St 60.
maja.
IV. tcoj. 1871
Vtorek, četrtek in soboto izbaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom ta ve«3 lflto 8 g. — k. „ pol lata 4 „ — „ „ četrt   „   9 „ 20
sa vse leto 10 g. —k „ pol leta 5 „ — „ „   četrt  „     2 „ G0 „
Vredniitvo in opravniitvo je na ttolnem trgu (Domplatt) hi«, »t. 179.
Za navadno tristopno
vrsto sa plačuje ! ti kr. če se tiska Ikral " u »» >» »i 2kra1, 4 »» ».. »t n »krat. večri pismenke bo plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek je plačali kolek (štempelj) M SO kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo.
Kuko se izreja nafta armada.
jv ktcrih trtlt'orckui' sniM sok in mozeg državnega ■bora. Nikjer ni pozitivno misli, nikjer trdnega Med častniki našo armado najbolj razširjeni list sklepa. Celo javno mnenje so sem ter tje pha in suje, jo baje „Wehrzeitungu , s ktero smo žo tudi mi imeli tako da 2 ti ga, ka so spremeni v smrdljivo mlako, iz posla o svojem času. Množina naših čitateljov se šo ktero so nevlovljivo vzdigujojo vcše tuje agitacije. *) spominja, kako te novine zaničljivo in razdražljivo pi- In kar je nnjžalostncjse, imena, ki so čista in peoma,-šejo proti Slavenom. Dostaviti moramo le, da jim jo deževnim stala na avstrijskem nobu, Moringi (!) ii< 'l*o-zadnje čase grehoti 8e bolj zrastel in da novejšo časo getthofi, so utonila, kakor da bi hotela zbežati žalostnT tirajo nemško politiko popolnem v stilu ptusofilske puščobi, ki se žarenja poja gn t i čez Avstrijo. Zares, N. fr. Presso", ktero nomšk diumjsk list navadno ime- človek bi s Schakcspearom znkkcnl : „Celo cesarstvo za nuje,  „dio Neuo Preussin."   To  smo hoteli  le nunio- enega ni<>/a.u
gredo omeniti, da pokažemo, kako se v narodnem oziru Koliko je na vsem tem resničnega in kdo jo tega
izreja armada cesarja, kteri jo že  tolikokrat izrekel, kriv, tega ne bomo tu preiskovali.   Vsakako pa to ni
da hoče imeti mir med svojimi narodi, da hočo vso z enako ljubeznijo objemati.
Jedi tako narodno draženje v armadi nevarno in
primeren poduk, navdušljivo berilo za armado; tako se ne širi avstrijsko mišljenje v onem stanu, ki bi denei ali jutri moral svojo kri prelivati za tako „smrdečo mlako."
v armado, on je s zadnjim mahljajem mahnil po avstrijskem deblu iti Čitaje ta pesimizem v vojaških no-vinali bdio tudi mi podpisali vzklik „Wehrzciluoge": n'/.\ Boga, l*etr<>va vem hI bila premajhna, da bi mogla v rakih okoliščinah se vzdržavnti misel na pri-lodnost Avstrijo !u —
obsojljivo,   mora nas strah preleteti,  ko čitani«,  kaka Dovolj je homatij v državi, kdor hrezupnost nosi tudi
destruktivna  politična hrana so ponuja stanu,  ki bi
imel nekdaj I vsem navdušenjem in s   popolnim tatno-
žrtvovanjom iti v ogenj za državo.   Grajani ruski Nihi-
liRti  niso  nikdar  bolj  destruktivno pisali,   kakor piše Wehrzeitunga  o  vseh  avstrijskih  razmerah pjsajs za
častnike, za c. kr. armado.   Lo poslušajmo j«)!
O B SU Sta „\Vz.M nikdar ni prijazno govorilo in
vsi  opozicijonalni časopisi  vodji naših zunanjih zadev
niso toliko zahavljic v obraz  namotali  nego vojaška
„Wehrz."   V svoji 5R. štev. 17. t. m.  te novino pišejo
pod naslovom: „Colo carstvo za enega moltt !" O naših
notranjih zmntnjnvah („ehaos") in pravijo ;   „Tn chaos
jo bil že naprej tako osnovan, in nihče manjši nego graf P>eust, „„očo ustavo"", je zmešal svolmdouničujoči počasni strup, ki bo našo ustavo po počasni bol-diavosti usmrtil .... tisti Heust,  ktorega  smo javno obtožili,
da jo novinarstvo korumpira!, da je prenagli! sprave z Ogersko, da je on kriv, ka se ni Oislajtanijn konsolidirala, in da jo on razvezal vso vezi reda, ktero so nekdaj te dežele in kronovino vezale. Pa proč s H n tom 1" Nič miloitljivejše „"VVehrz." no pišo o s e (I h ii j i vladi. Mod drugimi beremo: „Vlada jo podobna med vodu, ki jo ho'el odgnati muho s čela svojega gospodarja , a mu jo s kamenom razbil glavo .... Orni Hohenvvart je s svojimi pojasnili v ustavnem odboru pokazal so nesposobnega v Avstrijo uvesti lo pameten federalizem ; torej jo absolutno potrebno da Ilohenvvait odstopi.
Ko so Čehi in Poljaki dobili vsak svojo brco od plemenite vitežke nogo „Wehrzeitg.u, mora pod njen bridki nož 1 udi državni z I) o r „Kaj pa dola državni zbor! — kriči kakor strir/mešter v konjskem hlevu nad zaspanim novincem in si odgovarja : „Hre/ uveta in  dejanja  tu   stoji;  naprej   noče, nazaj ne
more......Gosposka zbornica jo vsled dogodjajev
v poslanski zbornici skoraj ohromela ; v slednji pa ne pridejo zbog samega premišljevanja do nnboiiega sklepu. Besede naj bi nadomcstovalo dejanja. V trdi mesecih svojega zborovanja finančni odbor še ni dogotovi! svojega pred posvetovanja o proračunu, v ustavnem odboru se razlagajo različna stališča posameznih poslancev, namesto da bi so hitro dela lotili. Kar bi bilo imelo le tolmačiti sklop, ki naj bi bil položaj BČistil, iz tega se bo napravila prekerna demonstracija d o , nekoliko proti kroni (adresa.) Pri tem pa so si potrebne večine, ki bi mogla imponirati, tako malo svesti, kakoi malo se je nadejati, da bi večino dobil nasvet za direktne volitve. Obupanjo so srca loteva, ako človek prebira   dolga    poročila   o   razgovorih   po odborih,
!) v \\ i s i.
