ekonomsko ogledalo april 2009, št. 4, let. XV Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 4 / letnik XV / 2009 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matej Adamič (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Katarina Ivas, Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, mag. Jože Markič, Tina Nenadič, Judita Mirjana Novak, Jure Povšnar (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); mag. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Barbara Knapič Navarrete, Jasna Kondža (Javne finance); Štefan Skledar (Možni ukrepi v obdobju finančne in gospodarske krize - nadomestila za brezposelnost); dr. Alenka Kajzer (Možni ukrepi v obdobju finančne in gospodarske krize - krajšanje delovnega časa) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Mateja Peternelj, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Solos Naklada: 400 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................15 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................17 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................19 Javne finance...........................................................................................................................................................................................21 Izbrane teme..................................................................................................................................................25 Možni ukrepi v obdobju finančne in gospodarske krize - nadomestila za brezposelnost...................................27 Možni ukrepi v obdobju finančne in gospodarske krize - krajšanje delovnega časa..............................................29 Statistična priloga.........................................................................................................................................31 Okvirji Okvir 1: Plačilna (ne)sposobnost...................................................................................................................................10 Okvir 2: Gibanja na nepremičninskem trgu................................................................................................................12 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Ekonomsko ogledalo, april 2009 3 Aktualno Aktualno IMF in Evropska komisija sta objavila pričakovano poslabšane napovedi gospodarske rasti, po katerih se bo BDP v evrskem območju letos skrčil za 4,0 %. Po napovedih EK naj bi se razmere stabilizirale v drugi polovici leta, do okrevanja gospodarske rasti pa naj bi prišlo na začetku leta 2010. Nekateri znaki začetka stabilizacije so sicer že vidni, saj je marca prišlo do manjših padcev kazalnikov gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah kot v zadnjih mesecih lani, nekateri kazalniki razpoloženja so se celo izboljšali. Še vedno pa obstajajo precejšnja tveganja, da bo kriza globlja, predvsem če do sedaj sprejeti obsežni ukrepi ekonomskih politik za blažitev krize ne bi bili učinkoviti. ECB je aprila in maja znižala ključno obrestno mero, ki zdaj znaša 1,0 %, in podobno kot ostale pomembnejše centralne banke najavila izvajanje bolj nekonvencionalnih ukrepov. Po strmem padcu izvoza blaga in obsega industrijske proizvodnje novembra in decembra se je njuna vrednost v prvih treh mesecih letos ohranjala na podobni ravni, zaradi negativnih gibanj ob koncu lanskega leta pa bila medletno precej nižja. Po močnem mesečnem upadanju novembra in decembra lani sta se izvoz in obseg industrijske proizvodnje v prvih treh mesecih po desezoniranih podatkih v veliki meri ohranjala na podobni ravni. Zaradi negativnih gibanj ob koncu lanskega leta pa je bila v prvem četrtletju vrednost izvoza blaga na medletni ravni nižja za 22,9 %, industrijska proizvodnja pa za 18,9 %. Podobno velja tudi za gibanje vrednosti opravljenih gradbenih del v gradbeništvu in realnega prihodka v trgovini na drobno. Po podatkih poslovnih tendenc podjetja v vseh dejavnostih kot pomembnejše omejitvene dejavnike poleg nezadostnega povpraševanja vedno bolj izpostavljajo finančne težave in dostopnost sredstev. V prvih štirih mesecih sta se ponovno vidno povečala povprečno število plačilno nesposobnih pravnih oseb in povprečni skupni dnevni znesek teh obveznosti. Število delovno aktivnih je bilo februarja prvič po koncu leta 2003 medletno nižje; število registriranih brezposelnih se je do konca aprila povečalo na 82.832 oseb. Glede na januar se je skupno število zaposlenih februarja zmanjšalo za 3.514 oseb, od tega 80 % v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Število registriranih brezposelnih oseb se je marca in aprila povečalo, za razliko od preteklih let, ko je v teh mesecih sezonsko upadalo. V prvih treh mesecih letos seje število oseb, ki so izgubile delo, medletno skoraj podvojilo, precej manjši je bil tudi odliv brezposelnih v zaposlitev. Povprečna nominalna bruto plača se je februarja znižala tretji mesec zapored (za 2,4 %), tokrat tudi v javnem sektorju, krepko se je upočasnila tudi njena medletna rast (4,2 %). Februarja se je povprečna plača v zasebnem sektorju, kjer je do padca prišlo v vseh dejavnostih, nominalno znižala za 3,0 %, v javnem za 1,3 %. Močno se je umirila tudi medletna rast v obeh sektorjih, vendar v javnem sektorju (9,5 %) ostaja precej višja kot v zasebnem (2,0 %). Gibanja v prvih mesecih nakazujejo, da bi letos v povprečju leta lahko prišlo do padca povprečne plače v zasebnem sektorju. Medletna inflacija se je aprila ponovno znižala (1,1 %), kar je poleg manjših pritiskov zaradi upadanja gospodarske aktivnosti v veliki meri posledica učinka osnove, ki je povezan z lanskim dvigom cen surovin. Medletna inflacija se bo ob ohranjanju cen nafte okrog sedanje ravni in odsotnosti drugih cenovnih šokov umirjala tudi v prihodnjih mesecih. V celotnem evrskem območju je po prvi oceni medletna inflacija aprila ostala nespremenjena (0,6 %). V prvih dveh mesecih je bil primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance medletno nižji za247,9mio EUR; finančne transakcije so bile kljub izdaji državne obveznice februarja neto odlivne. Znižanje primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance je predvsem posledica nižjega blagovnega primanjkljaja, saj je uvoz upadel bolj kot izvoz. Manjša sta bila tudi primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov in tekočih transferov, v storitveni bilanci pa se je zmanjšal presežek. Zaradi izdaje 3-letne državne obveznice v nominalni vrednosti 1 mrd EUR je bil februarja zabeležen velik neto pritok kapitala v državni sektor, vendar je bil neto odtok iz zasebnega sektorja in BS (zmanjšanje obveznosti do Evrosistema) še višji. Kreditna aktivnost se je marca ponovno močno umirila, neto tokovi kreditov so bili negativni predvsem zaradi odplačevanja kreditov države, neto zadolževanje podjetij in NFI pa je bilo na najnižji ravni po letu 2005. Za razliko od januarja in predvsem februarja je država marca neto odplačala kredite v višini 144,4 mio EUR, podjetja in NFI pa so se neto zadolžila le za 5,3 mio EUR. Vloge prebivalstva so po štirih mesecih krepitve stagnirale, vloge države so, potem ko je bil v prvih dveh mesecih zabeležen visok neto priliv (1,2 mrd EUR), marca zabeležile neto Ekonomsko ogledalo, april 2009 4 Aktualno odliv v višini 242,8 mio EUR. Promet na Ljubljanski borzi je bil v prvem četrtletju na najnižji ravni od leta 2005, odkar so razpoložljivi podatki, osrednji indeks pa je aprila po dveh mesecih padanja zabeležil skromno rast. V prvem četrtletju je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 2,1 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani; po nekonsolidiranih podatkih za februar je primanjkljaj državnega proračuna v prvih dveh mesecih letos dosegel 290 mio EUR. Pešanje medletne rasti javnofinančnih prihodkov se je marca nadaljevalo peti mesec zapored, v prvem četrtletju najbolj izrazito iz davka od dohodka pravnih oseb (-10,5 %) in DDV (-16,5 %). Prihodki državnega proračuna so bili februarja medletno nižji za 6,4 %, odhodki višji za 17,8 %, primanjkljaj pa je februarja po razpoložljivih podatkih izkazala tudi zdravstvena blagajna. V prvih treh mesecih se je nadaljevalo skromno črpanje evropskih sredstev, vendar zaradi sprejetih ukrepov Vlade pričakujemo, da se bo v drugi polovici leta izboljšalo. tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja 7 Mednarodno okolje MDS in Evropska Komisija sta objavila pričakovano poslabšane napovedi gospodarskih gibanj za leti 2009 in 2010. Obe instituciji napovedujeta za letos največje krčenje svetovnega gospodarstva po drugi svetovni vojni, vendar pa se je zniževanje napovedi gospodarske rasti zadnji mesec umirilo, saj obe instituciji napovedujeta podobno krčenje gospodarstva, kot je marca napovedal OECD. Po napovedi EK bo rast letos negativna v vseh članicah EU z izjemo Cipra, čeprav obstajajo precejšnje razlike med posameznimi državami. Zaradi ogromnega upada svetovne trgovine bodo najbolj prizadete izvozno usmerjene države, nekatere države so bolj neposredno izpostavljene finančni krizi oz. nepremičninski krizi, nekatere pa se soočajo s težavami pri zagotavljanju zunanjega financiranja nakopičenih neravnotežij. Za prihodnje leto zadnje napovedi vseh mednarodnih institucij kažejo na stabilizacijo razmer in postopno okrevanje gospodarstva, kar kažejo tudi nekateri kazalniki gospodarske aktivnosti in razpoloženja. Napoved Evropske komisije vključuje vse sprejete ukrepe držav, brez katerih bi bila gospodarska rast v EU še za okoli 1,0 o. t. oz. 0,75 o. t. nižja v letošnjem oz. prihodnjem letu od trenutno predvidene. Vse napovedi opozarjajo na veliko negotovost in na izkušnje iz preteklosti, ki kažejo, da je okrevanje vedno relativno počasnejše, ko je vzrok za recesijo finančna kriza. V trenutni situaciji to velja toliko bolj, saj gre za najglobjo in globalno sinhronizirano recesijo doslej. Še vedno obstajajo tudi precejšnja tveganja, ki bi lahko krizo še poglobila. Najpomembnejši je nevarnost, da do sedaj sprejeti ukrepi ne bodo dovolj učinkoviti pri prekinitvi negativnega vzajemnega vpliva med poslabšanimi finančnimi pogoji in padcem gospodarske rasti. V ZDA se je BDP v prvem četrtletju skrčil še bolj kot ob koncu lanskega leta, čeprav so že vidni dnekateriznaki stabilizacije razmer. BDP se je v prvem četrtletju medletno zmanjšal za 2,6 %, predvsem zaradi nadaljnjega zmanjšanja zasebne potrošnje in zasebnih investicij. Poglobil se je tudi padec mednarodne menjave, uvoza boljkot izvoza. Sicer pa Slika 1: Dejanska gospodarska rast in Pomladanska napoved Evropske komisije Rast EMU Napoved EMU Rast ZDA iNdpuveu t-Ut\ __ / / f / / / / 1 1 1 / / / / / V \ 1 / ✓ f / / / 1 \ \ v / / ! a a Vir: EC Spring Forecast. so vidni že nekateri znaki stabilizacije, saj so se nekateri kazalniki razpoloženja že obrnili navzgor, začela se je izboljševati tudi situacija na trgu nepremičnin, kjer so cene že približno tretjino nižje kot ob vrhu junija 2006. Znani so tudi rezultati testov izjemnih situacij oz. stres testov 19 največjih ameriških finančnih institucij, po katerih ob nadaljnjem zaostrovanju razmer za zagotovitev kapitalske ustreznosti potrebujejo še 75 mrd USD kapitala, kar je manj od pričakovanj na trgu. Ti rezulati pa predstavljajo pomemben korak k zmanjšanju negotovosti na finančnih trgih. Obrestne mere centralnih bank in na medbančnih trgih se še naprej znižujejo. ECB je aprila znižala svojo ključno obrestno mero, in sicer za 0,25 o. t. na 1,25 %, maja pa ponovno za 0,25 % na 1,0 %, kar je še vedno precej nad vrednostjo ključnih obrestnih mer ostalih pomembnejših svetovnih centralnih bank (ameriška centralna banka: 0,0 %-0,25 %, britanska centralna banka: 0,5 %, japonska centralna banka: 0,1 %). 