošenje križa
34 Kristusovo objokovanje
36 M arija } Oznanjenje
39 Sv. škof 
37—38 Rastlinski ornam ent
40 Sv. figura z napisnim 
trakom
tuniko in obut v čevlje. V desni roki drži palico, v levici pa meč. Obrazna 
p artija je skoraj docela uničena; vidno pa je nizko pokrivalo z ozkimi krajci. 
Slikar je figuro obdelal monohromno.
Zahodna slavoločna stena (32—40)
V zgornjih treh poljih so pasijonski prizori. Na severni strani je Nošenje 
križa z množico ljudi in s trpečim Kristusom v ospredju; na levi je arhi­
tektura, na desni pa krajina. V osrednjem polju je upodobljeno Križanje. 
Lesen križ stoji na Golgoti, zaznamovani z lobanjo. Ob križu stojita na 
zelenih tleh dve zelo poškodovani figuri. Celoten prizor je postavljen pred 
svetel raven zid, prek katerega vidimo sinje nebo z gobastimi oblaki. Pod 
prizorom je napis v gotici: 1535 ADI 7 AGOST LENSIT Dl DOMENI MAH-
  ONAN A FARA FA R . . . Na južni strani je naslikano Polaganje v
grob. Okrog Kristusovega trupla je skupina apostolov z Marijo. Na desni 
strani v ozadju so drevesa, na levi pa se od daleč vidi križ.
Pod temi trem i prizori je upodobljeno Oznanjenje. Na severni strani je 
naslikan angel med tekom; oblečen je v belo vihrajoče oblačilo. V levici 
ima lilijo, z desno roko pa pozdravlja. Postavljen je v prostor s perspek- 
tivično pravilno naslikanim ravnim lesenim kasetiranim stropom ; tla so 
zelena in se z barvno perspektivo poglabljajo. Na južni strani je updobljena

klečeča M arija, v prav takem prostoru kot angel. Zgornji del figure je 
povsem uničen.
Vsak prizor je sam ostojno uokvirjen. Vsem okvirom je skupna enotna 
patrona v obliki v kvadrat sestavljenega križa; podlaga pa se sprem inja. 
Pod Oznanjenjem je na vsaki strani po eno dekorativno polje. Južno je 
slabo ohranjeno, zgornji rob severnega pa krasi profilirana preklada, pod 
katero se umetelno zvija vitica.
Pod tem a dekorativnim a poljema sta naslikani danes precej poškodovani
svetniški figuri. Na severni strani je upodobljena postava v škofovskem 
ornatu; pod njo je nečitljiv napis v gotici. Na južni strani je naslikana 
figura z vihrajočim napisnim trakom , ki ima zbledel napis v gotici. Obe 
svetniški figuri sta postavljeni v polkrožno zaključeni niši.
Literatura
Giuseppe Biasutti, Gli affreschi scoperti nelle chiesa di San Gervasio di 
Nimis, Pagine Friulane XII, n. 6, 26. okt. 1899, p. 89; Giacomo Baldissera: 
Cittadini illustri e benemeriti di Tarcento, Gemona 1934, p. 38; Giuseppe
M archetti, II pittore del coro di Racchiuso, Quaderni della F. A. C. E., I/I,
n. 9, jan. — mar. 1956, p. 3; Giuseppe M archetti, Per un piatto di m ineštra
il bravo Maestro Giampaolo dipingeva, La Vita Cattolica, XXXIV, n. 51,
16. dec. 1956, p. 3; Giuseppe M archetti, Gian Paolo Thanner pittore e inta- 
gliatore in Friuli, Sot la nape, IX/4, Udine 1957, pp. 7, 8; Giuseppe M archetti, 
Le chiesette votive del Friuli collinare, vicariati foranei di Buia, Tarcento 
e Tricesimo, Sot la nape, XIV/2, Udine 1962, p. 12; Giuseppe M archetti: 
Le chiesette votive del Friuli, Udine 1973, p. 69; Alberto Rizzi, Novitä su 
Gian Paolo Thanner pittore »popolaresco« del '500 in Friuli, Sot la nape, 
XXX/3-— 4, Uine 1978, p. 77; Italo Dreosto: La chiesa di S. Pelagio in Ador- 
gnano di Tricesimo, Udine 1979, pp. 24—29.
ARTEGNA SI. 21
San M artino
poslikava oboka prezb iterija in niše v severni sten i ladje 
o koli 1530 
sign. in d at. ni
O bok prezb iterija 
Vzhodno obočno polje (1)
Uničeno.
Severno obočno polje (2—4)
Slikarije so v tem polju precej poškodovane.
Ozadje je tem nom odro in posuto z zvezdami. Celoto uokvirja preprost imi­
tiran kam nit okvir.
V kotu pri središčnem sklepniku je naslikan orel z nimbom. Pod krem plji 
drži zvihran trak z napisom v latinski majuskuli. V vzhodnem kotu tri­
kotnega polja lahko skoraj samo slutimo sv. Gregorja; v nasprotnem kotu 
je upodobljen evangelist Matej z odprto knjigo, obrnjeno proti gledalcu. 
Odet je v plašč, pod katerim nosi dolgo haljo. Med svetnikom z nimbom 
in cerkvenim očetom sta naslikani angelski glavici.
Figure v vseh obočnih poljih so postavljene vsaka na svojo zeleno ploskev, 
obrobljeno z belimi oblaki.
Zahodno obočno polje (5—7)
V kotu ob središčnem sklepniku je naslikan krilati lev z nimbom; sprednje? 
d esn o Jaco drži na knjigi, obrnjeni proti gledalcu, na kateri piše MARCV 
INICIV EVANGELI SIČVT SCRITV EST IN ESANA PROFETA. V severnem 
kotu polja je upodobljen sv. Marko. Evangelist drži v desnici zaprto knjigo, 
levico pa ima dvignjeno v pozi poučevanja; glavo mu obdaja sij. Oblečen 
je v svellovijolično dolgo haljo in ogrnjen z rum enim plaščem. Na sredini

1 Uničeno
2 Sv. Gregor
3 Angel
4 Orel
5 Sv. Hieronim
6 Sv. Marko
7 Lev
8 Sv. Ambrož
9 Sv. Luka
10 Vol
11 Fragm enti mučenic
12 Poklon kraljev
13 Sv. M artin
14 Uničeno
15 Dve svetniški figuri
16 Figure v meniških kutah
17 Rastlinski ornam ent
18—19 Figuri z napisnim a trakovoma
20 Rastlinski ornam ent
Niša v severni steni ladje
polja pred tem nom odrim zvezdnatim nebom plavata angelski glavici. V juž­
nem kotu trikotnega polja je naslikan sv. Hieronim. Sedi za pisalnim pul­
tom, s katerega visi zvitek. Svetnik z nimbom je oblečen v kardinalsko ob­
lačilo.
Okvir tega obočnega polja je enak okvirom drugih dveh.
Južno obočno polje (8—10)
V zahodnem vogalu sedi za bralnim pultom belobradi sv. Am brož v ško­
fovskem ornatu. Glavo mu krasi nimb. Oblečen je v belo haljo in ogrnjen 
z rjavim plaščem. S pulta m u visi zvitek, popisan z velikimi črkami. Na­
sproti njega v sosednjem vogalu sedi sv. Luka. Evangelist je oblečen v rjavo 
haljo in odet z zelenim ogrinjalom, v levici pa drži knjigo. Glavo m u obdaja 
nimb. Lukov simbol, krilati vol, je naslikan v kotu ob središčnem sklep- 
niku. Žival z nimbom okoli glave ima pod nogami zvihran trak z napisom 
v latinski majuskuli: SEOVNV MANI FVIT IN DIEBVS ERODIS REGIS 
IVDE SACERDOS NOMINEM. Med svetnikoma sta na nebu, posutem z 
zvezdami, naslikani angelski glavici.

Prav take glavice najdem o tudi v spodnjih kotih vseh obočnih polj. Od 
osrednje kompozicije so ločene z naslikanimi profiliranim i prekladami.
Rebra
Krasi jih stiliziran rastlinski ornam ent, ki daje kovinski vtis. Podlaga je 
svetlorumena.
Slavolok 
Lok (11)
Na loku slavoloka so fragm entarno ohranjene, dokolensko upodobljene m u­
čenice. Odete so v prepasane halje in ogrnjene v pjašče; glave jim krasijo 
nimbi. Postavljene so v polkrožne niše.
N iša v severni sten i ladje 
Severna stena (12—16)
V luneti je naslikan Poklon kraljev, ki pa je v slabem stanju. Spredaj na 
levi so klanjajoči se kralji, desno v hlevčku, podobnem zračni uti, pa Marija, 
Jožef in otrok v pleteni košari. V ozadju vidimo sprem stvo kraljev pred 
zeleno in gorato krajino z vasjo.
Pod Poklonom kraljev je pas s svetniki. Na skrajni levi je sv. Martin na 
konju, sredina je uničena, na desni pa sta svetnika.
Skrajni spodnji rob tega pasu pokriva friz klečečih figuric v belih meniških 
kutah. Nekateri upodobljenci imajo pokrite obraze, tisti z odkritim i pa ka­
žejo na obrazih zelo realistične poteze.
Lok (17—20)
Freske so na tem m estu ohranjene le fragm entarno. Danes vidimo delno 
uničeni figuri z zvihranima trakovoma. Pod njim a je na vsaki strani po eno 
pravokotno polje, ki ga krasi umetelno zvita vitica. Ob krajeh je okvir z 
mavrično podlago, ki jo krasi črna patrona v obliki v kvadrat sestavljenega 
križa v enem prim eru ter kompliciranega listnatega križa v drugem.
Literatura
Giuseppe M archetti, II pittore del coro di Racchiuso, Quaderni della F. A. 
C. E., 1/1, n. 9, jan.—mar. 1956, p. 3; Giuseppe M archetti, Per un piatto di 
m ineštra il bravo M aestro Giampaolo dipingeva, La Vita Cattolica, XXXIV, 
n. 51, 16. dec. 1956, p. 3; Giuseppe M archetti, Gian Paolo Thanner pittore 
e intagliatore in Friuli, Sot la nape, IX/4, Udine 1957, p. 9; Giuseppe Mar­
chetti, Le chiesette votive del Canale e del Friuli prealpino, Sot la nape, 
XIV/1, Udine 1962, p. 14; Giuseppe M archetti: Le chiesette votive del Friuli, 
Udine 1972, p. 55; Alberto Rizzi, Novitä su Gian Paolo Thanner pittore 
»popolaresco« del '500 in Friuli, Sot la nape, XXX/3—4, Udine 1978, pp. 77, 
84.
BORJANA p ri K obaridu SI. 26
p. c. sv. K atarin e
poslikava oboka p rezbiterija
okoli 1520
sign. in dat. ni
P rezbiterij 
Obok (1—26)
V osrednjem polju zvezdnorebrastega oboka je upodobljena stroga figura 
boga Očeta z avreolo. Odet je v škrlatni plašč, ki ga nosi čez rum eno pre- 
pasano haljo. Z desnico blagoslavlja, v levi roki pa drži zemeljsko oblo s 
križem. Na krogli je v svetli zeleni barvi naslikana valovita krajina z dre-

1 Bog Oče 
2—7 Angeli muzikantje
8 Sv. Gregor
9 Sv. Hieronim
10 Sv. Avguštin
1 1 Sv. Ambrož
12 Angel orant
13—16 Glave kerubov
vesom. Bog Oče se dviga iz belega oblaka, rumeno ozadje pa krasijo izme- 
njajoči se ravni in valoviti žarki. V osi tega obočnega polja je na zahodni 
strani trikotno polje, v njem je dopasno upodobljen angel z močno vzvalov­
ljenim napisnim trakom. Glavo z močno senčenim obrazom mu obdaja sij. 
Druga polja okoli srednjega so razvrščena v obliki razpotegnjenih delto- 
idov. V vsakem je naslikana po ena figura, in sicer v zahodnih štirih cer­
kveni očetje, v šestih vzhodnih pa celopostavni angeli. Sv. Gregor v pa­
peškem ornatu sedi za perspektivično nerodno upodobljenim pisalnim pul­
tom, na katerem je odprta knjiga. Glavo mu obdaja sij, z desnico drži 
gosje pero, levica pa m u počiva na knjigi. Tla so nakazana z zeleno ploskvijo, 
spodaj obdano z belimi oblaki; tako rešitev najdem o tudi pri drugih treh 
cerkvenih očetih. Sv. Hieronim v kardinalskem oblačilu z rokami gestiku- 
lira. Svetnik sedi za perspektivično slabo naslikanim pisalnim pultom. Tem- 
nobradi sv. Avguštin je odet v škofovski ornat. Sedi za mizo z bralnim 
stojalom . Na mizi leži odprta knjiga, v katero svetnik piše. Sv. Ambrož v 
škofovskem oblačilu in z nimbom okrog glave drži v rokah proti gledalcu 
obrnjeno odprto knjigo. Figure angelov so precej dolge in stoje v oblakih. 
Nežne dekliške obraze obkrožajo nimbi. Oblečeni so v dolge prepasane 
halje, pod katerim i slutimo po eno nogo pri vsaki figuri. Skrajna vzhodna 
angela im ata roki sklenjeni k molitvi; drugi štirje angeli igrajo na inštru­
mente, in sicer dva na trobenti, po eden pa na mandolino in violo da 
braccio.
Vsa obočna polja im ajo enaka tem nom odra ozadja, ki so obrobljena z dvo- 
tračnim okvirom v rdeči in beli barvi.
Trikotne obočne kape so razdeljene v dve polovici; v vsaki je naslikana 
glava keruba z nimbom. Ozadja so izmenično zelene in oker barve.
Stene prezbiterija
Pod beležem prezbiterijskih sten se menda skrivajo slikarije istega av to rja/5 
Lok in pilastra slavoloka
Poslikava slavoločne odprtine posnema inkrustiran raznobarven kamen v 
rožnati, zeleni in rumeni barvi z značilnimi medaljoni in senčenjem.
4 5 Cene Avguštin, Breginjski kot, FS IV. Ljubljana 1951—1952, p. 30.