H-f' Iz Ljubljane majnika [lav. dop.] Imenovanji* barona Konrada za namestnika na gorenje Avstrijsko jo Vzročito v nenlčurskih krogih veliko žalost, zlasti pa š»» med „uradmki  od   koncepta"   pri deželni
vladi, kteri ga bodo So dolgo pogrešali zbog darežljivosti pri remtiueraoijab, zarad bph plesov, diner-jov t. d. liatim Konrad bo menda koncem mnjnika Kranjsko za vselej zapustil ter vzel seboj previ ■rjonjo, dit je kolikor toliko pospeševal mržnjo proti vladi. Imenovanje njegovega naslednika p!. NVurzbaeha ni nikomur po godu.  Narodnjakom ni to nič veselega, da
so na tako mesto  imenuje   mož,   ki  jo  žo 10 let privrženec deželi BO v razne klike.   Edini razlog govori za NVnrzbai ha,   d:i   se   kot   vladin   muž akomodira so danjemu  nntiisteisLvu.   Neiiu'urji so imenovanju Wurz bauba  nasproti   jako   mv.aupni,   kor  mislijo,  da se je imenovanje zgodilo  osobito le zbog tega,  da so mesto deželnega glavarja podeli komu i/med   narodno večino
deželnega zbora. Ako jo ministarstvu Iloheovvartovenju v resnici „Sprava" umri. mora vsakako imenovati koga izmed narodjakov za deželnega glavarja, kar že zahteva parlumcnttiričcn običaj, Nemčurji sicer želu barona Alpfaltem ali grofa Margberi kot deželnega glavarja, pa so jim menda ne bo posrečilo, tako bie/taktno ne bo ravnalo ministerstvo narodnjakom nasproti. V vladnih krogih »e imenujejo kot kaudidatjo za mesto deželnega glavarja: dr. iileivveis, Peter Ko/Ur in dr. Costa. Govori se, ka t>o bode imenovanje kratko pred deželnim /.borom objavilo. - Po baronu Konradu v Življenje klicana „ Mittelparui" bo ni oživela, ostalo je pri programu. Znamenito za to stranko in njeno namene jo to, da jo brošuro razoašal e. k. policijski svetovalec Alićm sam in da mu je pomagal njegov gi.spod brat. Ta gospod se jo nieiula preveril, ka ima k vsemu
*) O teb agitacijab na dragem mestu posnetega članka beremo : „V 1'ragi pričakujejo, da se jim izpolnijo obljube, ktero so popotniki v Moskvo prejeli pod Oriplnmom Cirila in Metoda, in Nemci tu pa tam knzojo, da bi utegnili pesem „Sehleswig-Holstein meerumsohlungert<' prestavili v \    avstrijsko narečje." Vredn.
več poklica nego k stvorenju političnih strank, ktero bi plesale na piščalko gospoda policijskoga svetovalca. Da, gospodine Ahčine, teorija pri kupici vina jo gladka, pa izpeljavo naj zlodej vzame! — Oče Dežmun so se kot župan preselili na rotovž in so seboj vzeli gospoda Pivier-uV/ panzijoniranega uradnika iz Idrije z družino vred,- kar jo gotovo plemenit čin gospoda lordninyorjn, s kterim jo pomagano obema, kajti goBpod Paior bo menda vsaj plačal nekoliko beliče* najemnino, za ktero si ho župan belo Ljubljano lahko kupil tabaka. Svoje uradno delovanje so oče Dežmun pričeli s tem, da so na razglasih, na ktcrih jo celo dr. Suppan privoščil slovenščini prvo mesto, nemščino posadili na prestol, slovenščino pa potisnili na drugo mesto nazaj. Čuda da nemčurji že poprej niso toga i/.tuhtali in da so si morali s tacimi težavami voliti žuj>ana, ki jo pokazal svojo modrost. — Eden izmed Vaših dopisnikov je zadnjic poročal zgodovino oddajanja slttieb pri kranjski hranilnici, pa menda pozabil opisati zmožnosti dr. Itu-dolfovega sinčeka, kteri nima niti najmanjšo sposobnosti za tako službo, kajti niti propisavati no bo mogel, ker je čisto brlav. I/rek dr. Schreia, ka so vsi uradniki pri hranilnici malo omikani, jo neresničen, ker je med njimi voč jako omikanih in razumnih možev. Gospod dr. Scliroi je menda meril v prvi vrsti na ravnatelja hranilnice goRp. Ribarila Jancžiča, kteri so resni popel čez 4 normalno razrede in ktori vendar vaaoemu, kdor išče pri njem službo, jako mogočno izreka razsodbo: „Vi ste so malo učili." Kar pa priuiankuje Janožiču vednosti, to mu nadomesti nomškutarija, dobrotljiva majka viom hudem a la Rudolf in Janežič.
V Gradcu u\ maja. *) |Izv. dop.] Po nekterih časnikih je bilo brati, da so je nedavno cola deputacija mostnega zastopa slovenje-bistriškega (na čegavo Stroške neki? V) podala k direkciji južno železnico prosit, naj bi se napravila nova železniška postaja: Windisch-Foistritz. Ta postaja, na kteri bi so osebo in blago sprejemala, imela bi so po želji deputncijo napraviti med čresuovakim in kriievskim predorom in bi mesto aloveoje-bistriško do njo zidalo posebno cesto. Dasi-ravno j«1 dala d« putacija po svetu raztrobiti, da jo dobila povoljne obljube, vendar ni verovati, da bi se južna železnica hotela lotevati toga početja, ker
1. sedanjo slabo financijelno stanju južno železnico tacih stroškov no dopušča, in
2. ker južna železnica čisto dobro ve, da bi vslod zaželene nove postajo no dobila niti enega popotnika niti enega centa blagu več za prevažanje, kajti oni Bistričan, ki :-o hoče ali mora z Železnico voziti ali ki ima oddati kaj blaga, vozi ko zdaj ravno tako dobro na Pragarsko ali v I\>-ličane, kakor bi se potem vozil na postajo : \Vin-tliseli-l-'eisf ritz.
Pa vso eno, ali s-* te bistriško sanjarije Bpoloijo ali ne, to vrstice so edino namenjene spominu iz dobe med letom 1840 in 1850, ko je Slo za izdelavanje železniške črte med Murzzuschlagotn in Ljubljano. Te spomine mi jo pravil prijatelj, ki jo takrat sodeloval pri zidanji južne državne železnice. — Kakor znano začelo so je zidanje Črte moti Gradcem in Celjem v jeseni leta 184"> in je bila prvotna linija tako odmerjena, da hi bila šla iz Maribora čisto tikoma bistriškega mesta (torej na stran puščajo Račjo in Pragarsko) in da hi bila ta linija šo le južno od Poličan krenila jo na sedanjo železniško črto. Vse jo bilo že pripravljeno, *) Dopis se nam je po nepriliki zakasnil. Vredn.
