Državna sadna razstava. Spisuje F. P—k. V proslavo vladaaja 40-letaice Njib veličaastva cesarja Fraaca Jožefa ao obhajala večjidel vsa mesta, trgi, vesi ia društva po svoji zmožaosti v dobrodelae aameae ia je gotovo dobra bila misel, da se je aa Duaaji državna sadaa raz3tava vršila. Njib veličaastvo so jo sami otvorili ia jo pregledali ter jim je bila lepa priložaost daaa, aaj se prepričajo, da se je pod ajibovo vlado tudi sadjereja močao povzdignila. Razstava je imela aamea: med čaaom razstave tržeaje s sadjem, da bi se kupčija s sadjem utrdila, prodajalec ia kupec pa v ozko dotiko prišla. Deželai odborovi aaj bi po štatistiki razsodili ia dokazali, katere sorte ia katera maožiaa sadja prideta v veliko kupčijo. V posebaem oddelku aaj bi pa se s sušilaicami prepričalli, katere so aajbolje itd. Tiakal se je zapisaik, kateri je bil za obiakovalce razstave ia za kupce pa je še važea. Ko amo prišli v razstavo, dobili smo razstavljalci belo zeleae vstopaice, da smo imeli vedao prosti vhod, drugi pa so plačali 50 kr. vstopaiae. Razstavljalcev je bilo 2000 s 15.000 reči. Razatava je bila praktičao urejeaa, vsak oddelek za vaako deželo je bil posebej ia mize so bile s težkim sadjem v lepem redu obložeae. Prve dai je bilo po 5—6000 obiskovalcev. Videti je bilo, kakor da bi dežele tekmovale ia druga drugo botela prekositi. V razatavi sem slišal v vseb jezikih, ki ae v Avstriji govorijo, ee pogovarjati, pa Čehov je bilo aajveč. Škoda, da sta 3. ia 4. dea dež ia burja maogo škode delala. Nekateri Sloveaci so razstavljeae sorte tudi s sloveuskimi imeai prepisali, Čehi pa večjidel samo češki ia če se ae motim, kmetijska družba kraajska pa samo aloveaaki. Da bi tukaj od mize do mize sorte in imeaa popiaal, tega aiaem v staau ia bilo bi preobairno, pa v obC-e je bilo štajarsko sadje najbolj bvaljeao. Omeaim samo Rotbschilda. Oa je razstavil lepo sadje ia grozdje aeaavadae velikosti ia eao seatavo pritlikovcev z jako lepo obložeaiai sadjem. Kdor ima deaar ima pao vse vajeti v rokab! Razstavljeaega je bilo razaih sort ia krasnib. reči, pa česar človek aima več pred očmi, to mi je težko več popiaati. V edaem oddelku se je aadje tudi aa drobao prodavalo, pa še prav po zmerai ceai. Če po drugih državah sadje dobro obrodi, tedaj mi ae moremo veliko prodati ia rSlov. Gosp." bi svojim bralcem gotovo vstregel, ko bi v drugi polovici leta, ceao aadja, kakor tudi letiao, kaka je po drugib državab ia veejib mestib, aazaaajal. *) V razstavi je bilo tudi več sestav, kjer so štajarke, haaakiaje ia tirolake deklice prodajale sadje ia druge iz aadja napravljeae priprave. Ne daleč od tam je v posebai seatavi razatavil pl. _ iirfeld iz Olberabaaa aa Saksoaskem iz papirja poaarejeao sadje ia gobe. Na prvi pogled ga ue spozaaš od aatoraega. Za šole bi tako poaarejeao sadje, da otroci izpozaajo sorte, bilo priaierao ia važao. Na razatavi je bilo toliko različaih sort aadja, da ao bile še tudi učeaim sadjerejcem aezaaae. Najbolje je le malo sort, pa take saditi, ki so že iz akušaje zaaae, da dobro storijo ia so za aiizo ia mošt. Naša dežela je za sadjerejo pravi vrt ia le malo je zemlje, v kateri bi