4 3 2 0 Tabela 1: Predpostavke UMAR in napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast 2009 2010 IMF jan 09 EK jan 09 UMAR mar. 09 OECD mar 09 CONS apr 09 IMF apr 09 EK apr 09 IMF jan 09 EK jan 09 UMAR mar. 09 OECD mar 09 CONS apr 09 IMF apr 09 EK apr 09 EMU -2,0 -1,9 -4,1 -4,1 -3,4 -4,2 -4,0 0,2 0,4 -0,3 -0,3 0,3 -0,4 -0,1 EU -1,8 -1,8 -3,9 np -3,2 -4,0 -4,0 0,5 0,5 -0,3 np 0,3 -0,3 -0,1 DE -2,5 -2,3 -5,1 -5,3 -4,5 -5,6 -5,4 0,1 0,7 0,1 0,2 0,5 -1,0 0,3 IT -2,1 -2,0 -4,2 -4,3 -3,6 -4,4 -4,4 -0,1 0,3 -0,4 -0,4 0,0 -0,4 0,1 AT np -1,2 -3,5 np -2,3 -3,0 -4,0 np 0,6 -0,3 np 0,1 0,2 -0,1 FR -1,9 -1,8 -3,3 -3,3 -2,5 -3,0 -3,0 0,7 0,4 0,0 -0,1 0,3 0,4 -0,2 UK -2,8 -2,8 -3,5 -3,7 -3,3 -4,1 -3,8 0,2 0,2 -0,2 -0,2 0,3 0,4 0,1 US -1,6 -1,6 -4,0 -4,0 -2,7 -2,8 -2,9 1,6 1,7 2,5 0,0 1,8 0,0 0,9 Vir: Eurostat, European Commission Interim Forecast (januar 2009), IMF World Economic Outlook (januar 2009), Consensus Forecasts (februar 2009), Consensus Forecasts (marec 2009), OECD Economic Outlook (marec 2009), UMAR pomladanska napoved (april 2009). 8 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja Hkrati z znižanjem ključne obrestne mere je ECB sporočila, da bo podobno kot ostale pomembnejše centralne banke začela kupovati zavarovane obveznice, ki jih izdajajo banke v evrskem območju, za kar bodo namenili 80 mrd EUR, podaljšali pa so tudi najdaljši rok za vračanje posojil bankam s šest na dvanajst mescev. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a je aprila v povprečju znašala 1,42 %, kar je za 0,21 o. t. manj kot marca. Aprila se je cena nafte povišala in v povprečju znašala 50,0 USD za sod. Glede na marec je bila povprečna cena višja za 7,4 %, medletno pa je bila nižja za 54,1 %. Aprila se je vrednost evra glede na ostale pomembnejše svetovne valute povečala. Vrednost evra se je glede na dolar ponovno povečala, in sicer za 1,1 % (povprečni tečaj 1,3190 USD za 1 EUR). Evro je pridobil vrednost tudi v primerjavi z japonskim jenom (povprečni tečaj 130,24 JPY za 1 EUR) in švicarskim frankom (povprečni tečaj 1,5147 CHF za 1 EUR), medtem ko je vrednost evra padla glede na britanski funt (povprečni tečaj 0,8976 GBP za 1 EUR). cestnimi vozili. Izvoz blaga v EU se je februarja medletno nominalno znižal za 25,9 %, v države nečlanice pa za 23,3 %. Po razpoložljivih podatkih o strukturi izvoza po SMTK za januar je viden pozitivni prispevek k rasti izvoza imel le izvoz električne energije, največji negativni prispevek pa izvoz cestnih vozil, katerega rast se medletno znižuje od maja lani. Podobno gibanje kot izvozni so imeli, pri še večjem upadu, tudi uvozni tokovi. Februarja se je uvoz blaga iz držav EU medletno znižal za 32,8 %, iz držav nečlanic pa za 14,5 %. V strukturi uvoza po proizvodih je imel januarja k rasti uvoza največji negativni prispevek uvoz cestnih vozil. V prvih dveh mesecih letos je bil skupni izvoz blaga medletno nominalno nižji za 25,3 %, uvoz pa kar za 30,2 %. Pogoji menjave blaga so se januarja zaradi precej hitrejšega padca uvoznih cen od izvoznih izboljšali.2 Pogoji blagovne menjave se na medletni ravni sicer izboljšujejo od novembra lani, ko so se začele močno zniževati cene nafte in ostalih surovin. Januarja so se izvozne cene medletno znižale za 1,4 %, uvozne cene za 6,2 %, pogoji menjave pa so se zato precej izboljšali, in sicer za 5,1 %. Gospodarska gibanja v Sloveniji Februarja se je nižanje vrednosti blagovne menjave na mesečni ravni drugi mesec zapored močno umirilo, na medletni ravni pa je vrednost izrazito nižja.1 Zniževanje izvoza blaga (mesečno desezonirano) se je po precejšnjem padcu novembra in decembra (v povprečju -11,3 %) v prvih dveh mesecih letos sicer umirilo (-0,9 %), februarja pa je prišlo tudi do manjšega padca uvoza blaga. Februarja je bil medletno izvoz blaga nominalno nižji za 25,1 %, uvoza blaga pa za 29,1 %. Februarja sta bila izvoz in uvoz medletno nominalno nižja, največji prispevek k znižanju obeh pa je imela menjava s Slika 2: Blagovni izvoz in uvoz ro ro ro ro ro ro Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 3: Pogoji blagovne menjave Pogoji menjave -----Izvozne cene -Uvozne cene 108 92 Vir: SURS, preračuni UMAR. Vrednost storitvene menjave se na medletni ravni znižuje, vendar počasneje od blagovne. Upad izvoza storitev je predvsem posledica pešanja izvoza transporta, ki je precejpovezan z dinamiko blagovnega izvoza. Zaradi finančne in gospodarske krize je letos začela pešati tudi menjava finančnih, zavarovalniških in gradbenih storitev. Februarja sta imela največji negativni prispevek k rasti izvoza izvoz cestnega in pomorskega transporta in izvoz gradbenih storitev. Pri uvozu je imel največji negativni prispevek uvoz pomorskega in železniškega transporta ter zavarovanj. V prvih dveh letošnjih mesecih se je izvoz storitev medletno nominalno znižal za 9,6 %, uvoz storitev pa za 6,7 %. 1 Po zunanjetrgovinski statistiki. 2 Po zunanjetrgovinski statistiki. Ekonomsko ogledalo, april 2009 9 Tekoča gospodarska gibanja Februarja se je padanje proizvodne aktivnosti predelovalnih dejavnosti umirilo, medletno pa je bila ponovno precej nižja. V primerjavi z januarjem je bila po desezoniranih podatkih nižja za 1,2 %, glede na februar preteklega leta pa je bil obseg proizvodnje nižji za 24,2 % (delovnim dnem prilagojeni podatki), kar je v precejšnji meri odraz hitrega upadanja proizvodnje v zadnjih mesecih leta 2008. Obseg proizvodnje je bil glede na februar 2008 nižji v vseh panogah predelovalnih dejavnosti, najboljv nekaterih pretežno izvozno usmerjenih in manj tehnološko zahtevnih dejavnostih, in sicer usnjarski (-51,2 %), tekstilni (-40,2 %) in pohištveni industriji (-36,3 %). Občutno znižanje je bilo zaznati tudi pri prihodku od prodaje (-24,1 %), in sicer na domačem in na tujih trgih. Rast obsega zalog se je sicer v zadnjih mesecih nekoliko upočasnila, vendar se te še vedno povečujejo. Zaloge končanih in nedokončanih proizvodov v industriji se še povečujejo in so bile v prvih dveh mesecih letos za 7,1 % večje kot v enakem obdobju lani. Ob strmem padcu povpraševanja so tako kljub precejšnjemu znižanju proizvodne aktivnosti zaloge na enoto proizvodnje v zadnjih preučevanih mesecih močno narasle. V primeru, da ne bo prišlo do večje oživitve povpraševanja, lahko zaradi povečanja zalog pričakujemo nadaljnje prilagajanje obsega proizvodnje. Po podatkih četrtletnih poslovnih tendenc nezadostno tuje povpraševanje ostaja najpogostejši omejitveni dejavnik v proizvodnji, izkoriščenost proizvodnih kapacitet pa Slika 4: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti Slika 5: Gibanje zalog v predelovalnih dejavnostih - Originalni podatki - Desezonirani podatki -Indeks zalog na enoto proizvoda -Indeks zalog / / Vir: SURS. Vir: SURS, preračuni UMAR. 90 30 80 80 70 Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2007 2008 II 09/ I 09 II 09/ II 08 Izvoz1 16,9 4,7 3,2 -23,1 -blago 16,3 1,2 6,4 -25,1 -storitve 20,1 20,8 -8,3 -13,1 Uvoz1 18,3 6,1 5,9 -26,3 -blago 18,1 5,5 5,5 -29,3 -storitve 20,1 9,8 8,3 -2,6 Industrijska proizvodnja 7,2 -1,2 -0,92 -22,33 -v predelovalnih dejavnostih 8,5 -1,3 -1,22 -24,23 Gradbeništvo - vrednost opravljenih gradbenih del 18,5 15,7 1,12 -25,03 Trgovina -prihodek v trgovini na drobno 9,5 10,4 -5,52 -11,93 Gostinstvo - prihodek v gostinstvu 0,3 -4,0 -1,62 -10,93 Slika 6: Omejitveni dejavniki in izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih po poslovnih tendencah 80 70 60 % 50 ro ro H 40 o f 30 > 20 10 0 Finančni problemi ■ Nezadostno tuje povpraševanje Pomanjkanje delavcev na splošno - Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti (desna os) Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. a a Vir: SURS. 90 85 ï= 80 75 70 65 60 10 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 1: Plačilna (ne)sposobnost V prvem četrtletju letos se je število plačilno nesposobnih poslovnih subjektov povečalo v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani. Povprečno mesečno število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu se je povečalo za 5,4 %, skupno število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami je bilo večje za 4,8 %, skupno število začetih osebnih stečajev nad samostojnimi podjetniki pa je bilo večje za tretjino. Največ pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu je bilo marca letos (3.902), med njimi največ iz gradbeništva, trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil ter iz predelovalnih dejavnosti. V prvem četrtletju letos sta bila nad dolgoročno plačilno nesposobnimi poslovnimi subjekti začeta dva postopka1 prisilne poravnave (oba nad pravnima osebama), 65 stečajnih postopkov (od tega 35,4 % v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil; 16,9 % v predelovalnih dejavnostih in 15,4 % v gradbeništvu) in 20 osebnih stečajev nad samostojnimi podjetniki (od tega 40,0 % v gostinstvu in po petina v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil ter v gradbeništvu). Slika 7: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot 5 dni v mesecu Druge dejavnosti (leva os) ^^m Predelovalne dej. (leva os) Gradbeništvo (leva os) Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (leva os) — Povprečni skupni dnevni znesek neporavnanih obveznosti (desna os) 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 ■ Iill 160 140 120 100 cc Üj 80 o 'SE > 60 40 20 0 Slika 8: Začetek stečajnih postopkov 35 Nad pravnimi osebami Osebni stečaj okt. 08 nov. 08 dec. 08 jan. 09 feb. 09 mar. 09 Vir: AJPES Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09 1 Več o značilnostih posameznih postopkov glej Ekonomsko ogledalo, marec 2009. 