Slava mu!   Sploh se mora reči, da so se vsi tukaj
nameščeni Slovenci pri   volitvah uzorno in odlikovalno držali.   Tako jo v Veliki Gorici, kjer jo  vspeh volitve za eno kakor za  drugo stranko  samo na enem glasu, kakor na enem lasu visel,  en tamo naseljen Slovonec, ki jo zadnji glasoval, s svojim glasom narodnemu kandidatu k većini pripomogel, daairavno so mu Magjaroni 500 goldinarjev za njegov glas nudili.   Žal mi  je , da no morem imena tega poštenjaka povedati«   Slava mu! Pri Savskem mostu v Zagrebu   so skoro sami Slovenci naseljeni,  pa  vsi  so  do  enega  in zadnjega denos za narodnega   kandidata   glasovali.   Odvetnik  dr. Josip Kopač, tudi rodom Slovenec, bil jo podpredsednik volilnega narođnjaškega odbora za I. zagrebški okraj , tei s  svojim  neutrudljivini  sodelovanjem  veliko   k volilni zmagi doprinesel!  —  Takih primerov bi mogel šo veliko našteti. Naj ti namesto vseh zadostujejo. Narodna stranka se je pri volitvi skoz in skoz trezno in zmerno držala, ter se  s  tem  svojim držanjem lepo odlikovala od magjaronskih volitev  preti  tremi leti, ko so volilci večidel j   pijani na volišče prišli.   Dan pred volitvijo so narodnjaki v svojem zbirališči sklenili, da hočejo na dan volitve, če bi jih ravno magjaroni napastovali in žalili, vso  razžalbe  potrpežljivo   prenesti,   samo  da  ne  bi s kakim   ravsoffi   vladi    zaželenega   povoda   dali , ka bi   jih   z   vojno   silo   i.',   vobšea   razguala.   Da je vlada brž ko no tudi kaj takega nameravala, kazalo so vojniške patrole, ki so so ves dan in vso noč po mestu sprehajalo,  in se tudi še dem s,  kot drugem volilnem danu, sprehajajo.   Ali   ni  škoda za drago  obutov pri tako slabem vremenu 1 —  Magjaroni so lepili oglas za oglasom na ulično Ogle, narodna stranka pa niti enega ne, kajti ona si je bila svesta gotove zmago. V magja-ronskih oglasili je bil v   strastnih   besedah   in draživ-nih frazah ves strah izražen,  ki jo je tri zarad zmage svojega   kandidata.   RrestiČ je imel že več  kot 100 glasov   če/.   Suhaja,  tako   du  izid   volitve   ni mogel več dvojben biti, Magjaroni SO se pa kljuhu temu vendar drznili zmago anticipirati, ter žo dve uri pred končano volitvo dali po o gluh s pest, velikimi pisnienkami natisneno plakate nalepiti:  „Živio   dr. Mirko Šuhaj, zastupnik  1. zagrebškega volilnega kotorn!"   Šuhaj je padel, pa ti plakati bodo šo dolgo nalepljeni ostali kot grenka ironija neblagc mu osodel Kdor se zadnji smeji, ta se najbolje smeji.   Vsled volilno zmage  jo navdušenje veliko.   Po celem  mestu  so  narodne trobojuice izobešene.   Sredo  večer ko  bodo  volitve v vseh treh okrajih končano, bo brž ko ne razvsvetljavn.
D^nes glasuje II. volilni okraj Magjaronski kandidat Mirko Karaš je od knndidacijc odstopil, isto tako tudi Deželic za III. okraj. Zrnata v I. okraji nju je preplašila. Dober jo strah, kdor ga ima, sicer pa res ni bilo ne za enega ne za drugega izgleda, da bi zmagal. Denee  narodna  stranka  sama  glasuje,   isto  tako bo
Ravno čujem — ura je dvanajst — da Jakiča kot izvoljenega zastopnika proglašujejo! Nasprotniki so vrgli orožjo iz rok, ter sramotno pobegli iz bojišča. Udarec, zadobljen v I. volilnem okraji, jih je celo omotih Mislim, da jim bo po njem šo dolgo glava šumela. Naša vlada nima v deželi nobene stranke več, dokaz tega je izid dosedanjih volitev. Podkupljivanjo, guljaševanje, strahovanje, obečavanja in groženje: vse ni nič pomagalo — zmagali smo in sicer sijajuo zmagali ! Protivnik je šila in kopita pobral, ter se^vrat na nos v beg spustil. Političnega kurbirstva je pri nas, kakor so nadejamo, enkrat za vselej kraj in konec. Politična situ-vacija na Hrvatskem bo prej kakor vso drugo federalistično preustrojstvo Habsburško monarhijo pospešilo. Bog nam pa daj šo pri ostalih volitvah tako srečno zmagati, kakor smo pri dosedanjih! —
Polilirni razgled.
Državnega zbora poslanska zbornica je v popolnom neredu in stoji pred akutno parlamentarno krizo, ki je morebiti žo rešena, ko dobodo naši bralci te vrste v roke. Zbornica žo davno sama ni vedela, kam in kako, in je bila že bolj parlamentarna pokveka, Tiego prav parlament. Adresa na cesarja pa jo čisto vse na rob postavila. V to rek jo bila znamenita seja. Ustavoverni odbor je prišel s svojo adreso pred zbornico tirjaje, naj se žo za četrtek postavi na dnevni red. Dr. Costa se oglasi češ, da državni zbor nikdar ni volil „ustavnoga odbora", da ima ta odbor tem manj pravico stopati z osnovano adreso prod zbornico, ker za kaj tacega ni nikdar od zbornico dobil nobenega naročila ; Costa torej svetuje, naj se odborov nasvet postavi za prvo branje na dnevni red prihodnje seje, v kteri bodo zbornica še lo sklepala, kaj je z nasvotom sploh storiti. S m o 1 k a svetuje, naj bi se adresa pred prihodnjim tednom no stavila na dnevni red, da bi se manjšina vsaj mogla o tem posvetovati, kako jej je postopati. Predsednik pusti glasovati in z 72 glasovi proti 50 ustavoveinoži odločijo, da mora adresa že v četrtek puti na dnevni red. Taka brezozirnost proti manjšini je nezaslišana. Smolka in Petrino sta v imenu svojih shodišč izrekla, da bodo morali udje manjšine zdaj skleniti, ali so sploh udeležijo adre<mega posvetovanja. Smolka je naravnost rekel: „Tako nas večina sili, da izostanemo iz prihodnjo seje." A.ko res izostanejo, potem državni zbor no moro sklepati in adresa je uničena ; mogočo pa tudi je, da bodo Poljaki, Slovenci in Tirolci brez izrecnega prostesta sicer prišli v zbor i'c », a v tako majhnem štovilu, da vendar ne bo moč sklepati. Ako se eno od tega zgodi, potoni usta-voverneži nočejo dovoliti proračuna, kar jim je tudi mogočo  — in  vlada jo  prišla v  položaj, v kterem
jutri. Volitev narodnih kandidatov je tedaj nedvojbena, m o r a  nekaj  storiti,   kajti  tako dalje ne more iti
da bi se bilo delo začelo. Nečega lepega dno pride moj prijatelj v pisarnico za razvoi avstrijskega želez-ništva toliko zaslužnega železniškega tehnikarja Ghega, ki je vodil vso zidanje omenjeno črte. Našel ga je jako nevoljnoga in razdraženega, Ghega mu že nasproti zakliče: „Da haben Sie's — ja, mit der Dumraheit kiimpfen selbst Giitter vergebens! Jaz imam ves črtež za linijo Gradec - Celje že gotov in tu mi je dofiel že drugi protest mesta slovonjebistriškegi, kteri pravi, da mesto krntkomalo v svoji neposrednji bližini noče imeti železnice. Dvorna komora mi jo zdaj naložila, naj iznnjdem novo črto ! . . ."
Potem so na vse pretego in v vsej naglici iskali nove črte in so izvolili oziroma izdelali sedaj obstoječo linijo čez Račja in Pragarsko. Moj prijatelj mi jo zagotavljal, da Ghega Bistričanom železnice oziroma postaje ni hotel nakloniti iz gole simpatijo, ampak iz čisto tehničnih razlogov, ker hi pri zidanji železnice Maribor-Frauheim - Slov. Bistrica - Poličano no bil imel toliko tehničnih težav premagati nego med Pragarskim in Poličanami.
Ko bi se bila takrat železnica zidala čez Bistrico, potem bi so bila tudi ogerska železnica pri Bistrici vezala z južno državno železnico, in več kakor verjetno je, da bi se tudi koroška železnica iz Dolenjega Drav-berga ne bila delala v Maribor, ampak čez Slov. Gradec iu Konjice v Slov. Bistrico, tako da bi se bila koroška železnica neposredno vezala z ogersko, kar je takrat vlada nameravala in kar bi bila tako najbiglje dosegla. Ta nesrečni protest Slov. Bistričanov je tornj bržkone kriv, da Slov. Bistrica denes ni eno glavnih železniških sredotočij !