Literatura
Cene Avguštin, Breginjski kot, VS, IV, Ljubljana 1951—1952, p. 30; Giuseppe 
M archetti, Ancora pitture di Gian Paolo Thanner, Sot la nape, X/2, Udine 
1958, p. 2; France Stele: Umetnost v Primorju, Ljubljana 1960, p. 84; Kse­
nija Rozman: Stensko slikarstvo od 15. do srede 11. stoletja na Slovenskem. 
Problem prostora, doktorska disertacija, Ljubljana 1964, p. 43 (tipkopis); 
France Stele, Slikarstvo v Sloveniji v XVI. in XVII. stoletju, ZUZ, n. v., 
VII, 1965, p. 206; Em ilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana 1966, p. 75; 
Krajevni leksikon Slovenije, I, Ljubljana 1968, p. 397; France Stele: Slikar­
stvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana 1969, pp. 113, 148; 
Luc Menaše: Evropski um etnostno zgodovinski leksikon, Ljubljana 1971 (v. 
Borjana); France Stele: Gotsko stensko slikarstvo, Ars Sloveniae, Ljubljana 
1972, p. XXI; Primož Kuret: Glasbeni instrum enti na srednjeveških freskah 
na Slovenskem, Ljubljana 1973, pp. 83, 86; Jure Mikuž, Slikarstvo hrvaške 
skupine v 16. stoletju na Slovenskem, ZUZ, n. v., X, 1973, p. 21; Alberto 
Rizzi, Novitä su Gian Paolo Thanner pittore »popolaresco« del ’ 500 in Friuli, 
Sot la nape, XXX/3—4, Udine 1978, p. 77; Italo Dreosto: La chiesa di S. 
Pelagio in Adorgnano di Tricesimo, Udine 1979, p. 24.
CAMINO di B u ttrio Sl. 23
San G iacom o
poslikava oboka p rezbiterija
in votivna freska v jugovzh o d n em ko tu ladje
1533
sign. ni, dat. je
O bok prezbiterija 
Vzhodno obočno polje (1—2)
V južnem kotu polja je upodobljen sv. Gregor. Sedi v gotskem stolu, odet 
v bogato vezen plašč; glavo, pokrito s tiaro, mu obdaja nimb. Pred seboj 
ima perspektivično šibko naslikan pisalni pult; z njega visi zvitek, na ka­
terega piše svetnik z gosjim peresom. V severnem kotu polja je upodobljena 
celopostavna angelska figura. Simbol evangelista M ateja je oblečen v dolgo 
haljo in odet v precej razgiban plašč; pod draperijo slutimo nekoliko ne­
rodno upodobljeno angelovo nogo. Glavo mu krasi avreola, v rokah pa drži 
odprto knjigo z napisom v gotici.
Vsaka figura na tem in drugih treh bočnih poljih je postavljena na velik 
zelen oblak z belo obrobo. Ozadje vseh štirih polj je temno modro in po­
suto z zvezdami. Vsako je obrobljeno z zeleno-belo-vijoličnim ali rdeče-belo- 
rumenim pasom na beli podlagi; pasove, okrašene s patrono v obliki v kva­
drat sestavljenega križa, prekinjajo m edaljoni in beli diagonalno prekrižani 
trakovi. Enake bordure krase tudi ostenja oken, tako v prezbiteriju kot v 
ladji.
Severno obočno polje (3—4)
V vzhodnem kotu polja sedi sv. Hieronim. Odet je v kardinalsko oblačilo 
in pokrivalo; izza glave se kaže avreola. Pred cerkvenim očetom stoji pisalni 
pult, na katerem je bralno stojalo z odprto knjigo z napisom v goticij z 
desno roko kaže vanjo, v levici pa drži drugo. Spodnji del je nekakšna 
om ara; tu je slikar upodobil iluzionistični pogled v njeno notranjost z raz­
metanimi knjigami. Pod odprtino z dvokrilnimi vratci je obešen listek z 
napisom. V nasprotnem kotu obočnega polja je naslikan grozljiv krilati lev 
s sijem okrog glave; pod sprednjo levo taco ima odprto knjigo z napisom 
v gotici.
Vzhodno območno polje (5—6)
V severnem kotu polja je naslikan sv. Ambrož. Belobradi svetnik z nimbom, 
odet v bogato škofovsko opravo, drži v levici odprto knjigo, desnico pa ima 
rahlo dvignjeno. Pred njim je na pisalni pult položena še ena odprta knjiga. 
N asproti cerkvenemu očetu stoji krilati vol; pod nogami ima zvit napisni 
trak (gotica), okrog glave pa sij.

1 Sv. Gregor
2 Angel
3 Sv. Hieronim
4 Lev
5 Sv. Ambrož
6 Vol
7 Sv. Avguštin
8 Orel
9 Mučenec 
10—13 Mučenice
14 Sv. škof
15 Sv. Boštjan
16 Sv. Rok
Južna stena ladje
Južno obočno polje (7—8)
Tem nobrada figura sv. Avguština se sklanja nad pisalni pult z odprto knjigo, 
v katero piše z gosjim peresom. Cerkveni oče z avreolo je odet v škofovsko 
oblačilo. V nasprotnem , vzhodnem kotu tega obočnega polja je upodobljen 
orel, ki drži v krem pljih in kljunu zvihran napisni trak (gotica), nad glavo 
pa mu plava sij.
Rebra
Poslikana so z zelenimi suličastimi listi, ki jih v določeni razdalji izmenoma 
prekinjata kup rumenega sadja in diagonalno prekrižana vilolična trakova.
Slavolok 
Lok (9—14)
Na loku slavoloka je upodobljenih šest svetniških figur z nimbi, in sicer 
štiri mučenice med sv. škofom in mučencem. Svetnice s svojimi atributi 
v rokah so upodobljene dopasno. Postavljene so v polkrožne, iluzionistično 
naslikane polkrožne niše. Oblečene so v preproste halje in odete v ogrinjala. 
Pod svetnicami je na vsaki strani še ena celopostavna svetniška figura. Tako 
kot škof je tudi mučenec postavljen v nišo s polkrožnim zaključkom zgo­
raj. Pod obema figuram a sta bila nekdaj napisa v gotici, ki pa sta zbledela; 
pod škofom je od napisa ostala še slabo čitljiva letnica 1533.

Ladja
Južna stena (15—16)
V jugovzhodnem kotu ladje sta v realistično naslikanem kam nitem profili­
ranem okviru upodobljena sv. Rok in sv. Boštjan. Glavi zavetnikov proti 
kugi obdajata nimba. Sv. Rok je odet v kratko rom arsko oblačilo in kaže 
na rano; Boštjanovo razgaljeno telo pa je dokaj mehko, barvno modelirano.
Literatura
Giuseppe M archetti, Per un piatto di m ineštra il bravo Maestro Giampolo 
dipingeva, La Vita Cattolica, XXXIV, n. 51, 16. dec. 1956, p. 3; Giuseppe 
M archetti, Gian Paolo Thanner pittore e intagliatore in Friuli, Sot la nape, 
IX/4, Udine 1957, p. 8; Giuseppe M archetti, Le chiesette votive dell’ Oltretorre, 
Sot la nape, XV/2, Udine 1963, p. 8; Giuseppe M archetti: Chiesette votive 
del Friuli, Udine 1972, p. 126; Alberto Rizzi, Novitä su Gian Paolo Thanner 
pittore »popolaresco« del '500 in Friuli, Sot la nape, XXX/3—4, Udine 1978, 
p. 77.
LAIPACCO di T ricesim o Sl. 5, 7— 10, 22
San G iusepe
poslikava apside in slavoloka 
1524
sign. in dat.
A psida
Polkupola (1—5)
.Na tem nom odrem ozadju je naslikan K ristus v mandorli z izmenjajočimi 
se ravnimi in valovitimi žarki. Z desnico blagoslavlja, v levi roki pa drži 
veliko zemeljsko okroglo s križem. Na obli je v zelenkasti barvi naslikana 
gričevnata krajina z redkimi drevesi in jato ptic. Sedeči Kristus je oblečen 
v belo haljo in škrlaten plašč. Zgornji vogal mandorle krase tri angelske 
glavice, spodnjega pa ena. Celoto obdajajo simboli evangelistov. Na severni 
strani sta krilati lev in orel. Ptič z nimbom lebdi v zraku, v krem pljih in 
kljunu pa drži zvihran trak z napisom v latinski majuskuli: INICIVS TI 
EVAGi SECVDV IOANEj IN PRlCIPIO ERAT VBI BV ET j>BVMV. Simbol 
sv. M arka stoji na tleh umazano zelene barve.Glavo mu obdaja sij, pod 
sprednjo levo taco pa ima proti gledalcu odprto knjigo z napisom v la­
tinski m ajuskuli: INIC. VM SANCTI EVAGIELI / ŠECVRDV MARCVM 
INICIV E. Južno od mandorle sta upodobljena simbola sv. M ateja in sv. 
Luke. Krilati vol z nimbom stoji na takih tleh kot lev. Pod nogami ima 
zvihran napisni trak: INICIVM SANCTI EVANGIELI SECVNDVM LVCHAM 
F . . . IN . A. E . TIS REG IVDE SACERDOS NOMINE CAR (latinska ma- 
juskula). Dopasno upodobljen angel počiva na gobastem oblaku. Odet je v 
prepasano haljo, glavo pa m u krasi nimb. V rokah__,držj, proti gledalcu 
obrnjeno knjigo z napisom v latinski majuskuli: INICIV SACTI EVÄNGELI 
. SECVDV ' MATEVM LIBER GIENF RATIO.
Rob polkupole ob slavoločni steni krasi širši pas, ki posnema kamen; iz­
menično ga krasijo m edaljoni in romboidna polja; celota daje vtis plastič­
nosti. N otranji rob med tem »kamnitim« pasom in m odro podlago polku­
pole krasi bordura z vzorcem gotskega krogovičja.
Ostenje (15—26, 27—41)
Osrenji pas apside je razdeljen v štiri polja. Vsako je uokvirjeno z enotnim 
okvirom. Na beli podlagi je naslikan rumeno-belo-rdeči pas z črnim patro- 
niranim vzorcem v obliki v kvadrat sestavljenega križa. Ta barvni pas v 
določeni razdalji prekinjajo medaljoni in beli diagonalno prekrižani trakovi.
V treh poljih je naslikana galerija apostolov, četrtega pa predirata okni; 
ostenje prvega je slikar okrasil z imitacijo m arm orja. Apostoli so razdeljeni 
v skupine po štiri. Vsaka skupina je postavljena pred arkade, tako da svet­

niške figure zakrivajo slope s profiliranim i, strogo klasicistično oblikova­
nimi kapiteli, na katerih počivajo arkadni loki. Za arkadam i stoji raven 
zid, prek katerega se vidi tem no nebo. Za pogled na arkade ne moremo 
najti enotnega stojišča. Slikar iluzionistične perspektive arkad v tem pri­
m eru ni uspel prilagoditi polkrožnemu prostoru. Namesto tega je uporabil 
shemo poslikave ravne stene, pri čem er m ora opazovalec stati na njenem 
začetku. Bosi apostoli stoje na poglabljajočih se tleh; oblečeni so v dolge 
halje in odeti v ogrinjala. V rokah drže svoje karakteristične atribute, glave 
pa jim krase nimbi.
Na pritličnem pasu apside je upodobljenih petnajst klečečih profanih figur, 
obrnjenih proti sredini. Oblečene so v kratke prepasane tunike, obute pa v 
različna obuvala, od škornjev do nizkih čevljev. V rokah držijo različna po­
krivala, tako s širokimi kot z ozkimi, z ravnimi ali zavihanimi krajci. Figure 
kleče na pasu tal pred nevtralnim ozadjem. Nad glavami so bila zapisana 
imena upodobljencev (minuskula). Figura št. 27 je skoraj docela uničena, 
saj danes vidimo le gestikulirajoče roke; sosednja figura ima nad seboj
Polkupola apside in lok slavoloka s pilastrom a
1 Kristus v mandorli
2 Orel
3 Lev
4 Vol
5 Angel
6 Prerok z napisnim
7--12 Mučenice
13 Prerok z napisnim
14 Donator
15--26 Galerija apostolov
27—41 Molilci
Ostenje apside

Zahodna slavoločna stena
42 Bog Oče v mandorli
S Ž E $ , >
45 Ablova daritev
46 Kajnova daritev
47 M arija z otrokom na prestolu
48 Sv. Rok
49 Sv. Boštjan
50 Sv. Jožef z otrokom
napisano PAUL ; ime 29. figure je ohranjeno v celoti, saj lahko prebe­
rem o JUN DI MIS; ime sosednje desne figure je ohranjeno le fragm entarno 
(L E R ....), imen naslednjih dveh figur pa ni mogoče prebrati; 33. figura 
ima zopet delno čitljivo ime: TOJON Dl ....; ime desne sosednje figure 
pa je poškodovano in lahko preberem o le konec (....R E S C H ); ime 35. 
figure je ohranjeno v celoti, prebrati je mogoče FANT DI PALUT: so­
sednji figuri im ata zopet zbledeli imeni; 38. figuri je ime JACU Dl PALUT, 
39. pa CECO DI TOMAT Dl PALUT; zadnja skrajna desna moška figura 
ima nad glavo zapisano ZU TOM DI FILI. Ostala nam je še figura na des­
nem robu pritličja apside; tu je naslikana mati z otrokom v naročju; ženska 
je oblečena v sodobno oblačilo, nad otrokovo glavico pa je zapisano MEM. 
Kljub monohromni, risarski obdelavi imajo figure zelo različne starostne 
in osebne izraze. Včasih nas celo zamika, da bi v njih videli tudi kakšno 
portretno potezo.
Slavolok 
Lok (6—13)
V šestih podolžnih šeststranih okvirih je upodobljenih šest mučenic in dva 
preroka. Ozadje dopasno upodobljenih figur je temnomodro. Svetnice so 
oblečene v prepasane halje in odete v plašče; v rokah drže svoje atribute, 
glave pa jim krase nimbi. Skrajna spodnja iluzionistično naslikana kam nita 
okvira zapolnjujeta belobrada preroka z zvihranima trakovom a v rokah; 
napis severnega je v latinski m ajuskuli, južnega pa v minuskuli.