15 5 0 se je aprila še znižala. Na podlagi podatkov aprilske ankete poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih so podjetja, podobno kot januarja, kot najpogostejšo omejitev pri proizvodnji ocenila nezadostno povpraševanje, predvsem tuje. Slednje je kot omejitev pri proizvodnji navedlo skoraj 70 % anketiranih podjetij. V primerjavi z januarjem se je povečala tudi pogostost odgovora o negotovih gospodarskih razmerah (47 %), finančnih problemih (24 %) in neporavnanih obveznostih iz poslovanja (20 %). Podjetja tudi ocenila, da se je na začetku drugega četrtletja njihov konkurenčni položaj še naprej slabšal na vseh trgih, glede na prvo četrtletje letos pa najbolj na trgih zunaj EU. Nizka januarska izkoriščenost proizvodnih kapacitet (74,5 %) se je aprila še znižala, in sicer na 68,9 %, kar je nova najnižja vrednost doslej (podatki od prvega četrtletja 1996). Proizvodnja električne energije se je marca povečala predvsem zaradi večje proizvodnje hidroenergije, poraba elektrike pa je bila medletno nižja trinajsti mesec zapored. Proizvodnja elektrike je bila marca medletno večja za 8,6 %, v hidroelektrarnah za dobro polovico. Poraba elektrike je bila medletno nižja za 12,0 %, kar je posledica nižje proizvodnje predelovalnih dejavnostih. Znižanju je manjši odjem v proizvodnji aluminija še vedno prispeval 44 %, vsi neposredni odjemalci skupaj (poleg proizvodnje aluminija še proizvodnja železa in jekla) pa so k skupnemu znižanju porabe prispevali skoraj dve tretjini. Medletno nižji odjem z distribucijske mreže za 4,8 % pa je k skupnemu zmanjšanju porabe prispeval eno tretjino. Mesečni neto izvoz elektrike se je marca še okrepil in je znašal 249 GWh (več kot 20 % proizvodnje). V prvem četrtletju skupaj je bila proizvodnja elektrike medletno višja za 6,6 %, poraba pa nižja za 10,4 %. Nekateri kazalniki nakazujejo močno zmanjšanje obsega cestnih prevozov v prvem četrtletju; v zadnjem četrtletju lani je bila medletna rast cestnega blagovnega prometa še vedno visoka, železniškega pa se je znižala. Na železnici se je obseg blagovnih prevozov v zadnjem četrtletju zaradi znižanja mednarodnih prevozov (-7,0 %) znižal za 3,6 %, nižji je bil tudi na letni ravni (-2,3 %). Obseg cestnih blagovnih prevozov se je v zadnjem četrtletju povečal za 17,2 %, kar je skoraj izključno posledica nadaljevanja Ekonomsko ogledalo, marec 2009 11 Tekoča gospodarska gibanja visoke rasti mednarodnih prevozov (25,7 %), ki so glavni razlog za visoko rast v celem letu 2008 (18,4 %). Učinki krize so vidni tudi v cestno prevozni dejavnosti, kar je kazal že manjši obseg obnavljanja voznega parka tovornih vozil v zadnjem četrtletju lani, ki se je v letošnjem prvem četrtletju še zmanjšal, ko je bilo na medletni ravni prvič registriranih 46,7 % manj tovornih vozil, 78,1 % manj vlečnih vozil in 64,5 % manj priklopnikov. Znižanje nakazujejo tudi ostali kazalniki, kot so obseg nemške industrijske proizvodnje, obseg domače gradbene dejavnosti, izvoz storitev v cestnem prometu in podatki DARS glede prehodov tovornjakov skozi cestninske prehode. Zaradi vpliva krize in po lanskem predsedovanju Slovenije EU se upadanje obsega zračnega in letališkega prometa v prvih dveh mesecih letos stopnjuje (februarja za 18,7 % in 25,7 %). Slika 9: Cestni in železniški mednarodni blagovni promet (merjeno v tonskih km) -Cestni mednarodni -Železniški mednarodni Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del 225 a a Viri: SURS, preračuni UMAR. Gradbena aktivnost je bila februarja na podobni ravni kot mesec pred tem. Po desezoniranih podatkih je bila vrednost opravljenih del za 1,1 % višja kot januarja, a še vedno precej nižja kot v začetku lanskega leta. V prvih dveh mesecih je bila vrednost opravljenih del za 25,9 % nižja kot v enakem obdobju lani. Znižanje je bilo največje v gradnji nestanovanjskih stavb (-32,8 %), v gradnji stanovanjskih stavb3 pa je bila vrednost del na podobni ravni kot lani. Nove pogodbe in naročila v gradbeništvu so se na začetku leta znižale. Po podatkih gradbene statistike je bila vrednost zaloge pogodb januarja za 11,0 % nižja kot leto pred tem, vrednost novih pogodb pa je bila v prvih dveh mesecih medletno nižja za 28,8 %. Podobno kažejo tudi desezonirani podatki poslovnih tendenc. Kazalnik skupna naročila in pričakovana naročila sta aprila 3 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. -Originalni podatki -Desezonirani podatki Vir: SURS. Slika 11: Omejitveni dejavniki v gradbeništvu po poslovnih tendencah - Nezadostno povpraševanje - Visoki finančni stroški Težave pri pridobivanju kreditov Pomanjkanje usposobljenih delavcev Vir: SURS. ponovno dosegla najnižje vrednosti, odkar razpolagamo s podatki (marec 2002). Med omejitvenimi dejavniki je najpomembnejši nezadostno povpraševanje, ki je aprila prav tako ponovno dosegel najvišjo vrednost. Realni prihodek je bil februarja v vseh segmentih trgovine na drobno4 nižji na mesečni in letni ravni. Skupni realni prihodek se je medletno znižal najmočneje v celotnem opazovanem obdobju (od januarja 2001). V trgovini z neživili, kjer se je prihodek medletno znižal najmočneje v preteklih osmih letih (-8,7 %), so rast prihodka beležile le specializirane prodajalne s farmacevtskimi, medicinskimi, 4 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45). 75 50 10 0 12 Ekonomsko ogledalo, april 2009 Tekoča gospodarska gibanja Okvir2: Gibanja na nepremičninskem trgu Po podatkih SURS se je v zadnjem četrtletju 2008 nadaljeval postopen padec cen stanovanj z vrha v prvem četrtletju 2008. Padec sta zaznala tudi GURS in Slonep.1 V zadnjem četrtletju lani se je tako tudi po podatkih SURS padec cen stanovanj nekoliko pospešil, tako da so se cene prvič znižale tudi medletno (-2,9 %). Cene so, čeprav z zamikom in v manjši meri, začele odražati upad povpraševanja, ki se kaže v nadaljnjem močnem upadanju števila transakcij oz. prodaj. Število prečiščenih tržnih transakcij z rabljenimi stanovanji, ki jih v svojem izračunu upošteva SURS, upada že eno leto in pol in je bilo v zadnjem četrtletju lani na najnižji ravni, odkar so na voljo podatki (januar 2004). Na nadaljevanje močnega upada števila transakcij smo opozorili že pri februarski analizi podatkov GURS za zadnje četrtletje 2008. Glede cen so podatki GURS o povprečni vrednosti transakcij pri stanovanjih in hišah sicer pokazali padec glede na tretje četrtletje 2008, vendar so medletno še vedno kazali na manjšo rast. Padec cen v zadnjem četrtletju 2008 je bil viden tudi v podatkih Slonepa o oglaševanih cenah stanovanjv Ljubljani, ki predstavlja največji del, približno tretjino slovenskega stanovanjskega trga. V zadnjem četrtletju 2008 so se te cene v povprečju znižale za 2,3 %, kar je predstavljalo prvo znižanje na četrtletni ravni po letu 2003, ko izračunavajo povprečno vrednost oglaševane cene stanovanj v Ljubljani. Nadaljevanje trenda padanja števila transakcij in cen stanovanj pa se kaže tudi v doslej že razpoložljivih podatkih GURS in Slonep za prvo četrtletje 2009. Prvi, še neprečiščeni podatki GURS kažejo na nadaljevanje padca števila transakcij, podatki Slonep pa na nadaljnji postopni padec cen stanovanj v Ljubljani. 1 Več o razlikah med metodologijami teh institucij glej Ekonomsko ogledalo, december 20008. zaupanja v trgovini na drobno se je aprila nekoliko izboljšal, a ostal nižji kot v prvih mesecih leta. Po razpoložljivih podatkih se je aktivnost v gostinstvu februarja umirila. Realni prihodek se je ponovno znižal mesečno in medletno. Na nižji medletni prihodek gostinskih in nastanitvenih storitev je močno vplivalo manjše število turističnih prihodov (-18,8 %) in prenočitev (-15,2 %), kar je največje znižanje, odkar so na voljo podatki (januar 1991) in je predvsem posledica nižjega števila prihodov in prenočitev tujih turistov. V prvih dveh mesecih leta je bil tudi zaradi manjšega števila turističnih prenočitev (-6,3 %), realni prihodek v gostinstvu medletno nižji za okoli desetino (-8,9 %). V prvem četrtletju so gospodinjstva v primerjavi z letom prej trošila precej manj. Prihodek v trgovini na drobno se je zmanjšal za 5,1 %, fizične osebe pa so registrirale za skoraj četrtino manj novih osebnih vozil. Zadolževanja za potrošne dobrine je bilo skromno, potrošniški krediti pa so se neto odplačevali (v višini 30 mio EUR). Precej nižji kot pred letom dni je bil tudi kazalec zaupanja potrošnikov, potrošniki pa so najbolj pesimistični glede gospodarskega stanja, povečanja brezposelnosti in večjih nakupov. Medletna realna rast mase neto izplačanih plač je bila v povprečju prvega četrtletja, predvsem zaradi učinka osnove pri plačah v javnem sektorju, še razmeroma visoka (4,6 %). Tudi razpoložljivi podatki za kozmetičnimi in toaletnimi izdelki. V trgovini z motornimi vozili se je prihodek znižal peti mesec zapored (-25,0 %), kar kažejo tudi podatki o več kot petini manjšem številu prvič registriranih osebnih vozil (-21,9 %) kot leto prej. Nižji je bil tudi prihodek v trgovini z motornimi gorivi (-21,3 %) in v trgovini z živili, pijačami in tobakom (-6,4 %). Kazalnik Slika 13: Realni prihodek v trgovini na drobno —♦— Motor. vozila in popr. le-teh -Trgovina na drobno ----- -Motorna goriva - -Živila, pijača, tobak ----- -Neživila Vir: SURS; preračuni UMAR. 50 , 40 30 20 10 0 10 Ekonomsko ogledalo, april 2009 13 Tekoča gospodarska gibanja Slika 14: Kazalniki zasebne potrošnje Masa neto izplačanih plač (realno) Število prvič registriranih osebnih vozil fizičnih oseb ** -----Prihodek v trgovini na drobno (realno)* -Kazalec zaupanja potrošnikov, orig.vrednost (desna os) Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Opomba: « Podatki od marca 2006. «« SKD 200& Slika 15: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Trg. na drobno -Storitvene dej. Predelovalne dej. Potrošniki Gradbeništvo 30 20 10 0 -10 -20 Trg dela Število delovno aktivnih je bilo februarja prvič po koncu leta 2003 nižje kot v enakem mesecu predhodnega leta (-0,3 %). Število delovno aktivnih je bilo medletno občutno nižje v predelovalnih dejavnostih (za 14.315) ter v kmetijstvu in rudarstvu, v ostalih dejavnostih pa je ostalo višje kot pred letom dni. Glede na januar se je število delovno aktivnih februarja zmanjšalo za nadaljnjih 0,4 % (3.514 oseb), od teh kar 80 % v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu. Število razpisanih potreb po delavcih in novih zaposlitev se je marca sezonsko povečalo, še naprej pa ostaja za približno tretjino nižje kot pred enim letom. Ponovno se je povečalo število delovnih dovoljenj Slika 16: Formalno delovno aktivni in registrirani