Slišim da so še zdaj v službi južno železnice nekteri inženirji , ki so to „energično protostovanje" Slov. Bistričanov o svojem času sami doživeli in ki zdaj ne bodo opustili priliko, da na merodajnem mestu poudarijo, kdo jo kriv, da Slov. Bistrici nima svojo železnice, boljše sedanjosti in cvetoče prihodnosti. Tako se zdaj tudi nad Bistričani uresničuje izrek : „Otroci se morajo pokoriti za grehe svojih očetov!"
Is Zagreba 23. maja [Izv. dop.] Kakor jo že telegram povedal, izbrana sta za trg Samobor narodnjak apotekar Vizner-Livadič, za okraj pa narodnjak Reizer. Včeraj je bila volitev za I. zagrebški okraj Od 589 volilcev glasovalo jih jo 430. Veči del uradnikov ni glasoval. Narodnjak Kr^stič je dobil 303 glasove, Šuhaj pa 127, med temi jo 32 meščanskih, 95 pa uradniških glasov. Judjo bo vsi za narodnega kandidata glasovali. Priznati so pa tudi mora, da je neutralno držanje uradnikov, kterih jo 240 med volilci bilo, veliko k zmagi narodnega kandidata pripomoglo. Veliko jih je pa tudi za nnrodnpga kandidata glasovalo. Financijalni uradnik Vršeč, rodom Slovenec, je za narodnega »kandidata odločiven 296. glas v urno položil, ker ta  glas dajo  absolutno  čezpolovično večino,
Listek.
En dan in ena noč v koledarji našega osolnčja. I
(Konec.)
Predno bo nastala zadnjič omenjena vesoljna noč, godile se bodo veliko fizijologično premembo na naši zemlji I Orgauizmi, ne imajo več glavnih pogojev življenja : gorkote namreč in sitbne, pomrli hudo malo po malem drug za drugim. Utrujena priroda se bo legla spat. Med organizmi bo prvi izumil človek. On, ki je najmlajši, najnežne)ši in najžlahtnejši plod matere zemlje, bo moral prvi umreti. Kdo bo tisti, ki bo zadnji rekel: lahko noč ! — Za človekom bodo izumirali po vrsti vsi drugi organizmi: višji prejo, nižji pozneje; mlajši preje, starejii pozneje, domače živali preje, divjo pozneje. To bo, kakor naš narod pravi : konec sveta. Zemlja so bo zavila v led, in kot ledena kepa krožila naprej kakor jo denes vidimo, da kroži. Kakor jo osolnčui dan milijone in milijone let dolg bil, ravno tako bo tudi osolnčna noč milijone in milijone let dolga. Vse kar je človek sezidal in zgradil bo mraz razdjal; vso kar jo izumil in izduhtal, bo pozabljeno ; slave, daairavno pravimo, da jo neumrjoča, no bodo nobona usta več
Spominjala; Žalosti in bolečin, pa tudi veselja bo kraj in konec. Ta noč pa no bo večno tr|»ela, pustimo Kleina govoriti, on pravi: „če so raznnšljajočega človeka nehote* polasti otoŽOOSt pri spoznanji, da se bo enkrat noč in smrt vlegla nad vso tako krasne tvorine njegovega duha, če mu pri tem razmišl jeva nji duh ža-lobno klone, čo mu pri takem rnzmižljevanji vse veselio do resnega dela in duhtnnjn vpade, ho mu nasproti tej otožnosti spet vesela misel vzdigne pri spoznanji, da so taki prigodki v vrsnljnosti le p o r i j o-dični, lo prehodili." Kakor pozimi spomlad nastane, in se ž njo novo življenje rodi, ravno tako bo tudi vesoljne noči enkrat konec. Zakaj bi bo za tega del| žalostili, ker na večer solnoo v božji gnadi vtono, saj vemo, da bo v jutro pomlajeno spet izšlo. Taka svetovna era, ki smo jo en dan in ena noč v koledarji osolnčja krstili, bo nekaj poBebnega za sebe, ktero bo od tega, kar jo pred njej bivalo, in od tega, kar po njej pride, strogo ločena. Človeštvo, ki denašuji osolnčui dan živi, no ve nič o včeraujera osolnčnem dnevu, ravno tako tudi stvorovi jutranjega osolnčnega dana ne bodo nič o nas vedeli. Vesoljna noč ;e postavljena kakor zid med denes in jutri, in ta zid ne pusti nobenega spomina no sem no tje.  Mehanizem o kroženji
svetov so zavolj vsega tega ne bo pohabil. Planeti našega osolnčja bodo nnproj krožili, kakor krožijo denes, zavolj tmino no bodo žo navajena pota zgrešili. Oni bodo m lopirji vesoljno noči.
Naš slovensk pregovor pravi ; nobena noč ni tako dolga, da se no bi enkrat daniti začelo. Kader bo čas đotekel, bo tudi vesoljno noči kraj in konec. Stvaritelj bo spet rekel: Naj bo svit! in novi dan so bo začel svitati, novo solnce so bo prižgalo, morebiti šo večo in Še lepše od denošnjegn, led na zemlji se ho začel topiti, in gorkota novo življenje iz blata buditi. Mogoče jo, da bodo najnižji organizmi, od kterih šo denes ne vemo : ali spadajo v rastlinstvo ali v živalstvo, ali so pa lo neutralno rodiščo za obodvoje; — mogoče jo, da bodo ti organizmi vesoljno noč preživeli ! Iz teh organizmov so bo potem morebiti nuša zemlja na novo s stvorovi oživeli, in nazadujo, če smemo tako reči, spet z ljudmi obljudila: ali s takimi, kakoršni smo mi, ali s popolnejšimi, kdo to ve? — Naša zemlja so ho spet svojega bitja in svojega življenja zavedela, kajti vsota zavednosti vseh zavedajočih se Btvorov je zavednost zemlje same kot živega individua.— V vesoljnosti ni absolutno smrti, absolutnega pogina! Tiste prikazni, ki jih smrt in  pogin imenujemo, so le krizo, potem
Zadnje ustavoverne dunajske novine bo precej obupne in svoje obupanje skrivajo za oholo Žuganje.
V vtorek je cesar sprejel v posebni avdenciji obe de lega ci ji. Predsednika sta govorila v imenu delegacij, cesar jo kratko odgovarjal češ, da se od delegacij nadeja za državo vspešnoga delovanja. Potem se je nekoliko kratkega razgovarjal s posameznimi poslanci.
Novino polnijo zdaj Bvoje predele z Boustovinii notami iz r u d e č e k n j i g o. Mi smo so trudili to ne*-slane note prebirati, a res nismo našli ničesar novega) in zanimivega, kar bi so nam novega ponatiskavanja vredno zdelo. Lo obžalovali smo narode, da morajo plačevati dražega ministra, ki pišo nepotrebne note, in da morajo poleg tega zdaj šo plačati ia to, da se to nepotrebnosti z nova tiskajo v rudečih knjigah.