Južni pilaster (14)
Pod kapitelom je upodobljena celopostavna moška figura. Nad njo je napis 
v minuskuli: 1524 ADI 14 AURIL FO / COMPITA DA DEPEl^ZER / SOTO 
LA CHAMERARIA DI 1ACU / DI LEI PA ZUA / PAULO TONAR DIPENSE. 
Moški je oblečen v kratko prepasano tuniko. V rokah, sklenjenih k molitvi, 
drži pokrivalo s širokimi zavihanimi krajci, za pasom pa ima zataknjen 
ključ. Poteze obraza izdajajo realizem; verjetno bi lahko rekli, da pred se­
boj vidimo portret Jacum a di Michela, kot Jahko preberem o nad upodob- 
ljenčevo glavo. Figura je naslikana monohromno.
Zahodna slavoločna stena (42—50)
Nad temenom slavoločne odprtine je naslikan bog Oče v mandorli, ki jo 
oblikujejo angelske glavice. Stvarnik je odet v prepasano haljo in ogrnjen 
v škrlatni plašč; glavo m u obdaja nimb. Ozadje je temnomodro. Zazrt je 
navzdol na južno stran proti Mariji, ki ji putto nese križ. M arija iz Ozna­
njenja je postavljena v pritličje enonadstropne kubično delujoče arhitekture. 
N otranjost prostora je oprem ljena s klopjo in bralnim pultom, na katerem 
je odprta knjiga; iz sobe je viden pogled v krajino skozi odprto okno. 
M arija kleči, oblečena je v prepasano haljo in plašč, glavo z nimbom pa 
ji pokriva oglavnica. Roki ima prekrižani na prsih, nad glavo pa ji lebdi 
golob, simbol sv. Duha. Na nasprotni strani je upodoblen angel v beli vihra­
joči draperiji. Angel teče, z desnico blagoslavlja, v levici pa drži lilijo in 
zvihran trak z napisom v latinski m ajuskuli. Tudi ta figura je postavljena 
v kubično delujoče, enonadstropno poslopje.
Nad kapitelom a sta naslikana K ajn in Abel ob daritvi. Majhni figuri kle­
čita na poglabljajočih se tleh pred svetlim ozadjem; oblečeni sta v prepa- 
sani tuniki, ki jim a segata do kolen.
Pod angelom Oznanjenja je Marija z otrokom ob asistenci zavetnikov proti 
kugi. Mati z otrokom v naročju sedi pred m andorlo z izmenjajočimi se 
ravnimi in valovitimi žarki. M arija, oblečena v prepasano haljo in plašč, 
drži v levici cvetlico, z desnico pa podpira stoječega otroka na svojem 
desnem kolenu. Otrok, oblečen v prepasano srajčko, z desnico blagoslavlja, 
v levici pa drži zemeljsko oblo s križem. Glavo mu krasi nimb s sidrastim 
križem, M arijino glavo pa obdaja navaden sij. Mati z otrokom je postavljena 
v za dve stopnici dvignjen prostor za širokim lokom. Na vrhnji stopnici 
je narisano slikarjevo znam enje z monogramom. To ima obliko prekrižane 
štole s križem v temenu, monogram IPTP pa je zapisan v latinski m aju­
skuli. Pred lokom stojita sv. Rok in sv. Boštjan; obema svetnikoma krasita 
glavi nimba. Rok je oblečen v značilno rom arsko oblačilo, z rokam i pa od­
mika draperijo in kaže rano na nogi. Boštjan je privezan k stebru, telo 
m u prebada nekaj puščic; m odelacija telesa je mehka, obris pa je še pre­
cej poudarjen.
Na južni strani zahodne slavoločne stene spodaj je naslikan sv. Jožef z 
otrokom v naročju in z angelom na svoji desni. Postavljeni so pod lok pred 
ravnim zidom, prek katerega se vidi temno nebo. Svetnik z nimbom je 
oblečen v haljo in odet v ogrinjalo, ki ga pridržuje z levico. Na desni roki 
m u sedi otrok, oblečen v prepasano srajčko. Le-ta z desnico blagoslavlja, 
z levico pa se opira na levo nogo. Glavo m u krasi nimb s sidrastim križem. 
Angel drži v rokah Jožefove atribute, v levici palico, v desnici pa popotno 
culo. M ajhna postava je oblečena v do kolen segajočo prepasano haljo. Pod 
celotno podobo je napisano S. JOSEP v minuskuli.
Pasovi pod kapitelom a in pod podobama M arije z otrokom in sv. Jožefa 
posnem ajo m arm or.
Literatura
Giuseppe M archetti, Ancora pitture di Gian Paolo Thanner, Sot la nape, 
X/2, Udine 1958, p. 4; Giuseppe M archetti, Le chiesette votive del Friuli 
collinare, vicariati foranei di Buia, Tarcento e Tricesimo, Sot la nape, XIV/2, 
Udine 1962, p. 20; Giuseppe M archetti: Le chiesette votive del Friuli, Udine 
1972, p. 77; Alberto Rizzi, Novitä su Gian Paolo Thanner pittore »popolare- 
sco« del '500 in Friuli, Sot la nape, XXX/3—4, Udine 1978, p. 77; Italo Dre- 
osto: La chiesa di S. Pelagio in Adorgnano di Tricesimo, Udine 1979, p. 24.

M AGREDIS di Povoletto SI. 6, 12, 20, 33
S an P ietro
poslikava p rezbiterija in slavoloka 
1509
sign, in dat.
O bok prezb iterija 
Vzhodno obočno polje (1—2)
M ladostna figura Janeza Evangelista, odeta v težko ogrinjalo, sedi na zele­
nem oblaku z belo obrobo. Svetnik je zazrt v gledalca; v rokah drži odprto 
knjigo, glavo pa m u obdaja sij. Pred evangelistom stoji njegov simbol — 
orel. Ptič z avreolo im a razprti krili, v xkrem pljih pa drži zvihran napisni 
trak: .N P R IN . .PIO ERAT WDVM ET ABAM (latinska majuskula).
Spodnje vogale vseh štirih obočnih polj zapolnjujejo angeli muzikantje. 
Glave jim krase nimbi. Oblečeni so v dolge prepasane halje, pod katerim i 
slutim o po eno nogo. V tem polju drži severni violo da braccio, južni pa 
mandolino. Vsa obočna polja im ajo tem nom odra ozadja, posuta z zvezdami; 
vsako obdaja rum ena bordura v obliki gotskega krogovičja.
Severno obočno polje (3—4)
Evangelist Matej sedi na belo obrobljenem zelenem oblaku. Glavo m u obdaja 
sij; v rokah pred seboj drži odprto knjigo, v katero piše. Odet je v težko 
ogrinjalo. Pred njim stoji m anjša angelska figura v prepasani halji, z rav­
nimi prosto padajočim i gubami. V rokah drži proti gledalcu obrnjeno knjigo
Obok prezbiterija in lok slavoloka s pilastrom a
1 Sv. Janez Evangelist
2 Orel
3 Sv. Matej
4 Angel
5 Sv. Marko
6 Lev
7 Sv. Luka
8 Vol
9 Starec s palico
10 Sv. Boštjan
11—16 Mučenice
17 Beneški lev
18 Sv. Rok
19 Moški s košaro
4 Z b o rn ik
49

z napisom v latinski m ajuskuli. Angela muzikanta v spodnjih kotih igrata 
na trobenti.
Zahodno obočno polje (5—6)
Stroga figura evangelista Marka, zazrta v gledalca, drži v levici odprto knji­
go, desnico pa ima dvignjeno v pozi poučevanja. Svetnik je odet v težak 
plašč, za glavo pa ima naslikan nimb. Avreola se skriva tudi za glavo pred 
njim stoječega krilatega leva. Markov simbol ima pod sprednjo desno taco 
odprto, proti gledalcu obrnjeno knjigo s slabo čitljivim napisom v latinski 
m ajuskuli. Obe figuri sta postavljeni na zelen oblak z belo obrobo. Angela 
m uzikanta v spodnjih kotih igrata na zaviti trobenti.
Južno obočno polje (7—8)
Na zelenem, belo obrobljenem oblaku je upodobljen evangelist Luka s svo­
jim simbolom. Svetniška figura je odeta v težak plašč; glavo ji obdaja sij. 
Pred seboj drži odprto knjigo, v katero zapisuje. Krilati vol ima pod no­
gami zvihran napisni trak: FVIT IN DIEBUS ERODIS REGIS IVDE ECCE 
SACERDOS (latinska m ajuskula). V spodnih vogalih trikotnega obočnega 
polja sta upodobljena dva angela muzikanta, ki udarjata na tam burin in 
pavke.
Rebra
Pokrivajo jih naslikani zeleni suličasti listi, ki jih v določeni razdalji iz- 
m enjajoče prekinjata kup rum enega sadja in diagonalno prekrižana vijoli­
čna trakova.
S ten e prezb iterija 
Severna luneta (20)
Celotno severno steno prezbiterija predira zgoraj šilasto zaključeno okno. 
Tako je tudi prostor v luneti okrnjen in neuporaben za večji prizor. Slikar 
je porabil desno polovico za figuralno kompozicijo, levo pa je okrasil z 
imitacio raznobarvnega kamna. Prav tako je pokrito z naslikano imitacijo 
kam na tudi ostenje okna. Okvir okenske odprtine predstavlja na belo ozadje 
naslikana bordura s »kozmatskim« vzorcem v prelivajočih se rumeno-zeleno- 
rdečih odtenkih. Vzorec ponazarja črna patrona v obliki sestavljenega križa 
z zaobljenemi listki. Borduro prekinjajo izmenjajoči se medaljoni in diago­
nalno prekrižani beli trakovi. Okenski okvir predstavlja kam nit pas z vde­
lanim mozaikom, ki naj bi bil rahlo pod nivojem površine, kar nam raz­
kriva dosledno senčenje.
Celotno luneto obdaja bordura, ki je sestavljena iz dveh delov: polkrožni 
del je enak okenskemu okviru, spodnji del pa predstavlja širšo preklado, 
katere zgornji in spodnji rob sta profilirana; osrednji pas je rezerviran 
za napis, ki je vsebinsko vezan s prizorom v luneti. Del naslikane preklade, 
ki ga ne prekriva napis, krasi im itacija kamna.
Kot že rečeno, je desna polovica severne lunete rezervirana za figuralni 
prizor, in sicer v našem prim eru Angel rešuje sv. Petra iz ječe. Angel z 
nimbom je odet v dolgo prepasano haljo. Prišel je v ječo po sv. Petra;
le-ta sedi na tleh in se obuva. Prostor je temen; globina pa je predstavljena
s pomočjo barvne perspektive zelenih tal. Na prekladi pod prizorom je na-
„ ANGIF.LUS _ „ „ ,
pis: DIXIT AVTE AD PETV PClGIERE ET CALCIA TE CALIGAS TVA /
ET FECIT SIC ET DIXI ILI CIRVNDA TIBI VESTIMETV RE/ME SEQVE 
(latinska majuskula).
Vzhodna luneta (21)
To polje obdaja enak okvir kot severno luneto. V sredini je naslikan Prestol 
milosti. Bclobrada figura boga Očeta z avreolo, v težkem škrlatnem ogrin­
jalu, sedi na rdeče-rumeno-zelenem mavričnem loku. Pred seboj drži križa­
nega, nad katerim je golob sv. Duha. Celotna sv. Trojica je naslikana na 
rumenem polju, ki ga obdaja mavrični okvir v obliki mandorle. I/. figure 
boga Očeta radialno izhajajo izmenjajoči se ravni in valoviti temnordeči 
žarki. Celotna m andorla je naslikana pred svetlom odrikastim nebom, po 
katerem na vsaki strani plava po pet angelskih glavic na gobastih oblakih. 
Vse glave obdajajo nimbi, krila pa so bolj izrisana kot naslikana.