brezposelni - Del. aktivni 2009 (leva os) - Del. aktivni 2007 (leva os) - Brezposelni 2008 (desna os) Del. aktivni 2008 (leva os) - Brezposelni 2009 (desna os) ■ Brezposelni 2007 (desna os) 120 : ^ c D > ^ : ro i= — ro ^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 17: Potrebe po delavcih, realizirane zaposlitve in število brezposelnih na prosto delovno mesto april ne kažejo okrepitve trošenja, saj je bilo registracij osebni vozil fizičnih oseb več kot tretjino manj kot aprila lani, zaupanje potrošnikov pa se je ponovno znižalo. Kazalnik gospodarske klime je aprila dosegel novo najnižjo raven doslej (januar 2000), čeprav se je njegovo mesečno padanje v zadnjih mesecih upočasnilo. Skupni kazalnik je se je ponovno znižal predvsem zaradi nižje vrednosti kazalnika v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu, znižal pa se je tudi kazalnik razpoloženja potrošnikov, kjer se je najboljpovečal pesimizem potrošnikov glede finančnega stanja v prihodnjih 12 mesecih. Ponovno se je znižala tudi vrednost vseh kazalnikov stanja v predelovalnih dejavnostih, vrednost kazalnikov pričakovanj pa se je, z izjemo pričakovanega zaposlovanja, povečala. -Potrebe po delavcih ----Nove zaposlitve - Število brezposelnih na prosto del.mesto -desez. (desna os) a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 18 12 12 6 0 -12 900 880 860 S 840 90 820 80 800 70 780 60 760 50 40 8 30 7 20 6 10 5 a0 4 3 2 0 14 Ekonomsko ogledalo, april 2009 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 3: Formalno delovno aktivni po dejavnostih Število v 1.000 Medletne stopnje rasti, v % 2008 XII 08 II 09 2008/ 2007 II 09/ XII 08 II 09/ I 09 II 09/ II 08 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 39,7 38,8 37,8 -1,8 -2,6 0,0 -7,3 B Rudarstvo 3,6 3,4 3,4 -5,2 -0,2 -0,2 -8,0 C Predelovalne dejavnosti 222,4 216,3 209,6 -0,5 -3,1 -1,1 -6,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,7 7,7 7,8 -1,1 1,1 1,1 2,4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 8,8 9,0 8,9 4,7 -1,0 0,0 2,5 F Gradbeništvo 87,9 89,5 87,7 12,2 -2,0 -0,6 5,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 115,8 116,9 115,9 3,5 -0,8 -0,3 1,0 H Promet in skladiščenje 51,2 51,4 50,8 5,4 -1,3 -0,5 0,7 I Gostinstvo 33,8 34,3 33,9 1,7 -1,1 0,1 1,5 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 21,9 22,4 22,5 4,8 0,3 0,2 4,8 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,3 24,6 24,7 4,2 0,1 -0,9 3,4 L Poslovanje z nepremičninami 4,2 4,3 4,3 9,6 0,2 -1,0 10,8 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 42,8 44,4 44,2 7,1 -0,5 -0,4 6,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26,0 26,0 25,5 5,2 -2,2 -0,8 1,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,0 50,8 51,0 1,3 0,3 -0,3 0,2 P Izobraževanje 60,0 61,0 61,4 1,5 0,7 0,4 2,5 Q Zdravstvo in socialno varstvo 51,0 51,6 51,8 2,7 0,3 0,5 1,8 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 13,8 14,0 14,0 6,5 -0,1 0,2 1,8 S Druge dejavnosti 12,8 13,1 13,1 1,3 -0,4 0,3 4,8 T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,5 0,5 6,4 -1,2 0,8 10,1 Vir: SURS, preračuni UMAR. za tujce, in sicer marca na 92.642, kar je 28,5 % več kot pred letom dni. Večina tujih delavcev ostaja zaposlena v dejavnostih z najnižjimi povprečnimi plačami. Število registriranih brezposelnih se je marca za razliko od prejšnjih let, ko je že februarja začelo sezonsko upadati, še naprej povečuje. Marca se je število registriranih brezposelnih povečalo še za 2.500 na 79.682, v prvem četrtletju skupaj pa se je povečalo za 13.443 oseb. Število oseb, ki so izgubile delo, se je v primerjavi s prvim četrtletjem lani skoraj podvojilo (24.836 oseb), manjši je bil tudi odliv brezposelnih v zaposlitev (9.472), manj pa je bilo tudi črtanj iz drugih razlogov. V prvem četrtletju je bilo 38,2 % manj razpisanih potreb po delavcih in 32,7 % manj realiziranih zaposlitev kot v enakem četrtletju 2008. Stopnja registrirane brezposelnosti je februarja znašala 8,2 %, kar je že 1,9 o. t. več kot septembra, ko je dosegla najnižjo raven doslej (6,3 %). Aprila se je število registriranih brezposelnih povečalo še za 3.204 na 82.832 oseb. Februarja so se plače tretji mesec zapored znižale, tokrat v obeh sektorjih, ponovno pa se je krepko upočasnila tudi njihova medletna rast. Bruto plača na zaposlenega se je februarja povsod razen v javni upravi znižala, v povprečju za 2,4 % nominalno, realno še za 0,5 o. t. bolj. Na medletni ravni se je nominalna rast upočasnila in dosegla 4,2 % (lani februarja 9,3 %), v prvih dveh mesecih skupaj pa je znašala 5,5 %. Glavnino je prispevala rast plač javnega sektorja. V zasebnem sektorju je bila februarja rast plač tretji mesec zapored negativna. V preteklih letih so bile bruto plače Slika 18: Nominalna bruto plača na zaposlenega -Skupaj -Zas.sektor (A-N;S) 1 t -----Jav. sektor (O-R) 1 4t \ \ J\s/y i n i • i i M Vir: SURS, preračuni UMAR. 18 16 14 12 10 8 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 15 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2007 2008 II 09/ I 09 II 09/ II 08 Aktivno prebivalstvo 1,6 -0,6 0,0 0,8 Formalno delovno aktivni 3,5 3,1 -0,4 -0,3 - Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah 3,3 3,1 -0,4 -0,2 Registrirani brezposelni -16,9 11,4 4,4 15,2 Povprečna nominalna bruto plača 5,9 8,3 -2,4 4,2 -zasebni sektor 6,9' 7,8] -3,0 2,0 -javne storitve 4,1' 9,7] -1,3 9,5 2008 II 08 I 09 II 09 Stopnja registrirane brezposelnosti 6,7 7,1 7,0 8,2 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.391,43 1.325,73 1.416,40 1.381,87 Zasebni sektor (v EUR) 1.315,49 1.246,83 1.310,70 1.271,42 Javni sektor (v EUR) 1.642,58 1.583,46 1.756,23 1.733,31 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: Izračuni po klasifikaciji SKD 2002. v zasebnem sektorju februarja običajno še nekoliko nižje kot januarja, vendar ob praviloma delovno krajših februarjih. Letos je kljub enakemu številu delovnih dni prišlo do 3,0-odstotnega nominalnega padca povprečne bruto plače, kar povezujemo s padcem gospodarske aktivnosti, zaradi česa se že uvajajo krajši delovniki. Do padca povprečne plače je prišlo v vseh dejavnostih. Na medletni ravni je bila rast bruto plače sektorja nominalno 2,0-odstotna in se je glede na januar skoraj prepolovila. Takšna gibanja kažejo, da bi se lahko povprečna plača v zasebnem sektorju letos znižala. V javnem sektorju so bile februarske plače nižje odjanuarskih, njihova rast se je občutno upočasnila tudi na medletni ravni. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je bila za 1,3 % nižja v primerjavi s preteklim mesecem. Javna uprava je zabeležila skromno rast bruto plače (0,4 %), izobraževanje skoraj stagnacijo (-0,2 %), do nepričakovano visokega znižanja plač pa je prišlo v zdravstvu in socialnem varstvu (-4,4 %) ter kulturnih, razvedrilnihinrekreacijskih dejavnostih (-2,8 %)5. V zdravstvu je bilo dobro desetino manj plačil za nadure, pretežni del znižanja plač pa je posledica januarske visoke osnove (zaradi izplačanih poračunov delovne uspešnosti in povečanega obsega dela za preteklo leto). Medletna rast bruto plače v javnem sektorju se je sicer z januarske (15,3 %) umirila na 9,5 %, kar pripisujemo visoki osnovi lanskega februarja6 in velikemu februarskemu znižanju plač v prej navedenih dejavnostih, a ostaja precej višja kot v zasebnem sektorju. Ob prehodu na nov plačni sistem je po ugotovitvah MJU7 ponekod prihajalo tudi do višanja zahtevnosti delovnih mest8, zato je vlada pozvala resorna ministrstva, da izvedejo potrebne nadzore, na podlagi katerih se bodo nato odpravile nepravilnosti. Cene Aprila se je medletna inflacija ponovno znižala in znašala 1,1 %, cene življenjskih potrebščin pa se v primerjavi s februarjem skoraj niso spremenile (0,1 %). Umirjanje inflacije je delno posledica učinka osnove, saj so se v istih mesecih lanskega leta močno poviševale cene surovin, predvsem nafte, kar se letos, ob odsotnosti teh šokov, zrcali v zniževanju inflacije. Poleg tega na umirjanje inflacijskih pritiskov pomembno vpliva znižanje gospodarske aktivnosti, ki se je v prvih mesecih leta še pospešilo. V prvih štirih mesecih letos so se cene življenjskih potrebščin povišale za 1,2 % (lani 2,1 %). Slika 19: Razčlenitev medletne inflacije 8 7 6 5 0 4 S 3 1 2 ■ Tekoča goriva Hrana I Ostalo Storitve Vir: SURS, preračuni UMAR. Inflacijajebilamarcapodobnokotvenakemmesecupreteklih let relativno visoka (1,0 %), umirjanje medletne inflacije pa se je nadaljevalo (1,8 %). Pričakovano nadaljevanje umirjanja medletne inflacije je poleg zmanjšanih pritiskov na rast cen zaradi slabih gospodarskih razmer v veliki meri posledica učinka osnove, ki je povezan predvsem z naraščajočimi cenami nafte v prvi polovici lani. Ta učinek se odraža v negativnem prispevku rasti cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje k inflaciji (-0,9 o. t.). Prispevek rasti cen storitev je znašal 1,0 o. t., rast cen hrane 0,5 o. t., rast cen ostalega blaga pa 1,2 o. t. 0 5 Predvsem zaradi znižanja plač v oddelku prirejanja iger na srečo (-6,1 %). 6 Februarja lani so se plače v javnem sektorju zaradi višje inflacije v letu 2007 od predvidene, s poračunom za januar, uskladile za 3,4 %. 7 'Aktualizirana ocena finančnih posledic uvedbe novega plačnega sistema na podlagi podatkov ministrstev o sistemizaciji delovnih mest in izplačanih plačah, marec 2009. 8 Zlasti na področju vzgoje, izobraževanja in športa, zdravstva, socialnega varstva, kmetijstva in gozdarstva ter obvezne socialne varnosti. 16 Ekonomsko ogledalo, april 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 20: Inflacija v Sloveniji in v celotnem evrskem območju -Slovenija: Inflacija -----Slovenija: Inflacija brez energije in nepredelane hrane -Evrsko območje: Inflacija - Evrsko območje: Inflacija brez energije in nepredelane hrane Slika 21: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu -Skupaj -Proizvodnja živil ----Proizv. kovin in kovinskih izd., raznih strojev in naprav 18 15 12 9 5- 6 (C i 3 tu 0 (U u s -3 Vir: SURS, Eurostat. Vir: SURS. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu so marca ostale nespremenjene, medletna rast pa se še naprej umirja. Drugi mesec zapored so se sicer povišale cene električne energije (marca za 1,3 %), znižale pa so se cene v proizvodnji, povezani s kovinami in kovinskimi izdelki. V primerjavi s februarjem je bila medletna rast cen industrijskih izdelkov nižja za 0,4 o. t. in je znašala 0,8 %. Medletna rast cen v predelovalnih dejavnostih je bila marca celo negativna (-0,7 %), kar je predvsem posledica negativnih medletnih rasti cen v proizvodnji živil (-2,3 %) ter proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-8,9 %). V prvih dveh mesecih leta 2009 je bila cenovna konkurenčnost gospodarstva stabilna. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi cenami življenjskih potrebščin9, je bil februarja na decembrski ravni, ker Tabela 5: Cene v % 2008 2009 XII 2008/ XII 2007 O (I 08-XII 08)/ O (I 07-XII 07) III 2009/ II 2009 III 2009/ III 2008 $ (II 08-III 09)/ O (II 07—III 08) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 2,1 5,7 1,0 1,8 4,5 Blago 1,3 6,0 1,1 1,1 4,4 -Goriva in energija -7,2 10,6 0,2 -4,6 4,5 -Drugo 3,2 5,0 1,5 2,1 4,1 Storitve 3,8 5,0 0,9 3,3 4,5 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 1,8 5,5 1,1 1,6 4,3 Regulirane cene1 -7,8 9,6 -0,5 -6,4 4,7 -Energija -11,9 14,4 -0,9 -11,0 7,5 -Drugo 0,4 0,1 0,3 0,9 0,2 Osnovna inflacija -odrezano povprečje 2,6 3,9 0,6 2,0 3,3 -brez (sveže) hrane in energije 3,9 4,6 1,1 3,1 4,2 Cene življenjskih potrebščin (HICP) v evrskem območju 1,6 3,3 0,4 0,6 2,7 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev -na domačem trgu 3,5 5,6 0,0 0,8 4,4 -na evrskem območju 0,1 2,2 -1,7 -1,7 1,7 Viri: SURS, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: 1 Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. 9 Slovenske v primerjavi s trgovinskimi partnericami. -12 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 17 Tekoča gospodarska gibanja je bil v prvih dveh mesecih nominalni efektivni tečaj stabilen, rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji pa je bila zelo podobna njihovi rasti v trgovinskih partnericah. Medletno je bil realni efektivni tečaj v prvih dveh mesecih le za malenkost višji (0,2 %), saj je bila ob rahlem padcu nominalnega efektivnega tečaja nizka tudi rast relativnih cen (0,6 %). Med članicami evrskega območja je bila Slovenija po gibanju cenovne konkurenčnosti v prvih dveh mesecih letos v sredini. V šestih članicah je bila cenovna konkurenčnost boljša kot pred letom, v vseh preostalih pa slabša. Zaradi izrazitih nihanj evra na tujih valutnih trgih (padec vrednosti do USD, CHF in JPY ob hkratni krepitvi do CZK, PLN, HUF in SEK) se je cenovna konkurenčnost do partneric zunaj EU izboljševala, do EU partneric, ki niso članice evrskega območja, pa še naprej poslabševala. Slika 22: Realni in nominalni efektivni tečaj 114 112 110 108 106 T 104 o ™ 102 "g 100 98 96 94 92 Nominalni - Realni, deflacioniran s PPI - Realni, def acioniran s CPI Slika 23 v prvih Vir: ECB, SURS, OECD, preračuni UMAR. • Realni efektivni tečaji članic evrskega območja dveh mesecih leta 2009, deflacionirani s HICP 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 -1,0 -1,5 -2,0 ||ll" Cenovna konkurenčnost predelovalnih dejavnosti se je v prvih dveh mesecih leta 2009 izboljšala, njeno medletno poslabšanje pa se je nekoliko umirilo. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti (na domačem trgu)9, je bil februarja nižji kot decembra (-0,5 %), v prvih dveh mesecih glede na primerljivo obdobje lani pa višji (2,0 %). Medletno poslabšanje je bilo posledica paca cen industrijskih proizvodov v trgovinskih partnericah (v prvih dveh mesecih -1,9 %), ob tem, ko se je v Sloveniji njihova rast močno umirila (na 0,5 %). Plačilna bilanca V prvih dveh mesecih se je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance (94,2 mio EUR) medletno znižal za 247,9 mio EUR. To je bilo večinoma posledica manjšega primanjkljaja v blagovni menjavi. Manjši je bil tudi primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov in v bilanci tekočih transferjev ter presežek v storitveni bilanci. Primanjkljaj na tekočem računu je bil februarja večji kot januarja in znašal 80,3 mio EUR, kar je 59,9 mio EUR manj kot februarja lani. Slika 24: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance ■ Tekoči račun Tekoči transferi Storitvena bilanca -Trgovinska bilanca I Faktorski dohodki Vir: BS. Blagovni primanjkljaj, ki je medletno nižji od novembra lani, je februarja znašal 22,4 mio EUR, kar je najmanj po maju leta 2006. Tudi februarja je k znižanju največ prispeval manjši primanjkljaj v menjavi z državami EU, deloma pa manjši presežek v menjavi z državami nečlanicami EU. V prvih dveh mesecih se je celotni primanjkljaj v blagovni menjavi medletno znižal za 266,5 mio EUR, in sicer 54,0 mio EUR. Po januarski skromni rasti se je presežek v storitveni bilanci februarja medletno znižal za 39,2 mio EUR (78,1 mio EUR). V prvih dveh mesecih letos je dosegel 200,6 mio EUR, Vir: ECB, preračuni UMAR. 9 Slovenske v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 2,5 13,4 2,0 18 Ekonomsko ogledalo, april 2009 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 6: Plačilna bilanca I-II 09, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-II 08 Tekoče transakcije 3.359,7 3.453,9 -94,2 -342,1 -Blagovna menjava (FOB) 2.483,6 2.537,6 -54,0 -320,6 -Storitve 629,0 428,5 200,6 237,0 -Dohodki od dela in kapitala 170,0 314,1 -144,2 -157,6 Tekoči transferi 77,2 173,7 -96,6 -100,9 Kapitalski in finančni račun 1.591,3 -1.605,7 -14,4 335,4 -Kapitalski račun 21,5 -31,0 -9,5 8,3 -Kapitalski transferi 21,2 -29,6 -8,4 9,1 -Patenti, licence 0,3 -1,4 -1,1 -0,9 -Finančni račun 1.569,8 -1.574,7 -4,9 327,1 -Neposredne naložbe 44,1 -85,1 -41,0 51,5 -Naložbe v vrednostne papirje 734,5 181,9 916,4 705,1 -Finančni derivativi -20,0 0,8 -19,2 5,7 -Ostale naložbe 728,6 -1.672,3 -943,7 -472,4 -Terjatve 724,9 0,0 724,9 -825,0 -Obveznosti 3,7 -1.672,3 -1.668,6 352,6 -Mednarodne denarne rezerve 82,6 0,0 82,6 37,1 Statistična napaka 108,6 0,0 108,6 6,7 Viri: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. kar je 36,4 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. K znižanju je največ prispeval manjši neto izvoz v menjavi transporta. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov so v prvih dveh letošnjih mesecih najbolj znižala neto plačila obresti na tuja posojila, kljub nižjim neto prejetim obrestim od naložb v vrednostne papirje. Oboje je posledica upadanja obrestnih mer na mednarodnih finančnih trgih. Nekoliko nižji primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev je bil večinoma posledica manjšega primanjkljaja ostalih tekočih transferjev vladnega sektorja (manjša neto plačila davkov in prispevkov tujini). Po treh mesecih neto finančnih pritokov so bile februarja finančne transakcije neto odlivne. Februarja je bil zaradi izdaje državne obveznice sicer izrazit neto pritok kapitala v državni sektor, vendar je bil neto odtok kapitala iz zasebnega sektorja in BS še višji. Finančne transakcije s tujino (brez mednarodnih denarnih rezerv) so v dveh mesecih letos dosegle 87,5 mio EUR neto odtoka kapitala. Neposredne naložbe so bile v prvih dveh mesecih neto odlivne v višini 41,0 mio EUR. Domače neposredne naložbe v tujini so se medletno nekoliko okrepile, tokovi tujih neposrednih naložb v Slovenijo pa so se znižali predvsem zaradi skromnih naložb v lastniški kapital. Naložbe v vrednostne papirje so v prvih dveh mesecih dosegle 916,4 mio EUR neto pritoka kapitala. RS je januarja izdala 3-letno referenčno državno obveznico z nominalno vrednostjo 1 mrd EUR. 200 mio EUR je država porabila za dokončno odplačilo dolga na osnovi izdane obveznice RS56, ostalo pa je naložila v domače poslovne banke. Te so večji del sredstev vezale na račune v tujini in v kratkoročne likvidne naložbe - instrumente denarnega trga. Neto odliv kapitala iz ostalih naložb, ki se je nadaljeval tudi februarja, je v prvih dveh letošnjih mesecih znašal 943,7 mio EUR. Neto odliv kapitala iz ostalih naložb, ki se je nadaljeval tudi februarja, je v prvih dveh mesecih letos znašal 943,7 mio EUR. Neto odliv gotovine in vlog je dosegel 969,2 mio EUR, kar je bilo večinoma posledica februarskega plačila obveznosti BS do Evrosistema (935,7 mio EUR). Stanje kratkoročnega bruto zunanjega dolga BS se je zato znižalo in konec februarja znašalo 2,8 mrd EUR. Tudi zato je bil bruto zunanji dolg Slovenije Slika 25: Finančne transakcije plačilne bilance I Ostale naložbe Naložbe v vredn. papirje -Neto finančni tok I Finančni derivativi Neposredne naložbe 1000 800 600 400 200 0 -200 -400 -600 -800 y i Vir: BS Ekonomsko ogledalo, april 2009 19 Tekoča gospodarska gibanja konec februarja manjši in znašal 38,1 mrd EUR (104,3 % ocenjenega BDP), bruto dolžniške terjatve do tujine pa 28,6 mrd EUR (78,2 % BDP). Neto zunanji dolg je konec februarja dosegel 9,5 mrd EUR (26,0 % ocenjenega BDP) in se je v primerjavi z januarjem znižal za 40 mio EUR. Finančni trgi Kreditna aktivnost se je marca ponovno močno umirila. Neto tokovi so bili negativni, kar je posledica neto odplačevanja kreditov države (144,4 mio EUR), najverjetneje pa so v povezavi s tem vloge države marca beležile neto odliv v višini 242,8 mio EUR. Skoraj zaustavilo se je neto zadolževanje podjetij in NFI pri domačih bankah, ki je bilo tako na najnižji ravni od leta 2005, odkar imamo primerljive podatke. Viri na tujih medbančnih trgih še vedno ostajajo precej omejeni, vloge prebivalstva pa so v tem mesecu stagnirale, med pozitivnimi gibanji pa lahko omenimo, da se je še naprej spreminjala ročnostna struktura v korist dolgoročnejših vlog. Slika 26: Neto tokovi in rast kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem ^^^m Prebivalstvo (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Prebivalstvo (desna os) -Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg neto zadolževanja prebivalstva je tudi marca ostal na precej nizki ravni. V valutni strukturi se je sicer okrepilo zadolževanje v obliki evrskih kreditov, ki je bilo s 64,5 mio EUR najvišje v zadnjih osmih mesecih, kar je najverjetneje posledica zamenjav deviznih kreditov, saj so se ta neto odplačevala v višini 48,2 mio EUR. Še naprej se umirja zadolževanje v obliki stanovanjskih kreditov, ki je bilo z 20,4 mio EUR za 1,4 mio EUR nižje kot mesec pred tem. Prebivalstvo je ponovno okrepilo neto odplačevanje potrošniških kreditov, ki so tako že četrti mesec zapored beležili negativen neto tok. Podjetja in NFI so se marca neto zadolžila le za 5,3 mio EUR, kar dosega le dobra 2 % mesečnega povprečja zadnjih 12 mesecev. Potem ko je v preteklih mesecih pretežen del neto tokov predstavljalo zadolževanje podjetij, so ta tokrat kredite neto odplačevala v višini 29,9 mio EUR, kar pa je izključno posledica odplačevanja kreditov za obratna sredstva, skromen pa obstaja tudi obseg zadolževanja za investicije. Nasprotno so se marca nekoliko močneje neto zadolževale NFI, in sicer v višini 35,7 mio EUR, kar je najvišja vrednost v zadnjih štirih mesecih. V namenski strukturi so pri NFI s 14,2 mio EUR nekoliko bolj izstopali le krediti, namenjeni za investicije. Podjetja in NFI so se tako v prvem četrtletju letos