Včeraj še si jo „Tagbl." veselo obetal, da narodna zmaga na Hrvatskem vendar ne bode tolika, kakor so si obetale slovenske in češke novine. Ako so „Tag-blattovi" patroni brali zadnjo vesti iz Hrvatske, prepričali so se, da so vspeki še mnogo sijajneji , nego smo si jih mogli obotati. Da govorimo v „Tagblat-tovem" žargonu: Unijonisti, ali magjaroni ali vladni pristaši so puške v grmovje pometali, nad seboj obupali, politično "abdicirali, ker se niso niti upali v drugem zagrebškem volilnem okraji stopiti pred volilno mizo, ker niso niti kandidata imeli, kajti vladna kandidata Deželic in Karaš sta še pred volitvijo od kandidature odstopila, tako da jo bil trgovec Jakič voljen s 274 glasovi. Taka zmaga na eni, taka „deruta" na drugi strani je najboljše zadostenjo narodni stranki za vse natolcevanje, kar so ga proti narodu hrvatskemu zadnjo Ča9C nakopičile uradno novino hrvatske in nemškutarske cislajtanske. Slednje posebno pridno mnlajo hudiča panslavizma na steno, da bi Ogre z nova podšuutole proti Hrvatom. Kar to novino pišejo o prihodnji taktiki nnrodno večino na Hrvatskem, je gola hudobija in laž. Narodna stranka še v tem ozitu ni nič sklenila in prepričani smo, da se je sadnje čase toliko izučila, ka no bodo nepremišljenim in prenapotim ravnanjem v nevarnost stavila sedanjih svojih vspohov. Kader bodo enkrat dokončane vso volitve, spregovorimo obširneje o njih; za zdaj smemo biti Slovenci jako zadovoljni in ponosni na hrabri bratovski narod hrvatski.
Iz Prage so tolegrafira „\Vandererju," da se jo dr. Palacki 23. t. m. zjutraj podal na Dunaj. Ker „Politik" priznava, da so imeli češki doklaranti zadnje dni jako važne konferencije, ker jo pisava Peskih nov in zdaj ravno spravedljivcja nego kdaj, ker „N. fr. Pr." poroča, da je Hohenvvart ravno pri tem, lca Čehom za-dovoli, ker mora Hohenvvart konečno nekaj sto iti ali pa odstopiti po sedanjih škandalih ustavoverne večine državnega zbora: smemo po pravici pričakovati, da je Palackega potovanje eminentno politično in da smo morebiti spravi s Čehi bilžje nego smo kdaj bili.
kterih se posreduje prehod iz konca staro, pa v začetek nove perijode. To krizo, ta prehod zahtevata obadva : duh in materija v svoje perijodično potnlajenje in lovenje. Nazor, da je bog svet vstvaril v smrt in pogin, ta nazor se ne strinja s pojemom o božaustvu, ta nazor je pojomu božanstva naravnost zopern. Sicer je pa tudi to žo zdavnaj pripoznano, da si človeški razum niti začetka, niti konca (absolutno smrti) stvari misliti no more. Celo v soglasji s pojemom božanstva jo pa nasprotni nazor, da je bog vstvaril svet za večno življenje, ki so perijodično, in sicer v vso večnost, na novo rodi in mlaji. To so filozofični nazori, ki čisto nič ne vojskujejo proti pozitivnim tezam našega voro-zakona, proti čemu so tudi pisec toga očitno zavaruje.
Zdaj smo videli, kaka in kolika sta dan in noč v koledarji našega osolnčju. Čo se tista mera, s ktero mi na naSi zemlji čas merimo, moro in smo tudi na čas v vesoljnosti položiti in ta čas ž njo razdeljivati in meriti ; — potem je tudi opravičeno, da govorimo tudi o letu, in o lotnih časih v vesoljstvu. Čo pa že ne vemo, in tudi Še vedeti no moremo, ali je denes predpoldne ali popoldne, moremo še manje vedeti, ali spada denešnji osolnčui dan: ali na spomlad, ali na leto, ali na jesen, ali na zimo osolčnoga leta.
Parižki upor, ki se jo zadnje dni žo toliko pozabil, da jo oropal celo palačo amerikanskega poslanca, je zdaj toliko kakor zadušen. Versaillesko armade so po treh potih prodrle v Pariz in so bilo upornike ločilo v tri grupe, kterih vsako so mislili posebej okleniti. Bati se je bilo do zadnjega trenotka krvavega prelivanja krvi v Parizu, zlasti bi se bili uporniki lahko šo dolgo branili na Montmartre in v tuilerijskem kvar-tirji. Ako so potrdijo najnovejši telegrami, so zdaj tudi tega ni več bati. 23. t. m. popoldne so namreč soglasno telegrafira iz Versaillos in iz St. Denis, da so ob l.uri popoldne versaillesko armade premagalo Montmart.ro in Ida zdaj na njem vihra republikanska zastava. Parižani parni 30 redni vladi pomagali in so veseli, da so se znebili nadležne komune. Domhrovski je baje ujet. Iz mesta ne poste* nikogar, dokler ne polove upornih ko-lovodjov.
Razno stvari.
* (Ptujska rastava.) Deputacija odbora za razstavo na Ptujem, obstoječa iz gg. velikega posestnika Miillerja, pokojnega majorja Paakotinija in župana dr. Strafella pojdo na Dunaj k cesarju, ki deputacijo sprejme v četrtek 25. t. m. Deputacija bo prosila cesarskih nagrad in bodo vladarja povabila, naj bi prišel razstavo obiskat.
— u— (II k m e t i j s k e m u t a h o r u). ki jo bil v nedeljo 21. maja v Cerkljah pod milim nebom, so je zbralo kljubu neugodnemu vremenu več kakor 1000 kmetov, ki so prav pazljivo Sledili podučnvnnju popo-tovalnega učitelja Slavoljuhu Pour-ja v obdelovanji in zboljšanji zendje. Razstava različnega kmetijskega orodja jo kmete jako zanimala. Debate sta so udeležila Ter« bojski župan Kršič, in Njet. posestnik iz Kokrice, kteri je o Badjoreji govoril. Zborovalo se je v najlepšem redu brez vbo napačnosti, kar je gotov dokaz, da so naše slovensko ljudstvo rado dajo podueevati in da se za-uima za napredek v kmetijstvu
* (Politično d ru š t v o) v Olohokom jo preklicalo svoj shod, kterega jo bilo naznanilo za 29. dan t. m.
* (Popravek za prof. Kieckha.) Za znance g. prof. Kieckha ni treba praviti, da so nam je bila v zadnjem listu primerila pomota; za neznance torej po-pravljnmo, da so mora brati: „klevetanje političnega Liliputanca Kieckha, za kterim nihče ne stoji nego tropa — obupnih upnikov." K politikovanju g. Kieckha naj te nekaj dostavimo. Ze prejšnji gimnazijski vodja Lang jo Kieckha dostokrat svaril, naj s svojimi vinskimi brati šivankarji iu marelarji toliko v javnih krč mah no politikujo in mu je v tem smislu pošiljal tudi dekrete. To dni ga jo svaril tudi ravno v Mariboru na-zoči nadzornik Holzingcr, ko jo K. ravno hotel nadzor-nikovo društvo zapustiti namenjen iti v krčmo delat politično vreme. Holzinger jo rekel: „Jaz bi so na Vašem mestu no upal v sedanjih omahljivih časih biti predsednik tacega društva, kakoršnemu Vi predsedujete." Kieekh, ki so je od Braudstettorja žo nokaj naučil, so odrežo : „Dokler se tu poslužujem samo svojih političnih pravic, no more mi nihče nič." To je res. Toda ako so g. Kieekh pri svojem politikovanji s m e-š u e g a stori, in ako potem časniki g. politikaija Kieckha po prstih nakrcaj o, vidijo njegovi učenci v politikarju tudi svojega učitelja oamalanega v podobi, ki jim nikakor no more zbujati spoštovanja do učitelja iu do zavoda, na kterem tak učiti lj uči. Čast torej pred političnimi pravicami g. Kieckha, a čast samo tako dolgo, dokler ne pridejo v protislovje z učiteljskimi dolžnostmi. Kaj pomagajo potem vbo lepe šolsko postave?! — Kot politi kar je g. Kieekh nedavno pismeno in tiskano i/rekel, da so ne Blaga Z „Mrbg. Ztg.", organom javnega mnenja nemškega Maribora. S kom se torej ta mož slnga, koga ima za seboj ? Ako ga torej slišimo „ex cathedra coreviseanea" grometi proti našim poslancem in ga vidimo trkati so ob prsi, zdi bo nam, kakor da bi brali inserat dunajske paiti m6rke, lastnico originalne — pasto Pompadour: loh VVillulinine Kixl
* (Uradniška spoved ni ca.) Iz Šoštajna so
nam piše o ondotnih uradnikih: C. k. okrajna sodnija: Mat. Sirk, okrajni sodnik, lomi za silo kranjsko „špraho", pisati no zna; on je strašansk nasprotnik slovenščine, ako sliši o uarodnem, posebno slovenskem napredovanji, toliko da ne omedli. An gor, kancelist, govori slabo slovenski, pisati ne zna; ravno tako g. Sark, dninar, po domačo „Amtsleiter" imenovan. C. k. davkarija : G. J. Valontinič, govori sicer slovenski, pisati nn zna. Bralcem „Slov. Naroda" jo mož že od poprej dobro znan. G. Kuže lik, kontrolor, rojen Čeh, govori slovenski, pisati zna češki, slovenski no. G. Finšgor, bilježnik, govori kranjsko „špraho", pisati noče, ker no zna ; jo pa tudi nemškutar. — Sploh vsi uradi in spisi, ki jih ljudstvo dobiva, pisani so v c. k. nemščini.