Na osrednjem delu naslikane preklade pod prizorom je napis, poleg ka­
terega najdem o ludi slikarjev podpis z m ojstrskim znakom in letnico: 
ISIX ADI 19 SANCTA TRINITAS ATOVE DEI VNITAS FATA SOTO D FRA 
/ L VIO * PATER FILIVS ET SPIRIT SÄCP ET VNA DEITAS CODT0 DC 
KMRA. , Z A Z O
* ZUAN P PAULO 
TONAR A 1509 OP
(majuskula; izjema je Tonnarjev podpis v minuskuli)
Južna luneta (22)
Prizor Poklicani e sv. Petra in sv. Andreja obdaja enak naslikan inkrusti- 
ran okvir kot drugi luneti. Kristus stoji na kosu zemlje, označenem z vo­
doravnimi, med seboj prelivajočimi se pasovi v zelenih in oker odtenkih. 
Oblečen je v preprosto haljo s pasom, čez katero nosi še škrlatno ogrinjalo. 
Glavo mu obdaja nimb s sidrastim križem. Z levico si pridržuje ogrinjalo, 
desnico pa ima iztegnjeno proti jezeru in dvema ribičema. Voda je she­
matično označena z vzporednimi valovnicami; na stiku med vodo in kop­
nim je iluzionistično naslikan prodnat pas. Iz lesenega čolna sta ribiča spu­
stila v vodo mrežo; moža, katerih glavi obdajata nimba, veslata. Zgoraj 
zaključuje kompozicijo neenakomerno m odrikasto nebo.
Pod celotnim prizorom je na naslikani prekladi napis: VENITE POST ME 
ET FACIA VOS FIERI PISCATORE HOMINVM / AT ILLI CONINVO RELI- 
CTIS REGIBVS SECVTI SVT EVM (latinska majuskula).
Osrednji pas (23—35)
Osrednji pas prezbiterijskih sten pokriva galerija apostolov z od m rtvih 
vstalim Kristusom. Figure so postavljene pod polkrožne arkade, naslikane 
za pogled izpred oltarne menze. Loki so še precej masivni in počivajo na 
strogih, klasicistično učinkujočih profiliranih kapitelih. Poslikava posnema 
bel kamen; trikotna polnila nad kapiteli pa so raznobarvna. Plastično na­
slikane figure apostolov z nimbi so oblečene v preproste halje, čez katere 
nosijo težka enobarvna ogrinjala. Izjem a je velikonočni Kristus, naslikan 
na sredini vzhodne stene; odet je v škrlatno ogrinjalo, glavo pa mu obdaja 
nimb s sidrastim križem. Vse figure stoje na razm erom a ozkih tleh, na 
katera mečejo svojo senco. Zaradi neenakih možnosti se je slikar m oral 
zadovoljiti z neenakomerno razporeditvijo figur. Severno steno predira 
okno, ki zavzema precej prostora. Tako je levo od njega naslikana neko­
liko širša arkada z enim apostolom, desno pa sta upodobljeni dve figuri, 
vsaka pod svojo arkado. Na vzhodni steni je naslikanih pet figur pod petimi 
arkadam i, na južni steni pa je prikazanih šest apostolov pod petimi arkad­
nimi loki, katerih skrajni desni je precej širši in sprejm e podse dve figuri. 
Prostorsko globino je slikar prikazal s pomočjo barvne perspektive tal in 
senčenja; vendar se ni zadovoljil le s prvim planom, temveč nam je skušal 
predstaviti tudi dogajanje v ozadju. Za arkadam i na severni in južni steni 
stoji nekoliko odm aknjen raven zid, prek katerega je vidno temnomodro 
nebo. Za arkadam i na vzhodni steni pa se nam odpira pogled v valovito 
zeleno krajino z reko in m odrim nebom.
Kot zanimivost naj omenim še niši lepih poznogotskih oblik, ki se nahajata 
v tem pasu in krnita dve apostolski figuri. Notranjščini obeh sta okrašeni 
s poslikano im itacijo kamna; med okrasnim i žilami v severni najdem o mo- 
nohromno narisano kadilnico, v južni pa cerkveno posodje.
Spodnji pas (36—47)
Pritličje prezbiterija krasi ožji pas, razdeljen v dvanajst pravokotnih polj.
V vsakem je predstavljen prizor iz sodobnega kmečkega življenja (moški 
obdaruje otroke, pustne šeme ob plesu, obrezovanje sadnega drevja, mla­
denič posluša ptičje petje, m edtem ko m ladenka trga cvetje, lov, žetev, 
mlačev, popravilo in priprava sodov, trgatev, oranje, skubljenje gosi, klanje). 
Te upodobitve predstavljajo najrazličnejša opravila v posameznih mesecih. 
Monohromno naslikane figure so sodobno opravljene; postavljene so na 
ozek pas tal. Vsako polje nosi tudi napisano ime meseca, ki ga predstavlja.

Zahodna slavoločna stena
20 Angel reši sv .Petra 
iz ječe
21 Prestol milosti
22 Kristus poklice sv. Petra 
in sv. Andreja
23—27 Apostoli
28 Kristus 
29—35 Apostoli 
36—47 Meseci
48 Bog Oče
49 Angel
50 M arija
51 M arija z
52 Sv. Anton
v m androli
Oznanjenje
otrokom 
Opat
53 Moški z napisnim trakom
54 Svinja
To pot nam je slikar zapisal furlanska imena v minuskuli: ZENAR, FEV- 
RAR, MARŽO, APRILE, MAZO, ZUGNO, LUIO, AGOST, SETEMB, OCTUB, 
NOUMBRIO, ime za december pa je zbledelo.
Slavolok
Lok in pilastra (9—19)
Na loku slavoloka je upodobljenih šest mučenic v pravokotnih poljih. Do- 
kolensko naslikane svetnice z atributi v rokah so prikazane na temnem 
ozadju, glave pa jim obdajajo nimbi. Oblečene so v preproste halje in odete 
v ogrinjala. Pod zadnjo mučenico na južni strani je m anjše polje z beneškim 
levom, naslikanim v grizaj tehniki.
Na pilastrih slavoločne odprtine sta naslikana s v . Boštjan na severni in 5 V . 
Rok na južni strani. Silhueta razgaljenega Boštjanovega telesa je ponekod 
precej trdno zarisana; posamezne partije telesa pa so kar m ojstrsko pla­
stično upodobljene s pomočjo barvne modelacije. Sv. Rok, oblečen v svoje 
značilno rom arsko oblačilo, drži v desnici popotno palico, z levico pa od­
grinja plašč in tuniko ter kaže na rano leve noge. Pod zavetnikoma proti 
kugi je na vsaki strani še po eno polje z žanrskim a motivoma. Na severni 
steni je na im itacijo kamna narisan sključen starec, ki se opira na palico; 
oblečen je v hlače in srajco, ki mu sega do pasu. Pod sv. Rokom pa je 
upodobljena moška figura v kratki srajci; m oški drži v levici košaro, v 
desnici pa palico in se o^ira navgor proti ptiču.

Zahodna slavoločna stena (48—54)
Zgornja polovica zahodne slavoločne stene je skoraj obvezno rezervirana 
za prizor Oznanjenja. To pot ga dopolnjuje še dopasna podoba boga Očeta 
v mandorli, ki zre z višine na dogajanje. Pod njim je na severni strani na­
slikan m ladostni angel, na južni pa Marija. Figuri klečita in sta obrnjeni 
proti sredini. Angel je odet v belo oblačilo, v rokah pa drži lilijo. M arija 
je oblečena v modro haljo, roki pa ima sklenjeni k molitvi. Pred njo stoji 
bralni pult z odprto knjigo. Figuri sta postavljeni v prostor z ravnim stro­
pom, katerega gledamo skozi ločno odprtino.
Na severni strani zahodne slavoločne stene najdem o še podobo Marije z 
otrokom; postavljena sta pod lok, za katerim je nekoliko odm aknjen zid, 
prek katerega se vidi nebo. Otrok stoji v m aterinem naročju; z desnico
blagoslavlja, v levici pa drži zemeljsko kroglo. Glavo m u obdaja nimb s
sidrastim križem. Tudi za M arijino glavo je upodobljena avreola. Pod njima 
je v svojem polju še monohromno naslikana dopasna moška figura; oble­
čena je v prepasano haljo. Desnico ima dvignjeno, kot da poučuje, v levici
pa ima zvihran trak z napisom v minuskuli: ECCE EGO SCIPIET ET 
PARIET. Ozadja ni.
Južno polovico zahodne slavoločne stene pokriva podoba sv. Antona opata 
z atributom — svinjo. Svetnik je upodobljen dopasno; postavljen je pod 
arkado, v rokah pa drži zvonec. Kolorit je zelo obledel. Spodnje polje krasi 
im itacija kamna, na kateri je narisana domača žival.
Literatura
Giuseppe Biasutti, Gli affreschi scoperti nella chiesa di San Gervasio di 
Nimis, Pagine Friulane, XII, n. 6, 26. okt. 1899, p. 89; Giacomo Baldissera: 
Cittadini M ustri e benemeriti di Tarcento, Gemona 1934, p. 38; Giuseppe 
Marchetti, Per un piatto di m ineštra il bravo Maestro dipingeva, La Vita 
Cattolica, XXXIV, n. 50, 9. dec. 1956, p. 3 in n. 51, 16. dec. 1956, p. 3; Giu­
seppe M archetti, Gian Paolo Thanner pittore e intagliatore in Friuli, Sot 
la nape, IX/4, Udine 1957, pp. 7, 8; Giuseppe M archetti, Le chiesette votive 
dell’O ltretorre, Sot la nape, XV/2, Udine 1963, p. 45; Giuseppe M archetti: 
Le chiesette votite del Friuli, Udine 1972, pp. 122, 128; Tarcisio Venuti: 
Chiesette votive da Tarcento a Cividale, Udine 1977, pp. 141—142; Alberto 
Rizzi, Novitä su Gian Paolo Thanner pittore »popolaresco« del '500 in Friuli, 
Sot la nape, XXX/3^>, Udine 1978, p. 76.
PRIMULACCO di S avorgnano Sl. 28
San Nicolö
poslikava prezb iterija in slavoloka 
okoli 1525 
sign. in dat. ni
P rezbiterij 
Obok (1—4)
Na južni polovici banjastega oboka je upodobljen sv. Gregor v papeškem 
ornatu pred bralnim pultom, ki je perspektivično slabo naslikan. Desno od 
cerkvenega očeta stoji angel s knjigo v rokah. Na severni polovici 
oboka vidimo sv. Hieronima v kardinalskem oblačilu; sedi za pisalnim pul­
tom z zvitkom, popisanim z gotskimi črkami. Levo od njega stoji krilati 
lev s taco na odprti knjigi z napisom v gotici. Oba cerkvena očeta sta upo­
dobljena pred klasicistično učinkujočo arhitekturo.
Severna stena (9—11)
Kot vse slikarije v tem prezbiteriju je tudi ta stena zelo poškodovana. 
Upodobljeni so trije pasijonski prizori, in sicer Nošenje križa, Križanje in 
Polaganje v grob. V vseh prim erih gre za mnogofiguralne prizore; ker na 
splošno stena ni velika, so figure m ajhne in precej shematično naslikane, 
a barvno modelirane. Ozadje vseh treh prizorov daje krajinski vtis.

1 Sv. Hieronim
2 Lev
3 Sv. Gregor
4 Angel
Stene prezbiterija in lok slavoloka s pilastrom a
5 Prestol milosti 
6—7 Angela
8 Sv. Rok
9 Križanje
10 Polaganje v grob
1 1 Kristus nosi križ
12 Galerija apostolov
13 Prizor iz legende sv. Mavra
14 Sv. Boštjan
15 Im itacija kam na
Vzhodna stena (5—7, 12)
V luneti je naslikan Prestol milosti. V osi polja je postavljena figura boga 
Očeta; pred seboj drži Križanega, nad katerega glavo je golob sv. Duha. 
Sv. Trojica je prikazana pred mandorlo. Osrednji kompoziciji asistirata še 
dva klečeča angela.
Pod luneto je na steni fragm entarno ohranjena galerija apostolov. Figure 
so postavljene pred polkrožne arkade.
Južna stena (13)
Ta stena je posvečena patronu cerkve. Zgoraj je upodobljen sv. Miklavž, 
desno spodaj pa neka figura uničuje svetnikov kipec. Prizor je postavljen 
v precej pravilno naslikani arhitekturi.
<

Pilastra (8, 14)
Na tem m estu najdem o naslikana zavetnika proti kugi. Sv. Boštjan na južni 
strani je upodobljen precej revno; obris je izrazit, telo pa rahlo senčeno in 
učinkuje precej ploskovito. Na severni strani je naslikan sv. Rok v značil­
nem rom arskem oblačilu. Obe figuri sta postavljeni pred nekakšen zid, čez 
katerega vidimo nevtralno ozadje. Obe figuri sta podani zelo shematično.
Literatura
Giuseppe M archetti, Le chiesette votive dell’ O ltretorre, Sot la nape, XV/2, 
Udme 1963, p. 50; Giuseppe M archetti: Le chiesette votive del Friuli, Udine 
1972, p. 133; Tarcisio Venuti: Chiesette votive da Tarcento a Cividale, Udine
RAMANDOLO di Nimis SI. 15
San G iovanni B attista
votivni freski v jugovzhodnem kotu ladje
1534
sign. ni, d at. je
V jugovzhodnem kotu ladje sta naslikani dve freski: na slavoločni steni 
Prestol m ilosti s sv. Katarino in sv. Lucijo, na južni steni ladje pa Janez 
Krstnik med sv. škofom in sv. diakonom.
Vsak prizor je uokvirjen z naslikanimi, strogo klasicistično oblikovanimi 
pilastri, ki nosijo profilirani prekladi; spodaj prizora om ejujeta profilirani 
predeli.
Prestol m ilosti (1—3)
Na sredini je upodobljena sedeča figura belobradega boga Očeta z nim- 
bom, v težkem škrlatnem ogrinjalu; pred seboj drži Križanega, nad kate­
rim je simbol sv. Duha. Sv. Trojica skoraj povsem zakriva rumeno naslikano 
m andorlo r. izmenjajočimi se ravnimi in valovitimi rdečimi žarki. Levo od 
Prestola milosti stoji sv. Katarina s kolesom, na desni pa sv. Lucija s ke­
lihom z očmi. Obe svetnici sta oblečeni v svetlejšo prepasano, do tal sega­
jočo haljo in ogrnjeni v težak tem nejši plašč. Glavi jim a krasita avreoli. 
Osebe so postavljene na zelena tla; zgoraj vidimo modro nebo.
Na predelni pod prizorom je napis v minuskuli, ki ni več čitljiv; Giuseppe 
Marchetti je še prebral letnico j,534.4 6 Na prekladi je napis v latinski ma- 
juskuli: BENEDICTA SIT SACTA TRINITAS PATER / ET FILIVS ET 
SPIRITVS SANCTVS.
Janez K rstnik med svetnikom a (4—6)
Na sredini stoji Janez Krstnik. Oblečen je v vijolično, kratko prepasano 
srajco in v zeleno ogrinjalo. Z desnico kaže na zvihran trak v levici z na­
pisom v^ minuskuli: ECCE AGNUS DEI. Levo od Janeza Krstnika stoji fi­
gura v škofovski opravi, s palico v levici in knjigo v desnici; pod njim je 
na tleh napisano S. LUISI v minuskuli. Na skrajni desni je upodobljen sv. 
diakon v m ašnem oblačilu. Vse tri figure imajo nimbe ter stoje na zelenih, 
iluzionistično poglabljajočih se tleh. Pas tal ni širok, ker se km alu za figu­
ram i dviga svetel zid, na katerega meče senco postava Janeza Krstnika; 
nad zidom je vidno modro nebo.
Na predeli je videti fragm ente danes nečitljivega napisa v minuskuli, na 
prekladi pa je napis, kjer je slikar mešal velike in male črke: inter natos 
mo . PRVT ... exit / m aior ioHAnis BATISTA.
“ M archetti, Sol la nape, X;2, 1958, p. 5.