sadje ae rodilo, če je le dobro vsajeao. Goapodar, kateri si uasadi dobre sorte, močaa in zdrava drevesa, aaloži si aajboljši kapital. Če premislimo; da trtaa uš preti viaograde pokoacati, morali bi pač že zdaj v ozir vzeti ia skrbeti, da bi aajveč takega drevja sadili, ki daje aajboljši ia aajveč mošta. Tudi bruška ,,kaausovka" je v naših krajih še aialo zaaua, pa za mošt je velike vredabsti; rodi vsako leto ia drevo zraste kot hrast veliko. Žalibog, da je ae pri aas prazaega proatora pri bišab, pri ceatab itd. Nekateri vrti so pa tudi pravi hiralaici podobai. Sedaaji čas ima že skoro vsaka šola svoj vrt ia v aiih se šolarji podueujejo. Za to gg. učitelji v resaici maogo storijo, ker mladiao praktičao podučujejo. Ali kaj pomaga, če zaa uceaec cepiti, doma pa aima kos malega vrta, v katerem bi se zemlja Vss metra globoko prekopala, da bi si drevje gojilV Če zemlja ai dovolj globoko prekopaua ae more ti drevo rasti ia to je vzrok, da jih še vedao doati pravi: saj noče raati! Kako se drevje cepi ia oakrbuje, za to imamo zadosti podučuib kajig. V aovejšem čaau špekulaati pogosto kake novoati visoko hvalijo *) To se izgodi, ako je mogoče kaj izvedeti, ali žal, da pride človek težko do tega, ker ni zanesljivih virov. Ured. ia za drag deaar ponujajo, ali to rodi dostikrat le slab sad, Če kupiš drevesa, kupi zdrava iu močaa od zaaealjive osebe ia zato ae glej, če nekaj več ataae, ker le dobro drevo rodi dober aad. Na deaui straai razstave bil je proator za sadao drevje, kamor je poatavilo 8 atajarakih, 10 aižje, 7 goraje-avatrijaaskib 4 moravske, 6 čeakib, 1 šležka dreveaaa šola avoje drevje aamreč visoke. Va viaoke, piramide, kordoae, palmete, aekatera s sadjem obložeua ia 1—5 letaa cepljeaa dreveaca, to je duuajsko gospodo jako zaaimalo. Najlepša ia aajmočaejša dreveaca je štajaraka Mariborska viao- ia sadjerejska šola razpostavila ia sicer 100 divjakov ia 1 — 5 letae okulaate, od vaakih po 20 komadov, od zimske zlate parmeae, Hovebertove ia Oberdikove rajaete. V vrt je bila tudi voda umetao aapeljaaa. Razatavljeaih je bilo tudi maogo vaake vrste poaušeuega sadja, gob, zelenjave, paprike ia v atekleaice v jeaih ali v sladkor aapravljeao sadje, kakor se rabi po gosposkib hišah, potem atroji za to, da se lupi sadje. Najboljše izdeluje E. Herzog pri Reudnitz-Leipzig. Na zabtevauje pošilja ceailaike zastoaj; dalje vrtae brizgalaice, avedri za prediraaje prsti, stroji za rezaaje zelja, razaa semeaa, razao orodje za aaažeaje drevja, aoži, škarje. cepilai voaek, cevi iz guma, ea motor za vodo, pociajeaa svila, kakor tudi različao pleteao omrežje za vrte ia drevje, plug za globoko oraaje ali rigolauje. Tega je Fraac Lutteaberger iz Weitza razstavil, dalje razae stiakalaice, mliui za sadje, da ga ai treba tolči *), razae atekleaice, valilae škatljice za ptice, razaa poaoda za sadje. lesaa volaa, razae bukve ia časaiki, razlojaik grofa Attemsa ia razae aušilaice. Zavoljo važuoati poaledajib dveh popišem še aekoliko iuieaovaai razlojaik ia sušilaice. (Dalje prih.) *) Dobre mline in po ceni a 50 gld. izdeluje A. Haider, Hainmer- & Miihlvvevksbesitzer zu Altenmarkt a. d. Isper. Pis.