* (Čoske stranke pred porotniki.) Dr. Sladkovskv, sodelavec „Nar. List]**, vodja mladočeske stranke, deželen poslanec, jo tožil lastnika novin »Politik" Bkrejlovskega, zarad žaljene časti. Porotniki so Skrejšovskega krivega spoznali. Sladkovskv jo nasvo-toval, naj so obsojenemu no nalaga nobena kazen, češ da tožniku zadostuje izrek porotnikov. Po dunajskih telegramih imamo v kratkom zopet pričakovati enako tožbe izmed publicističnih narodnih krogov čeikib, v kterih so zadnje čase pero toliko umazanega perila, da si nasprotniki kar veselja roko mencajo.
* (Dr. E. H. Costa.) Žo ljubljanski telegrami dunajskim novinam so g. dra. Costa zaznamovali kot prihodnjega deželnega glavarja za vojvodino Kranjsko. Zdaj to potrjujo tudi v tej stvari menda podučena „Zu-kunft" pripovedaie, da dogovori med vlado in dr. Gosto že dalj časa teko, a da do zdaj še niso dognani.
* (,Vi onac" zabavi i pouci) je prinesel v svoji 20. številki sledeče berilo: Dvadeseti svibnja. Spjevao P. P. — Dosljedna ljubav. Pripovieda Iv. Zahar (Nadaljevanje.) — Molitva hrvatskoga rodoljuba. Spjevao Ivan Kukoljevlč Sakcinski, glasba od Ferdo Livadica Samoborskoga (z napevom). — Kuc — kuc — kuc. Piše Ivan Turgenjev, provodi Mdutinov (Nadaljevanje.) — O emancipaciji žena. — Frankopanov „Vrtić", kritika od V. Ja gica. —- Listale.
* (NTova brošura.) Narodni poslanec g. Miha Herman je ravnokar izdal brošuro podnaslovom: „Zur Organisirung der niedern blVentlichen Dienste in Steier-mark und zur Revision des Gemoindegesetzes — vom Bezirksriohter und Landes - Ausschuss - Mitgliede M. Herman." Kolikor smo mogli v naglici videti, svetuje g. Herman, naj bi se javni posli povrnili na stališče, ktero bo imele leta 1850 — /druženje pravosodja z administracijo, notarijata z mirovnimi sodniki. Morebiti pri priliki sj regovorimo kuj voč o tem delu, ktero j» založil Ulrich Moser V Gradcu.
* (Za 200 let za kas n j ono.) G. Ivan Kostren-čič jo izdal 150 strani obširen zvezek pesmi, ktere je bil pred 200 loti žo za tisok pripravil dozdaj nepoznani hrvatski pesnik Fr. mark. Frankapan. Krasno tiskana knjiga s pesnikovo sliko okinčana nosi naslov : „Vrtić. Pjesme Franjo krsta markeza Frankopana, kneza tržaškega. Izdao Ivan KostrenČić. V Zagrebu 1871. Tiskom Dragutina Albrechta." —Prihodnjič prinesemo kritiko, ktero jo za „Vionae" napisal znani hrvatski pisatelj V. Jagič.
* (II kranjski statistiki.) Po zadnjem ljudskom stelji ima Kranjska 403 273 prebivalcev, in med temi 245 slopih in 291 gluhonemih; izmed 1891 prebivalcev je torej l slep iu izmed 1542 prebivaleev eden gluhonem. Največ slepih in gluhonemih jo v kočevskem okraji, namreč 37 slepcev in 4L gluhonemeov.
(Kranjci v A l e k s a u d r i j i.) V prvem morskem mestu egipčanskem je bilo leta 18G9 med 088 Avstrijci 40 Kranicov, 17 možkih, 20 ženskih, 33 samcev, 13 zakonskih, 8 od 20 let starih, 18 od 21—30 staiih, 15 od 81—40 let, in 5 od 11 — GO let starih.
* (Po god in Čehu Palacki mu.) Zadnji „Golos" priobčuje drugo pismo Pogodinovo pisano Čehu dru Palaokimu.
f (Boza lij a Eger.) 23. t. m. jo v Ljubljani umrla gospa Kozalija Figer, posostnica tiskarnico, ki so je menda žo leta 1705 ustanovila in iz ktero je med svet prišlo mnogo mnogo slovenskih knjig;   tudi „Na-
prej" se je tiskal v njeni tiskamici. Ranjka je doživela nenavadno starost 83. let.   Naj mirno počiva !
Dunajska borsa 34. maja.
Enotni drž. dolg v bankovr.il> .	. 59	(1	no	Iti
Enotni drž. dolg v srebru    . .	.   . 69	*	10	n
			60	a
	■ 7	rt	79	•
	280	n	—	v
London .........	.  12 J	n	85	i»
	, 1*22	m	75	ti
	9	n	81	D
Št. 2166.
Razglas.
Vsled prošnje it* ril tel) n oporoko po 20. aprila t. 1. pri sv. Petru v Medvedovem selu umrlem gospoda /upniku Antonu W ol f-u soje dovolila prostovoljna javna dražba premakljive zapuščino in za to odločil dan
O. i n 7. junija.
vsakikrat dopoldne od 0. do 19, in popoldne od 2. do 0. uro v farovžu pri sv. P<tm v Medvedovem selu ob cesti iz Poljčan v Podčetrtek.
Med zapuščino je 350 avst. vodrov vina od leta 1808, 1800 in 1870, potem 00 sodov železno okovnnih na blizo G00 vodrov po razni velikosti, 3 repi govedine, 0 prešičev, razno gospodarsko orodje, hišna oprava in pohištvo, postelje z opravo, perilo za postelje, kuhinjsko in jedilno orodje vsake vrsto, knjige, med njimi 27 tečajev „Novicw in drugi predmeti i. t. d. Prvi dan, t. j. 0. junija t. 1. so začno vinska dražba. Vina so morajo v 8 dneh po dražbi, drugi predmeti pa takoj odpeljati in v gotovini plačati. — Kupei so povabljeni.