neto zadolžile pri domačih bankah v višini 302,5 mio EUR, kar je za skoraj tri četrtine manj kot v primerljivem obdobju lani. Precej manjši upad pa beleži zadolževanje podjetij in NFI na tujem, kjer so februarja tovrstno zadolževanje celo nekoliko okrepila. Kredite so neto najemala v višini 69,5 mio EUR, kar je najvišja vrednost v zadnjih treh mesecih. V prvih dveh mesecih letos so tako podjetja na tujem neto črpala kredite v višini 110,0 mio EUR, kar je za slabo desetino manj kot v primerljivem obdobju lani. Ročnostna struktura zadolževanja podjetij na tujem je precej ugodna, saj praktično celoten obseg neto tokov predstavljajo dolgoročni krediti, medtem ko so kratkoročne kredite v dveh mesecih letos neto odplačevala v višini 0,5 mio EUR. Nasprotno kot podjetja pa banke še naprejneto odplačujejo kredite, najete v tujini. Februarska neto odplačila so bila sicer z 39,3 mio EUR na najnižji ravni v zadnjih štirih mesecih neto odplačevanja, vendar pa so banke že tretji mesec zapored neto odplačevala dolgoročne kredite, medtem ko je na drugi strani tudi najemanje kratkoročnih kreditov precej skromno. V dveh mesecih letos so tako banke neto odplačevale tuje kredite v višini 178,5 mio EUR medtem ko so se v primerljivem obdobju lani neto zadolžile za 223,3 mio EUR. Medletnastopnjarastiobsegakreditovsešenaprejpospešeno znižuje in je bila marca na ravni 13,6 %, kar je najmanj, odkar imamo primerljive podatke (leto 2005). Že tretji mesec zapored upada obseg deviznih kreditov, obseg evrskih Slika 27: Neto tokovi kreditov podjetjem in NFI po namenu ■ Ostali krediti I Krediti za investicije v osnovna sredstva ■ Krediti za obratna sredstva 600 450 c ^ 300 " 150 0 -150 -300 Vir podatkov: BS, preračuni UMAR 40 30 20 «> 10 i 0 20 Ekonomsko ogledalo, april 2009 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 08 31. III 09 31. III 09/ 28. II 09 31. III 09/ 31. XII 08 31. III 09/ 31. III 08 Krediti skupaj 31.551,0 31.996,9 -0,4 1,4 13,6 Krediti podjetjem in DFO 23.139,4 23.441,9 0,0 1,3 14,4 Krediti državi 584,6 686,8 -17,4 17,5 25,6 Krediti prebivalstvu 7.827,0 7.868,2 0,2 0,5 10,3 Potrošniški 2.883,9 2.854,4 -0,4 -1,0 2,9 Stanovanjski 3.395,3 3.461,6 0,6 2,0 20,1 Ostalo 1.547,7 1.552,2 0,5 0,3 5,2 Bančne vloge skupaj 13.689,1 13.994,3 0,0 2,2 8,6 Čez noč 5.249,4 5.276,5 1,4 0,5 -1,9 Kratkoročno vezane 5.644,8 5.742,7 -1,8 1,7 5,9 Dolgoročno vezane 1.957,7 2.333,1 4,9 19,2 86,4 Vloge na odpoklic 837,2 642,1 -10,9 -23,3 -22,5 Vzajemni skladi 1.513,4 1.420,1 -0,1 -6,2 -39,6 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. kreditov pa je prvič po prevzemu evra stagniral. Banke so v prvem četrtletju letos neto odobrile kredite domačim nebančnim sektorjem v višini 445,9 mio EUR, kar dosega dobrih 30 % vrednosti iz primerljivega obdobja lani. Še bolj kot v Sloveniji je zastala kreditna aktivnost na ravni celotnega evrskega območja, kjer so neto tokovi kreditov dosegli le dobrih 5 % vrednosti iz primerljivega obdobja lani, medletna stopnja rasti pa se je znižala že na 3,2 %. Gospodinjstva v evrskem območju so v treh mesecih letos kredite celo neto odplačevala, podjetja in NFi pa so dosegala le dobrih 15 % lanske ravni. Potem ko so se vloge prebivalstva v bankah v zadnjih štirih mesecih nepretrgoma krepile, so marca praktično stagnirale. Slika 28: Neto tokovi vlog prebivalstva v banke in vzajemne sklade ter medletne stopnje rasti 800 700 600 500 400 300 200 100 0 -100 -200 -300 -400 i Vzajemni skladi (leva os) Dolgoročno vezane (leva os) Dolgoročno vezane (desna os) ■ Ostale vloge (leva os) - Vloge skupaj (desna os) ■ Vzajemni skladi (desna os) 90 / 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Vir: BS, preračuni UMAR. Tako v tem mesecu izredno močno izstopa prelivanje iz kratkoročnih (-103,5 mio EUR) vlog med dolgoročne, ki so sicer s 109,6 mio EUR beležile najnižje neto prilive v zadnjih štirih mesecih. Po visokih neto tokovih vlog države v domačih bankah v prvih dveh mesecih letos (1,2 mrd EUR) je bil marca zabeležen neto odliv v višini 242,8 mio EUR. Po februarskih neto prilivih so vzajemni skladi marca ponovno beležili neto odlive, in sicer v višini 21,7 mio, kar je najvišja vrednost v zadnjih štirih mesecih. Odlive so beležili predvsem delniški in mešani vzajemni skladi. Kljub razmeroma visokemu odlivu se je obseg sredstev v upravljanju vzajemnih skladov skrčil le za 1,8 mio EUR (0,1 %), saj so vzajemni skladi v tem obdobju beležili pozitivno donosnost, kar je bilo predvsem posledica ugodnih gibanj na tujih kapitalskih trgih. Konec marca so imeli vzajemni skladi domačih upravljavcev za 1,4 mrd EUR sredstev, kar je slabi dve petini manj kot leto pred tem. Promet na Ljubljanski borzi se je tudi marca nekoliko okrepil. Kljub temu je z 72,7 mio EUR za dobro desetino zaostal za dvanajstmesečnim povprečjem. Vrednost celotnega prometa je bila v letošnjem prvem četrtletju na ravni 162,5 mio EUR, kar je najnižja vrednost po zadnjem četrtletju leta 2005. Po dveh mesecih zaporedne rasti se je marca znižala tržna kapitalizacija, in sicer za 1,4 %, kar je v glavnem posledica za 2,6 % nižje tržne kapitalizacije delnic zaradi negativnih gibanj na Ljubljanski borzi, medtem ko je tržna kapitalizacija obveznic ostala nespremenjena. Osrednji indeks na Ljubljanski borzi je aprila po dveh mesecih upadanja beležil 2,7-odstotno rast. Še višjo rast so beležili indeksi razvitejših kapitalskih trgov, in sicer v razponu med 7,3 % (DOW JONES) in 16,7 % (DAX), kar je v veliki meri posledica pozitivnih pričakovanj glede sprejetih ukrepov za reševanje finančne krize in razmeroma boljših poslovnih rezultatov družb od pričakovanj. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 21 Tekoča gospodarska gibanja Slika 29: Gibanje borznega indeksa SBI20 in ostalih pomembnejših indeksov FTSE -DOW -DAX -SBI20 Vir : Finance.yahoo.com, www.mscibarra.com, Lbo. Javne finance V prvih treh mesecih letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 2,1 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost10 so vplačila znašala 3,1 mrd EUR. Pešanje rasti javnofinančnih prihodkov, ki je bilo izrazito že v predhodnih štirih mesecih, se je marca nadaljevalo in to iz vseh vrst davkov in prispevkov. Na medletni ravni so se v prvih treh mesecih letos sicer najhitreje povečali prihodki od trošarin (13,3 %), kar je predvsem posledica večkratnega povečanja trošarinskih dajatev na tekoča goriva za prevoz in ogrevanje v zadnjih mesecih in marčevskega povečanja trošarinskih dajatev za alkohol. Relativno visoko rast so imeli v prvih treh mesecih še prihodki, ki so vezani na plače, in sicer prihodki od dohodnine (7,9 %) in prispevki za socialno varnost (6,4 %), čeprav se je pri obeh virih marca rast glede na februar že precejupočasnila. Akontacije davka od dohodka pravnih oseb se iz meseca v mesec zmanjšujejo, predvsem zaradi zakonsko dane možnosti spremenjenega načina ugotavljanja akontacij, ki podjetjem omogoča upoštevanje spremembe zakonodaje in slabših poslovnih rezultatov. Marčevska akontacija davka je dosegla le slabih 60 % vrednosti iz leta prej, v povprečju prvih treh mesecev pa so bile medletno kar za 10,5 % nižje. Prihodki iz davka na dodano vrednost se zmanjšujejo že tretji mesec zapored; v povprečju prvih treh mesecev so se glede na enako obdobje lani zmanjšali za 16,5 %, kar ob siceršnjih neskladjih s časovnim usklajevanjem vplačil in vračil davka odraža predvsem zmanjševanje gospodarske aktivnosti. 10 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-marec 2009, Uprava za javne prihodke. Slika 30: Davki in prispevki za socialno varnost -Davek na dodano vrednost -Trošarine Prispevki za socialno varnost Vir: UJP, preračuni UMAR, (podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje) Po konsolidirani bilanci11 so javnofinančni prihodki in odhodki januarja znašali 1,1 mrd EUR, prihodki so bili medletno nižji (-1,0 %), odhodki pa povečali (8,7 %). Prihodki so bili v zadnjih sedmih letih na medletni ravni nižji le še januarja leta 2002, rast odhodkov pa je bila januarja skorajenkrat višja kot lani. V ekonomski strukturi odhodkov so se januarja medletno najbolj povečali izdatki za investicijske transfere, pričakovano so se precej povečala še sredstva za plače in druge izdatke zaposlenim, visoka pa je bila tudi rast izdatkov za blago in storitve ter transferi posameznikom in gospodinjstvom. Med transferi so se januarja najboljpovečali izdatki za transfere brezposelnim (30,9 %) in izdatki za druge transfere posameznikom in gospodinjstvom (29,1 %), v okviru katerih se je septembra lani začela zagotavljati brezplačna prehrana v srednjih šolah in izvajati program brezplačne oskrbe za drugega otroka v vrtcih. Visoko rast (18,0 %) so dosegli tudi izdatki za družinske prejemke in starševska nadomestila, kjer raste število upravičencev in njihove osnove (plače). Rast izdatkov za pokojnine je bila januarja 9,7-odstotna. Povečanje izdatkov za transfere za zagotavljanje socialne varnosti je bilo januarja skromno (4,1 %), izdatki za boleznine so se celo zmanjšali (-0,8%). Izdatki za obresti so se januarja zmanjšali za 6,6%, precej manjša kot januarja lani so bila tudi vplačila sredstev v evropski proračun. Po prvih nekonsolidiranih podatkih za februar so bili prihodki državnega proračuna v prvih dveh mesecih letos nižji za 6,4 % medletno, odhodki državnega proračuna pa v enakem obdobju višji za 17,8 %. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih dveh mesecih dosegel 290 mio EUR. 11 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. 