iPf |3jCiba^^^^                  Spisal Fr. Črnagoj.                                    ,
jfLž) n l^oznate   '¦»  ^do   Je   ^0*1 — No, inženirjev   Ciba   je   to   —   tam iKr    I       izP°d Šmarne gore.
X                                Da je pravi korenjak, se mu vidi na prvi pogled.
^o|^^^^^^^^j     Ne ustraŠi se ne maČke, ne psa, ne vola, ne konja — alfciJE^iirfffirfi^aii     ne — ne! I, kaj vem, Česa se Še ne boji! Prav ničesar ne — niti najveČjega kosa kruha ne!
Ej, junak vam je to od nog do glave — mlad čeŠki junak, ki je pa prav dober tovariš svojim slovenskim souČencem, s katerimi obiskuje Šmar-tinsko šolo. Da je junak — to pravi že njegovo ime. Ciba je Ctibor ali Čestibor, kar pomenja zopet: za čast se bori!
Ej, pa se bo tudi boril za svojo čast, ako bo trebal Mlad je Še, a že sedaj je krepak in čvrst, pogumen pa odkritosrčen, kolikor ga jel In tak ostane Ciba pač vednol
-*    231    k~
Ko bi ga videli, kako telovadi, teče in skače! Kako uri svojega psa Slido! Slida ga mora slušati na vsak migljaj, pa ga tudi rad sluša, saj dobi od njega vselej delež njegovega prigrizka.
Vi bi se gotovo bali, da primete smrtonosno puško v roke — a Gba ima že sam svojo lastno puško! Da, pravo puško ima Ciba!
Nikakor pa ne mislite, da zna Oba le nenabasano puško držati v rokahf E — kaj šel On že tudi strelja s puško v tarčo, strelja na vrabce, zajce, lisice, volkove in medvede — ne, ne, Ciba ne strelja vsega tega — saj volkov in medvedov na Šmarni gori Še ni, kako naj jih tedaj strelja? Tudi zajce in lisice strelja le njegov očka, četudi ne s Cibino pusko.
Res pa   strelja   Ciba   že  v tarčo
in na vrabce, Četudi ustreli časih Ie l^^B^^^^^^^H^^^^^^^I kakega kozla; to pa takrat, kadar ni- j^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H česar ne zadene. No, to se pa lahko I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B še   generalu   pripeti,   kaj   bi   se   tedaj     l^^^^^^^^K*                ^H
Cibi ne?                                     ^^^^B9QEm?^lHM^I
Le  gleite   ga. kako   samosvestno    ^^^^^fe-*~-~   9^9k   l^^^^^H
se oklepajo prsti njegove levice pu- ^^^Eti ^.'tSk^ " IF^I^^^I škine cevi, desnica pa drži kos slastne ^^^E^ ^flfeB^^k' I^^^l pogače 1                                            fl^V^        ^B^R^^V^    ^^^1
Da — brez kruha se Ciba puške     ,              ^^ M^^kwa       ^^1
sploh nerad loti  — saj kruh   mu daje                       jM^^^Hnl        ^Bi
pugum in moč!                                                             ^^^^^V>K        " ^l
Pa   mu   poizkusite vzcti   ta   kos,                        ^^H^V/ff
Urno stisne pogačo v žep, s puško pa    !                  ^^^H/I
nameri   na vas, da   takoj vsi   podplate                       m^fli
pokažete!                                                                      ^P- amSi m
No, Cibi ne jemlje nihče ničesar.    ^     , ¦,', -           jSRlfl
Vsi ga imajo radi — osobito pa še nje-    ^BH^^^^.          9L^*
gova   mamica   in   njegov očka.   Oj, ta    ^^^^^^B*¦.:,_¦-,^-71^^¦.:—. dva  ga  imata  rada   — saj   je   njihov
edinecl   Imata ga pa   tudi   Iahko  rada — saj  je   Ciba   ubogljiv,  prijazen in učljiv otrokl
Ciba je pa tudi že videl mnogo sveta. Gledal je Trst s sinjim morjem, videl je tudi cesarsko mesto Dunaj in videl je že — zlato mater Prago, glavno mesto svojega krepkega rodul
Ej, ko bi vi že toliko prepotovali in ko bi vi imeli tako puško in tak kos pogače — vem, da ne menjate z nikomerl
Kadar pojdete na Šmarno goro, vprašajte po Cibi in mu izročite moj pozdravf