C. k. okrajna sodnija v Šmarji (pri Jelšah),
(2) dne 12. mnjnika 1871.
Vse predmete, ki se naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno nli drago striiko, poskrbi N. Glattait-a Hazae za 10 % ceneje, kakor jih dotične firmo naznanjajo. — Popolni cenik o več Mg0 1K.OOO predmetih zastonj in franko.
Po naslednjih čudovito nizkih cenah
prodaja in razpošilja v krnnoviue
N
ksi Avstrijo lisa Duiisiji,
Statlt, vcrlangerte Karntnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači.
darila za gospode, gospe in otroke:
Blago iz dunajskega usnjn.
znano kot najbolji fabrikat na svotu.
Hoenc torbice /.a tenak« z jeklenim obročem, ena prav velika gld. 1.20, 1.50; 1» najfinejega šagren-usnja s pozlačeno ključavnico in okvirom, ena po gld. 1.80, 2.60 ; veliko gld. 8. 8.40; prav veliko gld. B.80, 4; s predtorbico za 1 gld. več.
Praktični po rte m onimi*, za gospo, gospodo in otroke, 8 pozlačenimi zapornicami ali gumi- trakom poknijc. 85, r.0, 85; fini gld
1, 1.80, 1.70; prav lini gld. I, 2.50, B. 3.50.
Praktični toki a« smodite po krajo. 40,
60, 80; fini gld. 1,1.80, L50j najlineji gld.
2, 2.50, B, 3.r,0, 4, 4.50.
Pisma in dinaniošc s praktičnimi predeli po kraje. 00, 80, gld. 1.; line gld. 1.80, 1.50, 1.80 ; najfinejo gld. 2, 2.40, 2.ho, 3.2(1, 4.
Znanim- knji/ice (notiz) kraje. 10, 18, 20, 25, 30; najfinejo v usnji vezano kraje. 40, 50, 60, 80 gld.'l.
Potne torbe iz najmočnojega usnja, b zaporno ključnico po gld. 2.10, 2.40, 2.70, 3.10, 3.70, 4, 4.30,4.80. Cene računjene po velikosti.
Wftterproof'popotni kovčeg), praktičnj
upravljeni in razdeljeni po gld.  2.40, 2.KO, B.fi0, 4; prav veliki po gld. 4.50,'5, 6.50,6 Potne sklenlce s kupico  in usnjem provle čene po gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2.10, 2.40.
K rsi Nii i »1 bn ni i
na izbiranje in v čudoviti mnogovrstnosti eden za '25 podob kr. 85, 60,  HO,  gld, 1
30, 40, 50, 60; s prav lepo slikarijo kr. 40, 1.60, 1.00; Alpaka-dcžnik gobi. 2.80, 8.50; Zenni trmoinitli v elui po samo 25 kr 60,80, gld. 1,1.20,1.10; n:i jkrosuejo oprav-   Dežnik  iz ponarejene svilo (Znnella) gld.
Ijena gl. 1.80,   2, 2.50,   2.80, 3.20, 4.80, 5;    3.20, .".«'.0. 4; iz težko bonsko svilo po gld.
Bouque1 ovetUo s snotraj  skrilo pahljo,   5, 5.50, 8, 0.60, 7, 7.r.o.
klera po volji izgine, po kr. 80, gbl. 1, 1.50; Soitlčlliki,    Pomladni    solnčaik   iz lionske
najfineje po gl. 3.50, ■', B.60, Naibolji glavniki it trdega kavčuka.
I česalni glavnik kraje. I"«, 20, 25, :''•>, 86; 1 gost glavnik kr. 20, 25, BO ; 1 glavnik ■/., ročajem kr. 26, BO, 8b ; I vtokljivi glavnik kr. 80, jo, 50; l žepni glavnik kr. 10, l">, 20; l obvodni glavnik ta otroka kr. 10,20,
26, 80 ;   1 žepni  glavnik s zrcalom   iu kr-
lačo kr, 25, :!0, 40, 50, Najboljše, po novem načinu napravljeni
krtače, knkoršuo se lo tu dobe. 1 krtača za glavo kr. 30, 40, 60; ime kr. <>.">. B5, gl. 1; najfineje gl. 1.50; t krtača za obleko kr. 50. 0*0, M), gl. I, 1.20; najfineje <jld. 1.60, 1.80, 2; 1 prav lina krtača za zobe kr. 16, 20,25,80,86,40; I ki laća za uohte kr. 26, 80, 86, 40, 50, 80, 80. Toaletno milo Ramo posebno fino. 12 kosov velikega Qlycerinovega mila gld. 1.16; 12 velikih kosov mila iz grenkih mandelmo kr. 85, gld. 1.10; dvanajstorkfl cvetličnega mila z raznimi vonjavami gld. 1,90, 2.50; dvanajatorka mila v podolii razno\ r:-t nega sadja kr. !>•"'. Sicer vso druge baze. I pisna garniiura, obsesajoea 100 najnne< jih listov papirja s povoljnimi črkami iu imeni, 100 mijtinejih zavitkov in 100 pečatnih znamk. Vse. to vkup za gld. I ; ie lineji gl. 1,85; najlineji /. barvan i mi zavitki gld, 1.70
srta™oift.^ M*«J
1.50 najfinejeTokinčan s podobami Itd gl.   na nov patentiran najin gurairanih, s pO.
1 80  2  •) ',fl   3   8 50  4- album za 100 po-    voljno lirmo. grbom itd., velja lo gl. 1.00; dob gl.' 3,' b'b0. 4, 5 do gl. 12; za 200 po-    500, gld. 1.25. dob gl. 4, 4.50, 5,  5.50, 6,7  do gl. 18, Na i pol i 'pbnojs slednji v nainoveji krasotni obliki. "Ji je dober Lefauo
dnji v najnoveji Albumi z muziko. igrajo, ko so odpro, dva lepa napeva,  jako pripravni za darila in kinč salona. V obliki pol osmerke, najele* gantneje vez.ani gld. 8.50; šo finoji gl. 11, najtineji gld. 14, 16.   V obliki osinerke ravno tako opravljeni gld,   11, 12, 14, 16, 18;   krasotvori  v obliki četvorko gld. 14, 16, 18, 20, 24. Pl sno mape, vsaka s zaporom, jako praktične gld. 1, 1.20, 1.50, 2;   s popolnim pisilniin orodjem gld. 2, 2.20, 2.50, 3, 3.50, 4, 4..r»0. Nes^serji najokatneje izdelani z vsemi šival-
500, gld. 1.25
i   na potova-
biMiN-revolver, s kt rini no v 6 sekundah zanesljivo Okrat vstreli. brei da bi so petelin Dapel; razen te hitrosti to orožje tudi daleč nese, na 7 milimetrov gld. 18.60. 100 patron gld. 3,60; na D milimetrov g hI. 17, patrone gld. I; na 12 milimetrov gld. 10. patrone gl. 4.511. 1'esini revolverji '•">" dolgi po gld. 8.50, patrone gld. B.60. Resna besedil kadilcem! Neredko se pripeti, ka po slabem papirji za cigareto o-stano v ustih slab okni, škodljiv zdravju. Temu seje prišlo v okom, ker se zamore ka diti turški tabak brez papirja prav prijetno. 1 steklena cev, v ktero se nabaše tabak, k t era nadomesti papir in prihrani vso nuijo
nimi potrebščinami po krajo. 45, 60, 80, gld. 1; veliki gld. 1.50, 1.80, 2 itd.; prav1 veliki, najlineji gld. 2.50, 3, 8.60, 4, 4.60,    Vclja le kr
6;   krasotvori   za darila gld. G, 7, 8, 10, Kolosalna razprodaja
**f **• t        . • ou več na kant prišlih fabrik zn marelo ii
Pahlje za plese in šetanje solnčnike.
v naječi zberki.  Ena priprosto,  lepo, kraje. Dežniki (marole). Velika lepa marala gld
BVile gld. 1,90, 2.20; s ivilno podlogo gld. 2.so, ;{; \v. navadnega blaga kr. 60, no; velik M.lnčnik iz tkanino kr. 80, gld. t, 1.20; iz težko svile gld. 2, 2.40, 2.80 J s svilno podlogo gld. B,20, B.80, 4, 1.511; senčniki gld. i .su, 2.50, B.