22 Ekonomsko ogledalo, april 2009 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2008 2009 v mio EUR v % BDP rast v % v mio EUR I 09 I 09/ I 08 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 15.335,0 41,3 9,5 1.123,1 1,0 -Davčni prihodki 13.937,2 37,5 9,2 1.068,5 -1,1 -Davki na dohodek in dobiček 3.442,1 9,3 18,0 249,4 -11,9 -Prispevki za socialno varnost 5.095,0 13,7 10,8 433,4 -9,8 -Domači davki na blago in storitve 4.805,3 12,9 6,8 370,7 8,4 -Prejeta sredstva iz EU 365,4 1,0 5,0 7,5 57,4 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 15.434,7 41,6 10,9 1.119,8 -8,7 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.580,6 9,6 9,3 305,5 -13,7 -Izdatki za blago in storitve 2.525,9 6,8 14,2 171,7 -10,8 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.616,2 15,1 10,3 463,1 -10,8 -Investicijski odhodki 1.252,0 3,4 10,7 57,4 -6,9 -Investicijski transferi 458,0 1,2 37,0 12,8 -42,5 -Plačila sredstev v proračun EU 427,9 1,2 20,2 32,1 42,7 Vir: MF, Bilten javnih financ. Slika 31: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki Vir: MF, preračuni UMAR. Primanjkljaj je po dveh mesecih izkazala tudi zdravstvena blagajna (33 mio EUR), ob povečanju prihodkov za 7,3 % in odhodkov za 25,3 %. Pokojninska blagajna je ob transferju iz državnega proračuna v višini 193 mio EUR prva dva meseca leta zaključila z izravnano bilanco, prihodki in odhodki pa so se povečali za 8,8 %. Negativna je bila januarja tudi skupna bilanca občinskih proračunov, ki so januarja ob medletnem zmanjšanju prihodkov za 15,5 % in povečanju odhodkov za 17,2 % izkazali 16 mio EUR primanjkljaja. V proračun EU je bilo marca vplačanih 32,4 mio EUR. V prvih treh mesecih je bilo skupajvplačanih že skoraj tretjino vseh sredstev, ki naj bi jih Slovenija po sprejetem rebalansu državnega proračuna v letošnjem letu vplačala v proračun EU. Obveznost za plačilo je bila z rebalansom državnega proračuna povečana za 52,9 mio EUR glede na sprejeti proračun, kar je posledica sprejetega evropskega proračuna za leto 2009 in novega sistema vira lastnih sredstev12. Iz proračuna EU je bilo prejetih 21,6 mio EUR sredstev. Več kot polovico sredstev so predstavljala sredstva skupne kmetijske politike, večinoma za program razvoja podeželja, slabih 30 % je bilo sredstev iz predpristopnega programa ISPA, dobrih 15 % sredstev pa za strukturne politike, od tega dve tretjini iz Evropskega socialnega sklada in tretjina iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Iz naslova kohezijske politike marca ni bilo prejetih sredstev. Prvi trije meseci letošnjega leta kažejo na še vedno slabo črpanje evropskih sredstev, vendar v drugi polovici leta pričakujemo izboljšanje. Državni zbor je namreč ob rebalansu državnega proračuna sprejel tudi novelo zakona o izvrševanju proračuna, ki uvaja rešitve za pospešitev črpanja evropskih sredstev. Črpanje naj bi pospešili tako, da bodo možna predplačila iz evropskih sredstev, Vlada 12 Marca sta začela veljati Sklep Sveta št. 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2007 in nova uredba o sistemu virov lastnih sredstev. Bistvene spremembe, ki jih prinaša prilagoditev sistema, so znižana vpoklicna stopnja za lastna sredstva iz naslova DDV na 0,30 %, bruto znižanje letnih prispevkov na osnovi BND za Nizozemsko in Švedsko za obdobje 2007-2013 in polna vključitev Združenega kraljestva v financiranje stroškov širitve, razen v s Sklepom določenih primerih, s postopnim uvajanjem v letih 2009 in 2010. Sklep določa tudi nove zgornje meje prispevka BND in prilagoditve v primeru sprememb ESA 95, ki bi povzročile znatne spremembe BND. Ekonomsko ogledalo, april 2009 Tekoča gospodarska gibanja 23 pa bo lahko na predlog organa upravljanja prerazporedila pripadajoče pravice porabe ne samo namenskih sredstev EU, temveč tudi slovenske udeležbe, če bo ugotovljeno, da se sredstva za izvajanje kohezijske politike ne porabljajo v skladu z načrtovano dinamiko in zastavljenimi cilji. Vlada je konec marca, v skladu s priporočili Evropske komisije, pričela z medijsko kampanjo za kohezijsko politiko za operativne programe iz finančne perspektive 2007-2013, podaljšan pa je tudi rok za izvajanje programov kohezijske politike iz stare finančne perspektive, in sicer do konca leta 2010, za strukturne sklade pa do konca junija 2009. izbrane teme Ekonomsko ogledalo, april 2009 27 Izbrane teme Možni ukrepi v obdobju finančne in gospodarske krize - nadomestila za brezposelnost Zaradi finančne in gospodarske krize številne evropske države uvajajo ukrepe, s katerimi povečujejo socialno varnost najbolj ranljivih skupin prebivalstva, med katerimi so tudi brezposelni. V času visoke gospodarske rasti in nizke brezposelnosti so brezposelni relativno lahko našli zaposlitev in so bili brezposelni tudi relativno kratek ča, zato so lažje preživeli z nizkim nadomestilom za brezposelnost. Slednje je imelo med drugim tudi namen vzpodbuditi delavce, da si hitro najdejo delo. V času krize pa brezposelnost hitro narašča in tudi obdobje brezposelnosti je daljše, kar pomeni, da težje preživijo z nizkim nadomestilom za brezposelnost. V Sloveniji so še posebej ogroženi mladi brezposelni, ki prejemajo najnižja nadomestila za brezposelnost in to izredno kratek čas. EK v poročilu Varna prožnost v času krize13 v okviru integriranega sklopa politik varne prožnosti posebej izpostavlja ukrepe za podporo najbolj ranljivim skupinam. EK poudarja, da je zaradi povečanja števila brezposelnih še posebejpomembno ohranjati primerne ravni prejemkov socialne zaščite zaradi krize najbolj prizadetih skupin. Kot možne ukrepe navaja tudi povečanje vključenosti (števila upravičencev) ali podaljšanje trajanja prejemanja nadomestil za brezposelnost. EK v Pregledu politik kot odgovorov na krizo na področju zaposlovanja in socialnih politik14 navaja, da nekatere države članice širijo upravičenost do polnih ali od zaslužka odvisnih nadomestil na osebe s kratkim obdobjem zaposlenosti (Francija, Finska, Portugalska). Druge nudijo dodatke kot kompenzacijo tistim delavcem s krajšim delovnim časom, ki iščejo delo s polnim delovnim časom (Portugalska), ali pa pokrivajo izgubljen zaslužek delavcem, ki zaradi krize delajo krajši delovni čas. Številne države članice širijo ali dolžino prejemanja nadomestila (Litva, Portugalska, Romunija), ali višino nadomestila (Belgija, Bolgarija, Francija, Portugalska), ali pa širijo vključenost v zavarovanje za brezposelnost na mlade ljudi, ki jim je pretekla pogodba o zaposlitvi za določen čas (Francija). Nekatere države uvajajo tudi ''delno'' brezposelnost (Francija). V Sloveniji ureja nadomestilo za primer brezposelnosti ZZZPB15, ki določa, da lahko pravico do denarnega nadomestila ob izpolnjevanju splošnih pogojev uveljavi zavarovanec, katerega delovno razmerje je pred prenehanjem pri enem ali več delodajalcih trajalo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih. Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača 13 Flexicurity in Times of Crisis, EMCO/16/260309/EN. 14 Inventory of Member States Policy Responses to the Crisis in the Field of Employment and Social Policies, EMC0/04/160209/ EN-rev. 15 Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. zavarovanca, ki jo je prejemal v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti. Denarno nadomestilo zavarovanca znaša prve tri mesece prejemanja 70 %, v naslednjih mesecih pa 60 % od omenjene osnove. Pravica do denarnega nadomestila lahko traja najdlje: • 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let • 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let • 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let • 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let • 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let • 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let. Primerjava dolžine možnega trajanja prejemanja nadomestila pokaže, da je čas trajanja prejemanja nadomestila za brezposelnost v Sloveniji krajše kot v večini ostalih evropskih držav. V Sloveniji je obdobje prejemanja nadomestila za brezposelnost krajše kot v večini evropskih držav. Od 31 držav jih ima 15 daljše obdobje prejemanja v vseh 6 zgoraj navedenih kategorijah. Od 31 držav jih ima 22 daljše obdobje prejemanja v prvih štirih kategorijah. Najslabše je Slovenija uvrščena pri prvi kategoriji zavarovanje od 1 do 5 let, kjer je obdobje prejemanja nadomestila le 3 mesece. Od 31 držav imata za to kategorijo krajše obdobje prejemanja nadomestila le še Madžarska in Malta. Pogoj v ZZZPB, ki določa pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost, je zelo zahteven, predvsem za osebe, zaposlene za določen čas, med katerimi je zelo veliko mladih. Če je oseba na primer zaposlena za določen čas manjkot 12 mesecev (lahko da je to njena prva zaposlitev) in je bila prej brezposelna 9 mesecev, ni upravičena do denarnega nadomestila za brezposelnost po prenehanju njene pogodbe o zaposlitvi. Različni avtorji poudarjajo16, da pri zavarovanju za primer brezposelnosti tisti sistemi, ki so boljuniverzalni in manj strogo vezani na principe zavarovanja, bolje ščitijo atipične delavce. Delavci, zaposleni za določen čas so na primer na slabšem, če je plačilo nadomestila močno vezano na dolžino preteklega časa, ko je delavec delal. Prav to je značilnost slovenskega sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, ki je zavarovalniški. Primerjava torej kaže, da bi bilo kot del protikriznih ukrepov smiselno podaljšati obdobje prejemanja denarnega nadomestila za mlade zavarovance oz. brezposelne, predvsem za prvo kategorijo zavarovancev (zavarovanje od 1 do 5 let), ki prejemajo nadomestilo le tri mesece. Prav tako bi bilo treba omiliti pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila zaradi delavcev z atipičnimi in negotovimi oblikami zaposlitve, med katere sodijo predvsem zaposleni za določen čas. 16 Schulze Buschoff K., Protsch P.: (A-)typical and (in-)secure? Social protection and "non-standard" forms of employment in Europe. International Social Security Review, Vol. 61, 4/2008). Ekonomsko ogledalo, april 2009 28 Izbrane teme Tabela 9: Trajaje prejemanja nadomestila v primerjavi s trajanjem v Sloveniji Država Daljše Krajše Luksemburg za vse kategorije zavarovancev Irska za zavarovanje od 1 do 5 let vključno do za zavarov. nad 25 let za zavarovance, starejše od 50 in 55 let in za zavarov. nad 25 let Nizozemska za vse kategorije zavarovancev Avstrija za vse kategorije zavarovancev Švedska za zavarovanje od 1 do 5 let vključno do za zavarov. nad 25 let za zavarovance, starejše od 50 in 55 let in za zavarov. nad 25 let Danska za vse kategorije zavarovancev Belgija za vse kategorije zavarovancev Finska za vse kategorije zavarovancev Zdr. kraljestvo za vse kategorije zavarovancev Nemčija za vse kategorije zavarovancev Francija za vse kategorije zavarovancev Španija za vse kategorije zavarovancev Italija za vse kategorije zavarovancev Grčija za vse kategorije zavarovancev Ciper za zavarovanje od 1 do 5 let za ostale kategorije zavarovancev Češka za zavarovanje od 1 do 5 let za ostale kategorije zavarovancev Malta za vse kategorije zavarovancev Portugalska za vse kategorije zavarovancev Estonija za zavarovanje od 1 do 5 let vključno do za zavarov. nad 25 let za zavarovance, starejše od 50 in 55 let in za zavarov. nad 25 let Slovaška za zavarovanje od 1 do 5 let za ostale kategorije zavarovancev Madžarska za vse kategorije zavarovancev Litva za zavarovanje od 1 do 5 let za ostale kategorije zavarovancev Latvija za zavarovanje od 1 do 5 let za ostale kategorije zavarovancev Poljska za zavarovanje od 1 do 5 let za ostale kategorije zavarovancev Romunija za zavarovanje od 1 do 5 let vključno do za zavarov. nad 25 let za zavarovance, starejše od 50 in 55 let in za zavarov. nad 25 let