1 Prestol milosti
2 Sv. K atarina
3 Sv. Lucija
4 Sv. Janez Krstnik
5 Sv. Ludovizij
6 Sv. diakon
Literatura
Giuseppe M archetti, II pittore del coro di Racchiuso, Quaderni della F. A. 
C. E., 1/1, n. 9, jan.—m ar. 1956, p. 3; Giuseppe M archetti, Per un piatto 
di m ineštra il bravo M aestro Giampaolo dipingeva, La Vita Cattolica, XXXIV, 
n. 51, 16. dec. 1956, p. 3; Giuseppe M archetti, Gian Paolo Thanner pittore e 
intagliatore in Friuli, Sot la nape, IX/4, Udine 1957, p. 12; Giuseppe Mar­
chetti, Ancora pitture di Gian Paolo Thanner, Sot la nape, X/2, Udine 1958, 
p. 5; Giuseppe M archetti, Le chiesette votive dell’ Oltretorre, Sot la nape, 
XV/2, Udine 1963, p. 47; Giuseppe M archetti: Le chiesette votive del Friuli, 
Udine 1972, p. 122; Tarcisio Venuti: Chiesette votive da Tarcento a Cividale, 
Udine 1977, p. 62; Alberto Rizzi, Novitä su Gian Paolo Thanner pittore 
»popolaresco« del '500 in Friuli, Sot la nape, XXX/3—4, Udine 1978, p. 77.
RACCHIUSO d ’ A ttim is SI. 13, 25
San S ilvestro
poslikava oboka starega prezb iterija 
1518
sign. ni, d at. je 
Obok
Vzhodno obočno polje (1, 6—7, 14—15)
Sredi polja je naslikan bog Oče v mandorli, katere okvir sestavljajo angel­
ske glavice. Strogo Stvarnikovo belobrado glavo obdaja sij; oblečen je v 
rum eno prepasano haljo in odet v škrlatno ogrinjalo. Z desnico blagoslav­
lja, v levici pa drži zemeljsko kroglo s križem. V severnem kotu polja je 
upodobljen orel z nimbom; pod krem plji drži zvihran trak z napisom v 
latinski m ajuskuli. V nasprotnem kotu se iz gobastega oblaka dviga 5v. 
Gregor. Odet je v papeški ornat, glavo mu obdaja nimb. V levici drži zaprto 
knjigo, desnico pa ima dvignjeno, kot da poučuje. Med mandorlo in cerkve­
nim očetom oziroma simbolom Janeza Evangelista sta po dva angela muzi­

kanta. Figurice so upodobljene dokolensko; oblečene so v prepasane halje, 
glave pa jim krasijo nimbi. Angela na severni strani igrata na trobento 
in liro da braccio, na južni pa na trobento in lutnjo.
Spodnje kote vseh štirih obočnih polj krasijo glave kerubov.
Severno obočno polje (2, 8—9, 16—17)
Osrednja figura tega polja je sv. Jakob. Odet je v preprosto rjavo pre- 
pasano haljo in ogrnjen z rumenim plaščem. V desnici drži palico, v levici 
pa zaprto knjigo. Glavo, okrašeno z nimbom, mu pokriva angel z rom ar­
skim pokrivalom. Svetnik se dviga iz gobastega oblaka, ki ga krasi na sre­
dini angelska glavica. Sv. Jakobu asistira na vsaki strani po šest angelov. 
Postavljeni so v piramido. V rhnja angela držita v rokah zvihrana napisna 
trakova. Pod njim a sta na vsaki strani po dva muzikanta; na vzhodni strani 
držita v rokah liro da braccio in boben, na zahodni pa zviti trobenti. Spod­
njo stranico piram ide predstavljajo po trije angeli muzikanti: na vzhodni 
polovici drže v rokah lutnjo, violo da braccio in triangel, na zahodni pa 
šalmaj, trobento in pozavno. Majhne figure so upodobljene do pasu in po­
čivajo na kum ulusnih oblakih. Oblečene so v prepasane halje, glave pa jim
obdajajo nimbi. V vzhodnem kotu obočnega polja je naslikan krilati lev;
pred njim je odprta knjiga z napisom v latinski majuskuli; glavo mu ob­
daja nimb. V nasprotnem kotu je upodobljen si'. Hieronim v kardinalskem 
oblačilu; v rokah drži odprto knjigo, obrnjeno proti gledalcu. Tudi njemu 
glavo krasi nimb. Cerkveni oče je naslikan do pasu, pod njim pa je gobast 
oblak, enak tistem u pod simbolom evangelista Marka.
Zahodno obočno polje (3—4, 10—11, 18—19)
V osi polja sta druga pod drugo dopasno upodobljeni M arija z otrokom 
in Veronika s prtom . Madona je oblečena v zeleno haljo, odeta v škr­
latno ogrinjalo, glavo pa ji pokriva bela oglavnica. Mati drži v naročju ot­
roka v m odrikasti halji. Otrok ima ročici razprti, s pogledom pa je zazrt 
v m aterin obraz. Glavi obeh figur obdajata sija; Jezusovemu je včrtan sid- 
rasti križ. Ozadje figuralne skupine, ki počiva na gobastem oblaku, pred­
stavlja rum en medaljon, obrobljen z mavričnim okvirom v prelivajočih se 
zeleno-rumeno-rdečih odtenkih. Teme m edaljona krasi angelska glavica; po­
dobni glavici najdem o tudi niže ob medaljonu. Veronika, ki ji krasi glavo 
sij, drži pred seboj razprt p rt s Kristusovo podobo. Za trpečo Odrešenikovo 
glavo je naslikan sidrasti križ. Osrednji figuri tega obočnega polja obdaja 
kopica angelov. Na južni strani so štirje, od katerih dva pom agata Veroniki 
držati prt, druga dva pa im ata na prsih prekrižani roki. Na nasprotni strani 
je skupina petih angelov; dva zopet pomagata Veroniki, dva im ata na prsih 
prekrižani roki, eden pa ima roki sklenjeni k molitvi. Vse angelske figurice 
soupodobljene dopasno in počivajo vsaka na svojem gobastem oblačku; 
odete so v prepasane halje, glavice pa jim krasijo nimbi. V južnem vogalu 
obočnega polja na oblaku stoji krilati vol; nad glavo m u plava sij, pod 
nogami pa drži zvihran napisni trak. V nasprotnem vogalu je dopasno 
upodobljen, iz oblaka izhajajoč sv. Am brož. Belobradi cerkveni oče je odet 
v škofovski ornat; v levici ima proti sebi obrnjeno odprto knjigo, v desnici 
pa drži gosje pero.
Južno obočno polje (5, 12—13, 20—21)
Osrednja figura tega polja je celopostavna st'. Helena, ki stoji na oblaku. 
Oblečena je v redovniško oblačilo, ogrnjena pa v sivo moder plašč. V desni 
roki drži lesen križ, v levici pa zaprto knjigo. Nad njo je angel, ki ji polaga 
na glavo z nimbom krono. Z vsake strani obdaja svetnico po šest angelov 
m uzikantov, postavljenih v piramidi. Na vzhodni strani zgornji igra na 
pavke, srednja dva na flavto in šalm aj, spodnji trije pa na tam burin, harfo 
in portativ. Na nasprotni strani drže spodnji angeli pred seboj odprto, proti 
gledalcu obrnjeno knjigo z notam i in pojejo; nad njimi sta dva, ki igrata 
na mandolino in violo da braccio; najvišji angel drži pred seboj neke vrste 
citre. Angelske postave, upodobljene dopasno, so odete v prepasane halje in 
počivajo vsaka na svojem gobastem oblačku. V vzhodnem vogalu obočnega 
polja je naslikan simbol evangelista Mateja. Angel, ki vstaja iz gobastega 
oblaka, je odet v rumeno prepasano haljo in ogrnjen s temnordečim pla-

Zahodna slavoločna stena
1 3
1 4
1 5
1 6
1 7
18
1 9
20 
21
22—27
28
29
3 0
3 1
3 2
3 3
3 4
Bog Oče v mandorli 
Sv. Jakob 
M arija z otrokom 
Veronika s prtom 
Sv. Helena 
Angela z glasbiloma 
Angela z glasbiloma 
Pet angelov z glasbili in 
angel z napisnim trakom 
Pet angelov z glasbili in 
angel z napisnim trakom 
Dva angela molilca in dva 
angela, ki držita Veronikin 
prt
Trije angeli molilci in
dva angela, ki držita
Veronikin prt
Trije pojoči angeli in
trije angeli z glasbili
Šest angelov z glasbili
Sv. Gregor in glava keruba
Orel in glava keruba
Lev in glava keruba
Sv. Hieronim in glava keruba
Sv. Ambrož in glava keruba
Vol in glava keruba
Sv. Ambrož in glava keruba
Angel in glava keruba
Mučenice
Niša
Figura z napisnim trakom 
Angelske glavice 
Ablova daritev 
Kajnova daritev
M anja } Oznanjenje
ščem. V levi roki drži odprto knjigo, popisano z velikimi črkami, z levico 
pa kaže na določeno m esto v njej. Glavo mu obdaja sij. V nasprotnem 
vogalu je naslikan sv. Avguštin. Temnobradi cerkveni oče z avreolo okoli

glave je ogrnjen z zelenim plaščem; v levici drži zaprto knjigo, desnico pa 
ima rahlo iztegnjeno, kot da razlaga. Tudi ta figura se dviga iz gobastega 
oblaka.
Vsa štiri obočna pojla imajo enotno temnomodro ozadje.
Rebra
Poslikana so z ozkimi zelenimi suličastimi listi; v določeni razdalji jih iz- 
menčno prekinjata kup rumenega sadja in vijolična trakova, prekrižana v 
obliki črke X.
Slavolok 
Lok (22—27)
Lok slavoloka krasi šest dokolensko upodobljenih mučenic; naslikane so 
pred temnomodrim ozadjem. Obdajajo jih ovalni, iluzionistično naslikani, 
kamen posnemajoči okviri. Oblečene so v prepasane halje in ogrnjene s 
plašči; glave jim krase siji, v rokah pa drže svoje karakteristične atribute.
Zahodna slavoločna stena (28—33)
Poslikava slavoločne stene je zelo poškodovana. Tik pod vrhom je kvadratna 
niša; levo od nje je upodobljena bradata figura z vihrajočim napisnim tra­
kom, desno pa so angleške glavice. Nad temenom loka sta naslikana Kajn 
in Abel ob daritvi, ki sta postavljena v skalnato krajino, iz oblaka nad 
temenom loka slavoloka pa se kaže božja roka. Fragm entarno ohranjeni 
figuri Oznanjenja sta postavljeni vsaka v svoj perspektivično pravilno na­
slikan prostor z ravnim stropom , v katerega zre gledalec skozi ločno ozi­
roma pravokotno odprtino.
Literatura
Giuseppe Biasutti, Gli affreschi scoperti nella chiesa di San Gervasio di 
Nimis, Pagine Friulane, XII, n. 6, 26. okt. 1899, p. 89; Giuseppe M archetti,
II pittore del coro di Racchiuso, Quaderni della F. A. C. E., 1/1, n. 9, jan.— 
mar. 1956, p. 2; Giuseppe M arrchetti, Un piatto di m ineštra il bravo Maestro 
Giampaolo dipingeva, La Vita Cattolica, XXXIV, n. 51, 16. dec. 1956, p. 3; 
Giuseppe M archetti, Gian Paolo Thanner pittore e intagliatore in Friuli, 
Sot la nape, IX/4, Udine 1957, p. 10; Primož Kuret: Glasbeni instrum enti na 
srednjeveških freskah na Slovenskem, Ljubljana 1973, p. 85; Tarcisio Venuti: 
Chiesette votive da Tarcento a Cividale, Udine 1977, p. 114; Alberto Rizzi, 
Novitä su Gian Paolo Thanner pittore »popolaresco« del '500 in Friuli, Sot 
la nape, XXX/3—4, Udine 1978, p. 76.
REANA DEL ROJALE Sl. 11
S an ta M aria degli Angeli
poslikava v jugovzh o d n em ko tu ladje
1510— 1515
sign. in dat. ni
Na južni strani zahodne slavoločne stene je naslikana Marija z otrokom na 
prestolu. Materi na desnem kolenu sedi otrok s križnim nimbom okoli glave; 
z desnico blagoslavlja, v levici pa drži zemeljsko kroglo s križem. M arija 
sedi na mogočnem prestolu s podstavkom. Okronano glavo, pokrito z oglav- 
nico, ima rahlo nagnjeno; zazrta je v otroka. Oblečena je v rumeno haljo 
in odeta v škrlaten plašč, ki je precej razgiban okrog nekoliko dvignjene 
leve roke. Z desnico drži otroka. Glavo ji obdaja sij. Prestol ima visoko, 
zgoraj polkrožno zaključno nišasto naslonjalo. Polkupola počiva na kapi­
telih strogih klasicističnih oblik; ob straneh ga krasita dva pilastra, ki se 
zgoraj zaključujeta s kapiteloma in kroglama. Za prestolom je raven zid. 
Prek njega se vidi temno nebo, na katerem je na vsaki strani prestola po