I'io»miška zaloga najboljših prernmnic, za ktero so daje poroštvo. Dvojo v/, angleških koncev kr, 46, 60, 8ii; svilnatih kr. 86, 05, gbl. 1.10, 1.60.
Imenitni pen srnici in noži iz bessemer-jekla, znani kot najboljši na svetu, po kr. 20, BO, 40, 60, H0, gbl. J, 1.20, 1.50.
Imenitne žlice iz bessemer-jekla, dobro počinjene, kakor srebrne nikdar barve ne spremene. Dvanajatorka jedilnih žlic kr. 85, tiiiejib gold. 1.20; dvanajslorka žličic za kavo kr. 45,
Kinožko srebro s srebrnimi ploščami, boljši kol navadno kineiko arebro, ker se predmeti i/, kinežkega srebra provleoejo z nioeiid srebrno ploioo. se prodnjain le v podpisanem bazarji. Poroštvo za km. »ko srebro i srebrnimi ploščami se daje na 10 let. 12 žlic le gl. 16.50, žličice /.a kavo gbl. 9.20; dvanajatorka nožev in vilic gbl. 26.60, 28; /.lira za sočivje gl. 8,90, 1.60; 12 no/.cv /.a dcs.-crl gld. 0.80, 12; l Holnlen najelegantneja oblika gld. 2.40, 2.86,8; Atupiiicn (sa poper) gld. 1.46, 1,90: rnaitlpavrc isn aladkor gld. 1.90, 2.10; l velika žlica za mleko gld. '2.75, 3.40; 1 velika žlica za juho gld. 5.40, 6.40, 7; Slonjaki /.a nože v novi jako elegantni obliki gld. 8.25; 1 par mi z ni h svečnikov gld.  4, 4.00, 5.85, 6.80, \'.'2'».
Kina*Alpaba*žlico , -/bog lepote in valraj-
nosti imenitne. 12 navailnih žlic gld. 2.35, 2.75, 3.50, 4,50, 6.20; 12 /ličio za kava gl. 1.80, 1.60, 2.35; 1 velika žlica za juho kr. OC, gld. 1.20;  kr mleko kr. 45, 60.
Prave pipice za Btnodke iz morsko p"nr
lc])o zrezljan«; po kr. 50, 80, gbl. I ; krasotvori po gl, 1,50, 1.80, 2, 2.50; po ravno taki ceni so tudi gladke pipiee z ustnikom iz jantara v zalogi. v,>' n-ii neji ... si m augležki nozi in vilice, dvanajstnrka •/. lesenim ročajem gld 2, 2.40, 3 ; z hivolo-košeeniin ročajem gbl. 4.50, 5, 5,50, 8; najlineji gld. 7, H, 0; dva-najttorka ea deuert gld. 2, 2.60, 8, 3.50, 4, 5.
AI|>nk-M-s oi'niki,   zbuhnjeni,   priznani kot nuji>olj&i : visoko: I  4« 5U 0" 7" 8"   9" 10' pO kr. 40,50,00,70,80, 00, gl. 1
Najnoveji tieseserji v podobi zlatih jajc, v kterih je lul poln šivank, dvojni konci in naprstnik iz kinežkega srebra, veljajo le kr. 30.
D.ilckoglodi (Perspoetive) z naj bolj čim steklom, ki daleč dobro kažejo po kr. 60, 80, gbl. 1.
Angležke Škarje najbolje bazo: škarje za izrezljavanjo kr. 16, 20, 25, 30 ; I škarjo za vrezavanje kr. 26, 30, 85, 40, največe kr. 50, 60, 70 ; krojaško Skorjo kr. 45, 66, 80, gld. 1, 1.20J I škarjo za luč za svetil-nico s smrdljivcom kr. 35; 1 verižica za škarje kr. 20.
Žepno svetilnico h tako priljubljenimi Ble-pilnimi šipami po kr. 60, 70, 80 ; b 4 krat-niin llepilom gbl. I, 1.20; v podobi knjigo za vkup zložiti gld. 2.50 ; svelilnica za bez-rokavčni lep kr. 80.
Okviri za  fotografijo po kr. 4, o, 10, 15;
Tini kr. 20, 80, 40; najiiuoji kr. 00, 80; v kabinetni obliki kr. 50, 60,'80, gld. J, 1.20.
[z^rstpe nngležko britvo (za vsako se
dajo poroštvo na dva lota) 1 Ctladstone Razor kr. £0; l Prince of Wales Ha-zor gld, 1.'20; l prav rina (leno ral Nn-pior It n z o r gld. 1.60; 1 nnjfineja Admiral Razor gld. 2; 1 Model Itazor, najboljša britev na svetu gld. 3, 3.50. Vbo britve v nožnica!). Nožnice z dvema britvama najboljše bazo gld. 1.80; Milo za brit i kr. 15,20; l.jorinen mi vijak kr. 45, brez vijaka kr. 26: pasta za jermrn mazati kr. 25.'
Vsacemu   gospodu neobhodno potrebno.
Zahojček za brit i in toaleto, fin, s ključnico, z velikim zrcalom in naslednjimi potrebnimi rečmi: 1 lina angležka britev, 1 milo za brili, 1 škatlja iz kovino, 1 kamen za brusiti in poostriti, 1 glavnik, 1 krta-čica za zobe, 1 fina pasta za zobe, 1 kos voščeno pomado, 1 kos mila za roke, 1 skle-nica fine pomade, 1 (lacon francoskega olja za lase. Vse to vkup lo gld. '2.80.
Jeklena peresa: škatljica s 144 najboljših
peres kr. 30; Kubn-oTa peresa 1 karton kr. 60, 80, gld. 1; angležka kr. 80, gld. 1, 1.20; dvanajstorka peresnih ročajev kr. 5, 10, 16, *20, «0, 40.
Kcritoires, elegantno polirani kovčeki, s predali, v njih: peresni ročaj, svinčnik, gani za izbrisati, 12 jeklenih pcreB, 2 koBa finega pečatnega voaka lo 35 kr.
Ceatiti prebivalci po deželi, ki bi iz Dunaja kar koli radi imeli,  lahko vse brez izjoinka dobe iz N. Glattail-a pariškega bazara. Tudi najmnnjše naročilo so strogo, solidno in vestno izvrSi.
N. Glattau-a priri parP
(&)
za Avstrijo na
Stadt, verjangerte K&rntnerBtrasse Nr. 51, Eck der VVallfiacbgaSse v Totlcco-vi palači.
Nil. Pi'odajalecjn poseben i'abnt.
mm
U
i
H
it 3
a'
i
i
i
3
i 1
3
Isdatelj in odgovorni vrednik Alarlin .!• l«\-el.
IiHotnik:
,j«  V »»Mil 'r *i
Tiskar (K.lusrri JaiihcIiMi.
MD