1 M arija z otrokom na prestolu
2 Sv. Rok
3 Sv. Boštjan
ena glava keruba. Celoten prizor je uokvirjen s preprostim dvotračnim pra­
vokotnim okvirom v beli in rdečerjavi barvi.
Na južni steni ladje sta vsak v svojem prav takem okviru naslikana zavet­
nika proti kugi. Svetnika stojita tik pred polkrožnima arkadam a, naslika­
nim a za pogled iz sredine ladje. Kmalu za arkado sv. Roka stoji rožnat, 
za Boštjanovo pa zelen zid, prek katerega se vidi temno nebo. Loki arkad 
počivajo na strogih, profiliranih klasicistično učinkujočih kapitelih. Razen 
polnil nad kapiteli so arkade im itacija belega kamna, trikotniki pa dajejo 
videz m arm orja. S a> . Rok je oblečen v značilno rom arsko oblačilo in obut 
v škornje; v desnici drži popotno palico, z levo roko pa razgalja bolno nogo. 
Sv. Boštjan je privezan k stebru. Telo, prebodeno z neštetim i puščicami, 
je imenitno barvno modelirano; obris je še vedno močan. Figuri mečeta na 
zelena, perspektivično se poglabljajoča tla svoji senci. Pod vsako figuro je 
bil nekoč dvovrstični napis v gotici, ki pa danes ni več čitljiv.
Literatura
Giuseppe M archetti, Per un piatto di m inistra il bravo Maestro Giampaolo 
dipingeva, La Vita Cattolica, XXXIV, n. 51, 16. dec. 1956, p. 3; Giuseppe 
M archetti, Gian Paolo Thanner pittore e intagliatore in Friuli, Sot la nape, 
IX/4, Udine 1957, p. 11; Giuseppe M archetti, Le chiesette votive del Friuli 
collinare, vicariati foranei di Buia, Tarcento e Tricesimo, Sot la nape, XIV/2, 
Udine 1962, p. 16; Sergio Tavano, Affreschi del ’ 400 e del ’ 500 nel Friuli ori­
entale, Studi Goriziani, XXXIV, jul.—dec. 1963, p. 149; Giuseppe M archetti: 
Le chiesette votive del Friuli, Udine 1972, p. 73; Alberto Rizzi, Novitä su 
Gian Paolo Thanner pittore »popolaresco« del '500 in Friuli, Sot la nape, 
XXX/3—4, Udine 1978, p. 77.
R IB IS di R eana Sl. 14
S an ta M aria la V ecchia4 7
tabelna slika
o koli 1510
sign. in d at. ni
4 7 Do nedavnega je bila tabla hranjena v cerkvi S. Giacomo v Ribisu.

Predstavljene so štiri svetniške figure, ki stoje na črno-belih še nepravilno 
naslikanih šahastih tleh. Od leve proti desni si sledijo sv. Peter, Janez K rst­
nik, sv. Jakob in sv. Magdalena. Sv. Peter s ključi v levici in knjigo v des­
nici je oblečen v do tal segajočo svetlo haljo in rjavkast plašč. Sv. Janez 
K rstnik drži v levici križ, v desnici pa knjigo; okrog križa je zvit trak z 
napisom v gotici: ECCE AGNUS. Svetnik je oblečen v kratko prepasano 
rdečo srajco in ogrnjen s kratkim zelenim plaščem. Sv. Jakob ima dvignjeno 
desnico, v levi roki pa drži knjigo in popotno palico; oblečen je v dolgo 
zeleno haljo in svetlo ogrinjalo. Edina ženska predstavnica, sv. Magdalena, 
drži v rokah posodo. Oblečena je v zelenorjavo prepasano haljo in odeta 
v rdeč plašč. Glave vseh štirih svetnikov krasijo nimbi. Pod vsako figuro je 
na tleh napisano tudi pripadajoče ime (latinska majuskula).
Za sv. Petrom in sv. Magdaleno sta naslikani drevesi; za srednjim a figu­
ram a, zlasti za Janezom Krstnikom, katerega draperija ne sega do tal, pa 
se odpira pogled v krajino z m odrikastim nebom. Ospredje le-te predstav­
lja ravnina z vasjo, reko in m ostom čeznjo; v ozadju se dvigajo visoki 
hribi. Podoba te krajine spom inja na značilno krajino furlanskega pred­
alpskega prostora.
Literatura
Giuseppe M archetti, Ancora pitture di Gian Paolo Thanner, Sot la nape, 
X/4, Udine 1958, p. 4; Giuseppe M archetti, Le chiesette votive del Friuli 
collinare, vicariati foranei di Buia, Tarcento e Tricesimo, Sot la nape, XIV/2, 
Udine 1962, p. 16; Sergio Tavano: Affreschi del ’ 400 e del '500 nel Friuli 
orientale, Studi Goriziani, XXXIV, jul.—dec. 1963, p. 149; Giacomo Piutti, 
La chiesetta votiva di S. Giacomo, Santurio di Ribis, Bolletino parrocchiale, 
sept. 1965, p. 3; Giuseppe M archetti: Le chiesette votive del Friuli, Udine
1972, p. 73.
SAN MAURO di P rem ariacco Sl. 27
San M auro
poslikava ju žn e kapele
1500— 1505
sign., dat. ni
O bok kapele
Vzhodno obočno polje (1—2, 9)
Sv. Gregor sedi na gotskem stolu za pisalnim pultom; leva roka mu počiva 
na knjigi pred njim, desno pa ima rahlo dvignjeno. Oblečen je v bogato 
papeško draperijo, za glavo pa se skriva sij. N asproti cerkvenemu očetu 
stoji celopostavni angel z nimbom. Simbol sv. M ateja drži z levico odprto 
knjigo z napisom v minuskuli, z desnico pa opozarja nanjo. Oblečen je v 
dolgo prepasano haljo; pod draperijo slutim o angelovo desno nogo, kar je 
slikar upodobil še nekoliko nerodno. Obe figuri stojita na zelenih tleh, ki 
jih obdajajo beli oblaki. V vogalu pri središčnem sklepniku je naslikan na 
oblaku plavajoč, dopasno upodobljen angel; le-ta drži v rokah trak s slabo 
berljivim napisom v gotici.
Figuralne kompozicije vseh štirih obočnih polj so postavljene pred temno­
m odro ozadje, posuto z zvezdami; skrajne spodnje kote krasijo angelske 
glavice. Polja so enako uokvirjena: pri vsakem imamo opraviti s plastično 
naslikanim, ozkim profiliranim okvirom.
Severno obočno polje (3—4, 10)
Sv. Hieronim sedi za pisalnim pultom, s katerega se zvija zvitek; nanj piše 
svetnik z gosjim peresom. Cerkveni oče je odet v kardinalsko oblačilo, glavo 
pa mu obdaja avreola. N asproti mu stoji krilati lev z nimbom. Le-ta ima 
pod sprednjo levo taco odprto knjigo, obrnjeno proti gledalcu, z napisom 
v minuskuli. Figuri sta postavljeni na zelena tla obrobljena z oblaki. V vo­
galu ob središčnem sklepniku je dopasno upodobljen angel na obalku; v

rokah drži zvihran napisni trak: LETAMINI IN DOMINO ET EXULTATE 
INFRI ET SETORAMINI ONIS (minuskula).
Zahodno obočno polje (5—6, 11)
Belobradi sv. Am brož z nimbom je odet v škofovski ornat; sedi za pisalnim 
pultom. Nasproti mu stoji krilati vol z nimbom, pod katerega nogami se 
zvija trak z napisom v minuskuli, ki je danes precej poškodovan. V tretjem 
vogalu trikotnega obočnega polja najdem o dopasno upodobljenega, na oblaku 
plavajočega angela z vzvalovljenim napisnim trakom v rokah: EXULTA- 
BUNT SANTI IN GLORIA LETABUNTUR (minuskula).
Južno obočno polje (7—8, 12)
Tem nobrada figura sv. Avguština z nimbom sedi za pisalnim pultom. Svet­
nik je oblečen v škofovski ornat; na pultu pred njim leži odprta knjiga, 
v katero piše z gosjim peresom. Nasproti mu stoji orel z avreolo, ki s 
krem plji in kljunom drži trak s slabo čitljivim napisom v minuskuli. Obe 
figuri stojita na zelenih tleh z obrobo iz sivkastih oblakov. V vogalu ob 
sklepniku je dopasno upodobljen angel. Tako ta kot drugi trije so oblečeni 
v prepasane halje; gube, ki jih dela draperija, so naslikane sicer shema­
tično, a zelo plastično. Kot prejšnji tudi angel v tem obočnem polju plava 
na oblaku, v rokah pa drži zvihran trak z napisom v minuskuli.
REBRA
Koničasta rebra so okrašena s kovinsko delujočim rastlinskim ornam entom , 
ki preseva skozi belež.
S ten e kapele 
Severna luneta (21)
V tej luneti se srečamo s prizorom Pohoda in poklona kraljev. V ozadju 
vidimo v razgibani in skalnati krajini z gradom skupino kraljev na konjih 
s spremstvom. V ospredju se kraljevske figure ponovijo še enkrat. Na skraj­
ni desni je spremstvo; proti desni nato slede kralji: najm lajši je oblečen 
v modni oklep, srednji kralj kaže v nebo, najstarejši pa kleči in daje Jo­
žefu darilo za otroka. Pod zračno uto je pletena košara s povitim detetom, 
v katerega se radovedno ozirata vol in osel. Desno od košare kleči Marija. 
Na skrajni desni strani kompozicije sta še dva pastirja. Svetniškim figuram 
krase glave siji.
Vzhodna luneta (22)
V tem polju vidimo Prestol milosti. V m andorli sedi belobrada figura Boga 
Očeta, odeta v škrlaten plašč. Pred seboj drži Križanega, nad katerim je 
golob, simbol sv. Duha. Mandorlo obdaja pas oblakov. Ob Prestolu milosti 
na vsaki strani kleči po ena priprošnjiška škofovska figura.
Ločni rob lunete krasi bordura z rastlinskim ornam entom .
Južna luneta (23)
Prizor v tej luneti je zelo poškodovan, saj so ga okrnili z novejšo okensko 
odprtino.
Kompozicija je postavljena v notranjost z odprtim oknom in pogledom v 
krajino. Na sredini sedi na prestolu veljak; levo stoji skupina ljudi, ki ga 
zvesto posluša, desno pa kleči meniška figura z nimbom, ki ji bo rabelj 
odsekal glavo. Verjetno imamo opraviti s prizorom iz patronove legende. 
Tudi lok te lunete krasi bordura z rastlinskim ornam entom .
Osrednji pas (24)
V jugovzhodnem kotu prezbiterija se izpod beleža vidi fragm entarno ohra­
njena galerija apostolov, postavljenih pod arkadne loke.

1 Sv. Gregor
2 Angel
3 Sv. Hieronim
4 Lev
5 Sv. Ambrož
6 Vol
7 Sv. Avguštin
8 Orel
9—12 Angel z napisnim trakom 
13—20 Mučenice
21 Pohod in poklon kraljev
22 Prestol milosti
23 Prizor iz legende sv. Mavra
24 Fragmenti galerije apostolov
Stene kapele
Slavolok 
Lok (13—20)
Lok slavoloka krasi osem dopasno upodobljenih mučenic. Skrajni spodnji 
sta precej poškodovani. Svetnice so z izjemo redovnice oblečene v prepasane 
halje in ogrnjene s plašči; glave jim obdajajo avreole. V rokah držijo svoje 
značilne atribute. Postavljene so v pravokotna polja s temnimi ozadji.
Pod skrajno severno mučenico je komaj zaznaven napis s slikarjevim pod­
pisom: JOAN  TONNAR (minuskula).
Literatura
Giuseppe M archetti, Ancora pitture di Gian Paolo Thanner, Sot la nape, 
X/2, Udine 1958, p. 3; Giuseppe M archetti: Le chiesette votive del Friuli, 
Udine 1972, p. 156; Alberto Rizzi, Novitä su Gian Paolo Thanner pittore 
»popolaresco« del '500 in Friuli, Sot la nape, XXX/3—4, Udine 1978, p. 77; 
Italo Dreosto: La chiesa di S. Pelagio in Adorgnano di Tricesimo, Udine 
1979, p. 24.

SEDLO v B reginjskem k o tu Sl. 29—31
p. c. sv. K riža
poslikava prezb iterija in slavoloka 
o koli 1520 
sign. in d at. ni
Po potresu leta 1976 so restavratorji Zavoda SRS za varstvo naravne in 
kulturne dediščine cerkev popravljali. Ob tej akciji so odkrili poznogotsko 
stensko poslikavo prezbiterija in slavoloka, ki se je že prej fragm entarno 
kazala izpod beleža.
P rezbiterij 
Obok (1—28)
Opraviti imamo z lepim prim erom zvezdnorebraste obočne sheme. Slikarija 
osrednjega romboidnega polja je popolnoma uničena. V osi tega polja je 
na zahodni strani m anjše trikotno polje; v njem je doprsno upodobljen 
angel, ki moli. Odet je v rum eno prepasano haljo, glavo pa mu obdaja 
nimb. Ozadje je temnomodro. Osrednji obočni polji obdaja deset deltoidnih.
V štirih na vzhodni strani so naslikani celopostavni angeli; oblečeni so v 
dolge prepasane halje, pod katerim i slutim o po eno nogo. Glave jim krasijo 
siji, v rokah pa drže Arma Christi. Ozadje je temnomodro. Nato sledita 
dve polji s simboli evangelistov. V rum eno haljo oblečeni, doprsno upo­
dobljeni angel drži v rokah odprto knjigo, obrnjeno proti gledalcu. Figura 
z nimbom plava na oblaku. Druga polovica tega polja je uničena. V simet­
rično nasproti stoječem deltoidu vidimo orla in leva. Simbol Janeza Evan­
gelista s sijem okoli glave ima pod krem plji zvihran napisni trak, simbol 
sv. M arka pa pod sprednjo taco drži proti gledalcu obrnjeno odprto knjigo. 
Živali sta postavljeni vsaka na svoj oblak. Zahodna štiri deltoidna polja so 
skoraj popolnoma uničena. Izjem a je le eno, kjer vidimo spodnji del figure 
z bogato vezeno draperijo; tu je bil verjetno naslikan eden izmed cerkvenih 
očetov, ki so krasili ta polja. Ostala nam je še poslikava obočnih kap. Tri­
kotna polja le-teh je slikar razpolovil; v vsakem novem trikotniku je nasli­
kal po eno angelsko glavico.
Obok prezbiterija
1 Uničeno
2—5 Angeli z orodji mučenja
6 Angel
7 Uničeno
8 Orel
9 Lev
10—12 Uničeno
13 Fragm ent draperije
14 Angel
15—24 Angelske glavice
25—27 Uničeno
28 Angelska glavica

Limete (29—30, 34—35)
Prezbiterij je dvopolen; tako imamo nad vsako vzdolžno stranico po dve 
luneti.
V zahodni luneti severne stene je upodobljen prizor s križem. Ohranjen je 
fragm entarno. Kompozicija je postavljena v krajino z drevesi; na sredi stoji 
križ, ki se mu z desne približuje množica ljudi. Le-ti pobožno strm e v križ, 
roke pa im ajo sklenjene k molitvi.
V vzhodni luneti iste stene je naslikan neprepoznaven prizor. Zgoraj je upo­
dobljena figura z vihrajočim napisnim trakom v rokah; pod njo je nasli­
kana nekakšna krona. Prizor je zelo poškodovan. Barvne plasti je ohranjene 
le malo; preostali del površine pa pokriva pripravljalna risba — sinopia. 
Luneti južne stene sta uničeni. Medtem ko v zahodni ni nobenega ostanka 
slikarij, je v vzhodni ohranjen m anjši fragment. Na njem je naslikan del 
slamnate strehe. Vprašanje je, kaj je predstavljala ta streha. Morda hlevček 
s Kristusovim rojstvom ali Poklonom kraljev?
Vse lunete so bile enako uokvirjene. Danes je ohranjen le ločni del okvira: 
vijolično podlago krasi črna patrona v obliki v kvadrat sestavljenega križa.
Stene prezbiterija
29 Prizor s križem in molilci
30 Prizor s krono 
31—32 Angelski glavici
33 Uničeno
34 Fragm ent slam nate strehe
35 Uničeno
36 Sv. Andrej
37 Konična noga med klečečima 
angeloma
38 Glava apostola
40 M arija } Oznanjenje
Zahodna slavoločna stena
S Zbornik

Trostrani zaključek (31—33)
Vse tri stene predira po eno večje, zgoraj šilasto zaključeno okno. Posli­
kava njihovega ostenja posnema rožnat kamen z vdelanim pasom mozaika, 
ki ga predstavlja črna patrona v obliki v kvadrat sestavljenega križa na 
vijolični osnovi.
Nad okni je le malo prostora. Slikar je te dele sten okrasil z angelskimi 
glavicami. Poslikava nad severovzhodnim oknom je uničena.
Slikarije pod okni niso ohranjene.
Vzdolžni steni (36—38)
Na zahodni polovici severne stene je naslikan sv. Andrej s križem. Verjetno 
je tem u svetniku asistiral še kakšen apostol, česar pa zaradi nakljuvanosti 
slikarske površine ni moč zagotovo trditi. Na vzhodni polovici tega pasu 
sta upodobljena dva klečeča angela. Obrnjena sta drug proti drugemu; med 
njim a je nekakšen podstavek v obliki konične noge.
Južno steno je verjetno pokrivala galerija apostolov. Steno danes predira 
okno v vzhodni in vrata v bivšo zakristijo v zahodni poli. Pod oknom naj­
demo fragm ente draperije apostolov, nad vrati pa glavo apostola, postav­
ljenega pred polkrožno arkado.
Pritličje obeh vzdolžnih sten prezbiterija pokriva zastor s patroniranim 
vzorcem.
Slavolok
Lok
Celotno slavoločno odprtino pokriva naslikana im itacija inkrustiranega kam ­
na. Podlaga je rožnata, vanjo pa so vdelani zeleni in rumeni dolgi pasovi 
in m edaljoni prav takih barv.
Zahodna slavoločna stena (39—40)
Celotna stena je bila originalno poslikana. Danes spodaj vidimo le nekaj 
ostankov, zgoraj pa je fragm entarno ohranjeno Oznanjenje. Na severni 
strani je upodobljen belo oblečen angel, ki hiti k Mariji. Le-ta je naslikana 
na južni strani, odeta pa je v modro prepasano haljo. Obe figuri, katerih 
glavi krasita nimba, sta postavljeni v renesančno, steberno arhitekturo. 
Iz sobe, v kateri je M arija, se skozi odprto okno vidi krajina.
SVINO p ri K o baridu Sl. 1 6 — 1 8
p. c. sv. A ndreja
poslikava p rezbiterija in slavoloka 
o ko li 1520 
sign. in d at. ni
P rezbiterij 
Obok ( 1 — 2 6 )
V osrednjem polju zvezdnorebrastega oboka je dokolensko naslikan Kristus 
sodnik; poudarjen je z rumeno m andorlo z izmeničnimi ravnim i in valovi­
timi žarki. Oblečen je v zeleno rum eno prepasano haljo in ogrnjen v škr­
latni plašč. Glavo m u obdaja nimb s sidrastim križem. Z desnico blago­
slavlja, v levi roki pa drži odprto knjigo z napisom v gotici: EGO SUM 
LUX M UNDI... Osrednje obočno polje obdaja trinajst m anjših, in sicer 
dvanajst deltoidnih in eno trikotno. V šestih poljih so naslikani angeli m u­
zikantje. Oblečeni so v dolge prepasane halje in stoje v oblakih; glave jim 
obdajajo nimbi. Pod draperijo s precej plastično upodobljenim i gubami 
slutim o pri vsakem angelu nogo, levo ali desno, ki jo ima postavljeno 
rahlo naprej. Vsak drži svoj inštrum ent, in sicer tisti trije na južni strani 
trobente, na severni strani pa ima eden tam burin, drugi lutnjo in tretji 
liro da braccio. V vzhodnih obočnih poljih so naslikani štirje cerkveni 
očetje. Belobradi sv. Am brož sedi za mizo, na kateri je odprta knjiga;

odet je v škofovski ornat, v desnici pa drži gosje pero. Glavo mu obdaja 
nimb. Sv. Gregor v papeškem oblačilu je upodobljen za mizo, s katere se 
vije zavitek, na katerega piše. Za glavo ima sij. Dolgobradi sv. Hieronim, 
odet v kardinalsko oblačilo, je postavljen za pisalni pult; na desni pred 
njim je naslikan lev. Svetnik z nimbom ima na pultu zvitek, popisan z 
gotskimi črkami. Z desnico piše, levico pa ima dvignjeno. Temnobradi 5 V . 
Avguštin sedi za pisalnim pultom z odprto knjigo. Z rokam i gestikulira. 
Oblečen je y škofovski ornat, glavo mu obdaja sij. Ostalo je še m ajhno 
trikotno polje na skrajni zahodni strani oboka. Tu je upodobljena angel­
ska glavica z nimbom. S severne, vzhodne in južne strani obdajajo osred­
nja obočna polja še trikotne obočne kape. V vsaki sta naslikani po dve 
glavi kerubov z avreolami.
Ozadje vseh polj na oboku je enako; figure so naslikane na tem nom odrih 
površinah, obrobljenih z ozkimi belimi trakovi.
Severna stena — zahodna luneta (27)
Slikarija v tem polju predstavlja Kristusovo rojstvo. V prvem planu je 
perspektivično nekoliko šibko naslikana zračna lopa, ki predstavlja hlev­
ček. Pod njo kleči M arija v prepasani halji, ogrnjena v težak plašč. Na 
glavi s sijem ima belo oglavnico. Roki je sklenila k molitvi, s pogledom pa 
je zazrta v otroka v pleteni košari. Jezus ima na prsih prekrižani roki, 
glavo pa m u obdaja nimb s sidrastim križem. Za košaro se radovedno 
ozirata v otroka vol in osel, desno od nje pa kleči sv. Jožef. Tudi ta je 
ogrnjen v težak plašč; glavo, odeto z avreolo, mu pokriva kožuhovinasto 
pokrivalo. V levi roki drži svečo, z desno pa varuje plamen. Neravna tla 
so svetlozelenkasta, iz njih pa poganjajo različne cvetlice in šopi trav. 
Pred košaro z otrokom je na tla položena popotna cula. V drugem planu 
je naslikana krajina; levi del je terasast, na desni pa je upodobljeno zeleno 
pobočje, kjer se pasejo ovce. Nanje pazita dva pastirja, od katerih igra 
eden na dude; oba sta zazrta v nebo, kjer se jim a je iz oblaka prikazal 
angel z zvihranim trakom in jim a oznanja Kristusovo rojstvo.
Prizor obdaja okvir; ločni del je vijolične barve, krasi pa ga črna patrona 
v obliki sestavljenega križa z zaobljenimi listi. Podobna patrona krasi tudi 
spodnji, ravni del okvira, katerega podlaga se mavrično preliva v rdeče- 
belo-rumenih odtenkih. Enake okvire im ajo tudi prizori v drugih treh lu- 
netah.
Severna stena — vzhodna luneta (28)
Ozadje figuralne kompozicije Poklona kraljev predstavljata dva terasasta 
hriba, med katerim a je vidno temno nebo. V ospredju je na desni strani 
zračen, perspektivično pravilno naslikan hlevček s kasetiranim ostrešjem . 
Pred poslopjem sedi na pručki M arija z otrokom v naročju. Mati je oble­
čena v prepasano haljo, odeta v plašč, glavo z nimbom pa ji pokriva bela 
oglavnica. Jezus, katerega glavo obdaja sij s sidrastim križem, blagoslavlja 
z desnico kralja, ki kleči pred njim in ga drži za nožico. Mož je star, z 
dolgo belo brado in oblečen v kratko tuniko; krono je postavil na tla 
poleg sebe. Za njim stojita še dva njegova tovariša. Najm lajši kralj s krono 
na glavi je zazrt v otroka. Oblečen je v kratko vezeno tuniko. Levico ima 
položeno na prsi v znak spoštovanja, v desni roki pa drži darilo. Desno 
(pd njega stoji še tretji kralj; ima temno brado in krono na glavi, oblečen 
je v dolgo in široko ogrinjalo. Z levico kaže v nebo, v desnici pa ima da­
rilo za otroka. Dar starega kralja ima v rokah sv. Jožef, ki mu krasi glavo 
nimb. Postavljen je za m ater z otrokom. Ogrnjen je v dolg plašč in pokrit 
s kožuhovinastim pokrivalom. Figuralna kompozicija je postavljena na rahlo 
valovita zelenkasta tla, iz katerih rastejo različne cvetlice in šopi trav. 
Poleg pručke z M arijo leži na tleh popotna cula.
Južna stena — vzhodna luneta (32)
V trikotnem polju je upodobljen prizor Poklicanja sv. Petra in sv. Andreja. 
Na levi strani v ospredju je naslikan čoln z dvema ribičema. Moška, ka­
terih glavi krasita nimba, veslata, v jezero pa im ata spuščeno mrežo. Voda 
je shematično označena z vzporednimi valovnicami, ki segajo tja do tera-
5'
67

10
1 Kristus sodnik v mandorli
2 Sv. Ambrož
3 Sv. Gregor
4 Sv. Hieronim
5 Sv. Avguštin
6—11 Angeli m uzikantje
12 Angelska glavica 
13—26 Glave kerubov
27 Kristusovo rojstvo
28 Poklon kraljev
29—31 Preroki z napisnim i trakovi
32 Poklicanje sv. Petra in sv. Andreja
33 Križanje sv. Andreja 
34—39 Apostoli
40—42 Mučenice
43 Angela z Veronikinim prtom 
44—46 Mučenice 
47—49 Apostoli 
50 Zastor
Stene prezbiterija
sastih hribov v ozadju. Na desni strani je upodobljen Kristus na ozkem 
pasu zemlje, s prodom ob vodi. Z zelenkastih tal rastejo cvetlice in šopi 
trav. K ristus je odet v škrlatno ogrinjalo, glavo pa mu obdaja nimb s 
sidrastim križem. Roki ima iztegnjeni v pozi sprejem a, saj sta ribiča s 
čolnom priveslala že do obale. Zgoraj prizor zaključuje temno nebo.
Južna stena — zahodna luneta (33)
Figuralna kompozicija Križanja sv. Andreja je zopet postavljena v prvi 
plan. Razgaljeni svetnik je že skoraj privezan na križ v obliki črke X. 
Zazrt je v nebo, po katerem mu plava nasproti nimb s sidrastim križem 
kot zamenjava za navadnega, ki mu že obdaja sivobrado glavo. Dva rablja 
m u še privezujeta nogi; oni ob Andrejevi levi nogi si pri zategovanju vrvi 
pomaga še s svojo desno nogo. Obe figuri sta oblečeni v kratki prepasani 
tuniki; levi rabelj je pokrit s klobukom, desni pa je razoglav. Za križem 
stojita še dva mladeniča, ki ga podpirata; oblečena sta v kratki ravni tu­
niki, na glavi pa nosita svetli kapi. Vse štiri figure so realistično nasli­
kane, saj drža teles in izrazi obrazov izražajo težko, a različno delo, ki ga 
opravljajo. Tla so zopet rahlo valovita, iz njih pa poganja cvetje in šopi 
trav. V ozadju sta najprej dva zelena, zaobljena griča, s prepadom na 
levi; za njim a pa sta vidna še dva terasasta skalnata hriba. Spodnji rob 
prizora je poškodovan zaradi kasneje vzidanega okna.

Vzdolžni steni — srednji pas (34—39, 47—49)
Severna in južna stena prezbiterija sta rezervirani za galerijo apostolov. 
Danes je vidnih še devet od dvanajstih. Razdeljeni so bili v skupine po 
tri. Ena skupina je uničena s kasneje predrto okensko odprtino. Vsaka 
skupina posebej je uokvirjena; zgornja stranica je hkrati spodnji del 
okvira prizora v luneti, spodnja pa je identična zgornji. Pokončne stranice 
okvira predstavljajo naslikani stebri z bazami; le-ti so postavljeni kot 
nadaljevanje služnikov, v katere se stekajo rebra z oboka. Figure aposto­
lov stoje na perspektivično šibko naslikanih belo-rdečih šahastih tleh pred 
polkrožnimi arkadam i. Loki arkad, iluzionistično naslikanih za pogled iz 
osi ladje tik pred prezbiterijem , počivajo na kvadratnih slopih s strogo 
klasicistično oblikovanimi kapiteli. Arkade posnemajo bel, polnila nad ka­
piteli pa raznobarven kamen. Apostoli z nimbi so oblečeni v dolge halje 
in odeti v ogrinjala; v rokah držijo svoje karakteristične atribute.
Vzhodni zaključek (29—31, 40—46)
Stranice trostranega zaključka prezbiterija predirajo večja, zgoraj šilasto 
zaključena okna. Stene zato niso prim erne za predstavitev večjih prizorov. 
Nad vsakim oknom je doprsno upodobljen po en prerok z zvihranim na­
pisnim trakom v rokah. Ob okenskih odprtinah so pokončni širši pasovi, 
poslikani z im itacijo kamna; med okrasnim i žilami najdem o narisane raz­
lične žanrske motive, kot so ptič, riba, rak, pes, hruške, kadilnica in člo­
veška glava. Pod severnim in južnim oknom so dopasno naslikane rnuče- 
nice. Svetnice z nimbi im ajo krone na glavah; oblečene so v prepasane 
halje in ogrnjene s plašči. V rokah držijo svoje atribute. Pod vzhodnim 
oknom držita dva angela, zazrta v gledalca, razgrnjen Veronikin prt. Za 
trpečo Kristusovo glavo se vidi stiliziran sidrast križ.
Tudi podokenski pas prezbiterijskega zaključka spodaj zaključuje mavrična 
bordura v rdeče-belo-rumeni barvni s patronskim vzorcem.
Pritličje (50)
Spodnji obod celotnega prezbiterija pokriva naslikan zlatorum en zastor, 
okrašen s patronskim vzorcem v rdeči barvi.
Zahodna slavoločna stena
51 5 1
51 Sv. Boštjan
52 Sv. Rok

Slavolok 
Lok in pilastra
Celotno slavoločno odprtino uokvirja naslikana im itacija inkrustiranega raz­
nobarvnega kamna. Opraviti imamo z rožnato podlago, v katero so vde­
lani zeleni in rum eni pasovi, ki jih prekinjajo m edaljoni prav take barve. 
Ti pasovi naj bi bili rahlo pod nivojem rožnatega kam na, kar nam raz­
kriva dosledno senčenje.
Zahodna slavoločna stena (51—52)
Izpod beleža zahodne slavoločne stene se kažejo fragm enti poslikave, ki 
izdajajo isto roko kot freske v prezbiteriju. Danes je odkrit le del te 
dekoracije, in sicer na južni strani, kjer sta upodobljeni figuri sv. Bošt­
jana in sv. Roka.
Literatura
A. Morassi, Antiča p ittu ra popolare in Val d ’Isonzo, Le vie d ’ Italia, 12/XXIX, 
1923, pp. 1335—1342; France Stele, Slikani svodovi gotskih prezbiterija u 
Slovenačkoj, Starinar, Beograd 1928—1929, p. 80; France Stele: M onumenta 
artis Slovenicae, I, Ljubljana 1935, pp. 2, 6; Giuseppe M archetti, II pittore 
del coro di Racchiuso, Quaderni della F. A. C. E., 1/1, n. 9, jan.—m ar. 1956, 
p. 3; Giuseppe M archetti, Per un piatto di m ineštra il bravo M aestro Giam- 
paolo dipingeva, La Vita Cattolica, XXXIV, n. 51, 16. dec. 1956, p. 3; Giu­
seppe M archetti, Gian Paolo Thanner pittore e intagliatore in Friuli, Sot 
la nape, IX/4, Udine 1957, p. 8; Giuseppe M archetti, Ancora pitture di Gian 
Paolo Thanner, Sot la nape, X/2, Udine 1958, p. 2; France Stele: Umetnost 
v Primorju, Ljubljana 1960, pp. 83—84; Sergio Tavano, Affreschi del ’ 400 
e del ’ 500 nel Friuli orientale, Studi Goriziani, XXXIV, jul.—dec. 1963, p. 
149; Ksenija Rozman: Slovensko slikarstvo od 15. do srede 17. stoletja na 
Slovenskem. Problem prostora, doktorska disertacija, Ljubljana 1964, pp. 
43, 85 (tipkopis); France Stele, Slikarstvo v Sloveniji v XVI. in XVII. sto­
letju, ZUZ, n. v., VII, 1965, p. 206; Em ilijan Cevc: Slovenska umetnost, 
L jubljana 1966, p. 75; ELU, IV, Zagreb 1966 (v. Svino); Krajevni leksikon 
Slovenije, I, Ljubljana 1968, p. 424; France Stele: Slikarstvo v Sloveniji od 
12. do srede 16. stoletja, Ljubljana 1969, p. 113, 148; Luc Menaše: Evropski 
um etnostno zgodovinski leksikon, Ljubljana 1971 (v. Svino); France Stele 
Gotsko stensko slikarstvo, Ars Sloveniae, Ljubljana 1972, p. XXI; Jure Mi­
kuž, Slikarstvo hrvaške skupine v 16. stoletju na Slovenskem, ZUZ, n. v., 
X, 1973, p. 21; Vilma Praprotnik, Ornam entika slikanih okvirov v sred­
njeveškem stenskem slikarstvu v Sloveniji, ZUZ, n. v., X, 1973, p. 45; Alberto 
Rizzi, Novitä su Gian Paolo Thanner pittore »popolaresco« del ’500 in Friuli, 
Sot la nape, XXX/3—4, Udine 1978, p. 77; Italo Dreosto: La chiesa di S. 
Pelagio in Adorgnano di Tricesimo, Udine 1979, p. 24.
ZUAN PAULO TONNAR
II clima artistico nel Friuli della prim a m etä del XVI secolo presenta carat- 
teri discordanti. M entre da una parte l’ arte »alta« raggiungeva talvolta il 
livello di quella veneziana (Pordenone), dall’ altra operava sullo stesso ter- 
ritorio una schiera di piccoli m aestri che con la loro produzione andavano 
incontro alle richieste e aspettative della semplice gente contadina. Quest’ 
Ultimi venivano da piccole botteghe locali che dal punto di vista artistico 
appartenevano ancora al mondo della tradizione tardogotica. Di questo 
gruppo di artisti »popolari« fa parte anche Zuan Paulo Tonnar.
II suo nome e conosciuto nella letteratura artistica sotto la form a italiana 
di Gian Paolo Thanner. Fu di origine bavarese: suo padre Leonardo Than­
ner, pittore e intagliatore, si trasferi sul versante m eridionale delle Alpi 
verso la m etä del XV secolo. II figlio fu nato giä in Friuli dove trascorse 
tu tta la vita e lasciö le sue opere. Dalle sue firm e si potrebbe forse dedur- 
re che si sentiva Friulano: a Magredis e a Laipacco si legge la firm a Zuan 
Paulo Tonnar. Cosi viene scritto il suo nome anche nel presente studio.
Le fonti menzionano Zuan Paulo Tonnar dal 1499 fino al 1535. Nei vari

documenti si trovano indicazioni sulla sua vita e la sua attivitä artistic*. 
Dopo essersi sposato a Cividalc, l’ artista si trasferi a Tarcento. Ebbe 
parecchie commissioni tanto di pitture quanto di sculture in legno; pur- 
troppo e giunta fino a noi solo una parte delle sue numerose opere: tredici 
am bienti affrescati e un dipinto su tavola. Gli archivi fanno menzione di 
commissioni per altri dipinti su tavola e lavori d’intaglio dei quali perö 
non e rim asta nessuna traccia.
Nonostante la perdita di una parte delle sue opere, quelle rim aste attes- 
tano eloquentem ente il valore di Zuan Paulo Tonnar come pittore. Q uattro 
pitture m urali recano la firm a del pittore (San Mauro di Premariacco, 
Magredis, Laipacco, Adorgnano), sei sono anche datate (Magredis 1509, 
Racchiuso 1518, Laipacco 1524, Camino di Buttrio 1533, Ramandolo 1534, 
Adorgnano 1535). Le fonti menzionano un’altro lavoro di Tonnar: nel 1534 
il pittore avrebbe dipinto anche il presbiterio della chiesa di Santa Maria 
delle Pianelle presso N im is che fu com pletam ente trasform ata nel XVIII 
secolo.
In base all’analisi iconografica e formale delle pitture firm ate e datate, 
enum erate qui sopra, si possono attribuire all’artista alcune altre opere, 
databili tra il 1500 e il 1535, ehe si trovano tutte tra il Natisone e il Torre 
(Ribis intorno al 1510, Reana del Rojale 1510—15, Primulacco 1525—30, Ar- 
tegna intorno al 1530) o nei pressi di Caporetto (Sedlo, Borjana e Svino, 
dipinte intorno al 1520).
Tutte queste pitture presentano una spiccata unitä stilistica. Nell'iconogra 
fia il pittore seguiva i tradizionali schemi tardogotici. Sulla volta del pres­
biterio sono raffigurati di solito i quattro evangelisti con i loro animali 
simbolici ovvero i padri della chiesa latina; le pareti sono riservate agli 
apostoli e alle scene dalla vita di Cristo o dalla leggenda del santo titolare; 
sopra l’ arco trionfale e obbligatoriam ente dipinta l’ Annunziazione. Tale si­
stem a decorativo ha le sue radici nella pittura murale rom anica e raggiunse 
il suo culmine nelle Alpi orientali nel XV secolo. La form ula iconografica 
fu cosi popolare tra i pittori e i loro com m ittenti campagnoli ehe si con- 
servo in Friuli fino alia m etä del XVI secolo. Mentre dal punto di vista 
iconografico il pittore guardava decisamente verso il passato, dal punto 
di vista formale adottava pure alcune innovazioni della pittura recente. Le 
sue figure sono robuste, i loro drappeggi cadono in ampie pieghe parallele. 
Lo spazio e costruito m ediante la sovrapposizione di piü piani e la grada- 
zione di colori e luci. II progresso stilistico e percettibile soprattutto nella 
resa degli effetti spaziali. Dapprima il pittore libera le figure perm ettendo 
cosi ad esse di »respirare«, poi comincia ad interessarsi anche agli sfondi. 
Lo spazio architettonico e reso nel secondo decennio del XVI secolo con 
una certa abilitä; poi il pittore comincia ad affrontare i problemi della 
prospettiva e riesce a risolverli con un discreto successo. Non lo interes- 
sano soltanto gli interni, ma anche l’ am biente naturale. In alcuni affreschi 
si scorge attraverso la finestra aperta un pezzo di paesaggio, in altri appare 
dietro il gruppo di figure, poste al prim o piano, la dolce campagna friulana. 
Tonnar ricevette le prim e lezioni nella bottega paterna, di netto stam po 
settentrionale: vivendo e lavorando in Friuli dove — con tutta probabilitä
— si sentiva a proprio agio, dovette tuttavia adottare anche le qualitä pe- 
culiari dell'arte meridionale. Prendendo in considerazione solo l’ ornamen- 
tazione, si possono individuare — persino in caso di un unico monumento
— caratteri contrastanti dell’ uso di disegni geometrici e vegetabili. II suo 
oscillare tra il Nord e il Sud e visibile anche nel contrasto tra i lineamenti 
realistici, quasi da ritratto, delle figure profane e la tipizzata bellezza degli 
angioletti.
Alla fine dello studio viene analizzato un gruppo di opere (affreschi e di­
pinti su tavola), ehe furono da vari studiosi attribuite alia mano di Ton­
nar. Secondo l’ autrice, la maggior parte di queste pitture non e opera dl 
Tonnar stesso, alcune di esse potrebbero invece esser eseguite dai pittoi'i, 
appartenenti alia cerchia piü larga del pittore. I nomi dei suoi collabora- 
tori non ci sono noti. Tra essi si nasconde forse qualcuno dei discendenti 
di Tonnar ehe fino all’inizio del XVII secolo vengono piü volte menzionati 
negli archivi come pittori e intagliatori.