Bolgarija za zavarovanje od 1 do 5 let vključno do za zavarov. nad 25 let za zavarovance, starejše od 50 in 55 let in za zavarov. nad 25 let Norveška za vse kategorije zavarovancev Islandija za vse kategorije zavarovancev Švica za zavarovanje od 1 do 5 let vključno do za zavarov. nad 25 let za zavarovance, starejše od 50 in 55 let in za zavarov. nad 25 let Lihtenštajn za zavarovanje od 1 do 5 let vključno do za zavarov. nad 25 let za zavarovance, starejše od 50 in 55 let in za zavarov. nad 25 let Vir: MISSOC - Social protection systems in Member States, stanje 1.7.2008. Opomba: Izhodišče za primerjavo je trajanje pri omenjenih 6 kategorijah zavarovancev v Sloveniji, ki smo ga nato primerjali s trajanjem pri podobnih kategorijah zavarovancev, ali brezposelnih v drugih državah Evrope. Države članice EU so rangirane glede na višino BDP na prebivalca po kupni moči v letu 2007 (Vir: UMAR, Poročilo o razvoju 2008) od države z najvišjo do države z najnižjo vrednostjo. Ekonomsko ogledalo, april 2009 29 Izbrane teme Možni ukrepi v obdobju finančne in gospodarske krize - krajšanje delovnega časa Krajšanje delovnega časa je lahko oblika prilagajanja spremenjenim razmeram na trgih in krizi. Namen uvedbe spodbujanja krajšega delovnega časa je ohranjanje delovnih mest kljub začasnemu padcu povpraševanja. Nekatere države EU so se zato odločile za podpiranje pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, kjer države na različne načine kompenzirajo izgubljene ure, čeprav jih nekateri ekonomisti ocenjujejo kot drage in dolgoročno neučinkovite. Evropska komisija v pregledu ukrepov držav EU kot odziv na krizo na področju politike zaposlovanja in socialne politike navaja, da so do zdaj ta ukrep uporabile Nemčija, Avstrija, Belgija, Francija, Nizozemska, Poljska, Slovenija in Slovaška. V nadaljevanju predstavljamo način izvedbe tega ukrepa v nekaterih izmed njih. Nemčija ima dolgo tradicijo dogovorov socialnih partnerjev o uporabi različnih oblik fleksibilnosti delovnega časa, ki omogoča krajšanje delovnega časa in zmanjšuje odpuščanja. Uvedba nadomestil za krajši delovni čas v Nemčiji sega v leto 1990, ko je bila ta ukrep uveden z namenom ohranjanja zaposlenosti in za usposabljanje po združitvi Nemčije. V sedanji gospodarski krizi je ta program namenjen podjetjem, ki se odločajo za krajšanje delovnega časa izven določil kolektivnih pogodb. Ko torej podjetja izkoristijo vse možnosti fleksibilnega delovnega časa, ki ga dajejo kolektivne pogodbe, lahko zaprosijo za nadomestilo iz sklada za krajši delovni čas. Za subvencijo lahko podjetja zaprosijo v primeru: (i) če bi bilo treba zaposlenost v podjetju zmanjšati za eno tretjino in njihove plače za 10 %, (ii) če je skrajšanje delovnih ur posledica pomanjkanja naročil, (iii) ko delodajalec doseže dogovor z delavskim svetom. V tej shemi lahko delodajalci dobijo subvencijo za 60-67 % plače zaposlenega. Delavec ohrani vse pravice iz sistema zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, saj morajo delodajalci plačevati prispevke delodajalcev za socialno varnost za zaposlene, ki prejemajo nadomestilo. Socialne prispevke delavcev za celotno plačo plačuje država. Država podpira podjetja tudi pri tem, da zaposlenim, ki delajo krajši delovni čas, nudijo dodatna usposabljanja. Prejemanje nadomestila za krajši delovni čas je bilo z januarjem 2009 podaljšano z 12 na 18 mesecev, to pravilo pa velja do konca leta 2009. Podpiranje krajšanja delovnega časa namesto odpuščanja predstavlja povračilo polovice prispevkov za socialno varnost, ki jih morajo plačati delodajalci. Delodajalcem, ki delavcem s krajšim delovnim časom nudijo udeležbo v izobraževanju oz. usposabljanju, pa država plača celotne prispevke za socialno varnost. Hkrati pa Nemčija s posebnim programom za usposabljanje delavcev s skrajšanim delovnim časom sofinancira usposabljanje teh delavcev v višini 25-80 % stroškov usposabljanja, omenjen program pa sofinancira Evropski socialni sklad. Avstrija je uvedla podoben sistem kot Nemčija, ki je nekoliko bolj restriktiven. Trajanje podpore delodajalcu je omejeno na največ 6 mesecev, sistem pa bo v veljavi do konca 2010. Po prvotni obliki je bilo trajanje podpore omejeno na največ 3 mesece, februarja letos so to obdobje podaljšali, delavec pa lahko sedaj pridobi tudi pravico do štipendije za usposabljanje. Nizozemska je razširila shemo pomoči podjetjem iz javnih sredstev za brezposelnost in razširila regulacijo krajšega delovnega časa v primerih višje sile (poplave, požar) še na finančno in gospodarsko krizo. V pričakovanju začasnosti pojava upada povpraševanja podjetja želijo delavce zadržati,čejeizpaddohodkanadomeščenizjavnihsredstev sklada za brezposelnost. Do nadomestila izpada dohodka so upravičena podjetja, ki lahko dokažejo zmanjšanje dobičkov za 30 % v zadnjih dveh mesecih pred prijavo za subvencijo za skrajšan delovni čas. Do nadomestila izpada dohodka so podjetja upravičena za obdobje 6-24 tednov. Nadomestilo za začasno brezposelnost znaša tri četrtine plače zaposlenega v prvih dveh mesecih, kasneje pa 70 % plače. Do tega nadomestila so upravičeni samo zaposleni z redno zaposlitvijo, prejemajo pa jo lahko do največ 24 mesecev. Francija daje subvencijo za izgubljene delovne ure v višini minimalno 50 % do 80 % bruto urne plače. V večini sektorjev država subvencionira 800 izgubljenih delovnih ur na zaposlenega letno, v tekstilni industriji, proizvodnji oblek in obutve ter avtomobilski industriji pa 1.000 izgubljenih ur. Z letom 2009 je Francija uvedla tudi upravičenost do delnega nadomestila za brezposelnost za delavce, ki delajo manj kot 18 ur tedensko, kar pomeni, da je uvedla t. i. delno brezposelnost. Tudi Slovenija je sprejela Zakon o delnem subvencioniranju polnega delnega časa, ki bi ga bilo z vidika učinkovitosti in ciljanosti smiselno preoblikovati in dopolniti. Po zakonu lahko podjetja pridobijo subvencijo v višini 60-120 EUR mesečno za delavca, ki je vključen v shemo skrajšanega delovnega časa. Subvencioniranje ne sme samo ohranjati delovna mesta, ampak mora dati podjetjem in posameznikom tudi možnosti za prestrukturiranje. Zato bi bilo smiselno »nedelo« zaposlenih s skrajšanim delovnim časom porabiti za usposabljanje in izobraževanje delavcev, kar bi jim povečalo možnosti za zaposlitev v primeru izgube zaposlitve zaradi prestrukturiranja podjetja ali zaprtja. Poleg tega je v primerjavi z drugimi državami subvencija v Sloveniji relativno skromna in bi jo bilo smiselno povečati, ob tem pa tudi bolj jasno vzpostaviti merila za upravičenost in za dokazljivost povezanosti težav s finančno in gospodarsko krizo. statistična priloga Ekonomsko ogledalo, april 2009 33 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Pomladnska napoved 2009 ocena napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,3 4,3 5,9 6,8 3,5 -4,0 1,0 2,7 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 27.073 28.704 31.008 34.471 37.126 36.598 37.427 39.266 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 13.599 14.346 15.446 17.076 18.204 18.015 18.377 19.239 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 18.700 19.600 20.700 22.200 23.100 - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86,4 87,4 87,6 89,2 92,1 - - - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči tečaj) 26.760 28.460 30.640 33.792 36.299 35.736 36.314 38.074 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči tečaj) 26.716 28.316 30.424 33.531 36.018 35.598 36.236 38.000 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,3 10,2 9,4 7,7 6,7 8,9 10,3 10,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 6,0 7,0 7,0 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,0 4,5 4,3 3,7 0,6 1,5 2,8 3,1 Inflacija2, povprečje leta 3,6 2,5 2,5 3,6 5,7 0,4 1,6 2,6 Inflacija2 , konec leta 3,2 2,3 2,8 5,6 2,1 1,4 2,2 3,0 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,4 10,6 12,5 13,8 3,3 -8,6 1,7 5,4 Izvoz proizvodov 12,8 10,3 13,4 13,1 1,0 -10,2 1,0 4,9 Izvoz storitev 10,9 12,0 8,6 17,0 13,9 -2,1 4,4 7,0 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,3 6,6 12,2 15,7 3,5 -10,3 1,6 5,2 Uvoz proizvodov 14,6 6,8 12,7 15,1 3,4 -11,5 1,1 5,0 Uvoz storitev 5,6 5,5 8,8 19,7 4,5 -2,6 4,3 6,1 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -720 -498 -771 -1.455 -2.180 -809 -1.311 -1.528 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,6 -1,7 -2,5 -4,2 -5,9 -2,2 -3,5 -3,9 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 15.343 20.496 24.067 34.752 38.997 38.1574 - - delež v primerjavi z BDP, v % 56,7 71,4 77,6 100,8 105,0 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,242 1,244 1,254 1,371 1,46 1,27 1,27 1,27 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,7 2,6 2,9 5,0 2,2 -0,6 1,0 2,0 - delež v BDP, v %* 55,0 54,4 53,0 52,2 52,7 53,2 53,4 53,3 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 3,3 4,1 2,5 3,7 3,2 3,8 3,2 - delež v BDP, v %* 18,9 19,0 18,8 17,7 17,9 19,6 20,8 21,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 5,6 3,8 10,4 11,9 6,2 -12,0 1,0 4,0 - delež v BDP, v %* 24,9 25,3 26,3 27,5 28,0 25,0 25,1 25,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos; ocena, preračuni in napovedi UMAR. Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Stanje konec februarja 2009; *deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju (EUR=239,64). Ekonomsko ogledalo, april 2009 34 Statistična priloga Proizvodnja 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 1 2 3 4 5 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 5,7 7,2 -1,3 8,5 7,5 7,5 5,3 2,2 4,2 -0,5 -10,7 - 8,8 9,0 8,0 13,0 4,1 B Rudarstvo 7,5 5,5 0,2 5,9 18,5 8,1 -7,3 9,2 -4,1 -1,4 -2,3 - -22,3 5,7 40,3 28,4 12,5 C Predelovalne dejavnosti 6,2 8,5 -1,5 10,0 8,8 8,2 7,2 2,4 4,3 -0,4 -11,8 - 10,3 10,8 9,0 14,4 5,2 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -1,0 -11,1 2,1 -8,1 -14,8 -5,0 -15,9 -2,3 8,2 -1,1 4,5 - 0,2 -11,9 -13,1 -10,9 -16,1 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 18,5 15,7 43,8 32,6 16,2 0,2 32,5 17,0 15,7 4,2 - 42,9 42,3 45,7 38,5 49,8 Stavbe 17,1 14,3 11,5 22,2 31,0 7,3 4,2 37,8 7,3 11,5 -2,0 - 28,6 12,3 26,2 24,9 55,2 Gradbeni inženirski objekti 14,6 21,9 18,9 70,0 33,8 23,3 -2,6 28,0 24,3 18,6 8,9 - 59,0 84,1 67,6 51,3 46,0 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 9,8 13,4 18,4 7,0 0,1 30,2 19,1 26,7 23,5 7,7 17,2 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 3,9 6,8 -2,3 14,9 12,1 5,8 -3,7 -5,3 -2,9 2,9 -3,6 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 6,3 9,7 10,1 6,0 8,3 12,3 11,8 15,7 13,1 10,5 2,3 - 1,9 6,0 9,5 8,9 9,5 Realni prihodek v trgovini na drobno 2,7 6,1 12,2 3,4 3,2 7,8 9,6 14,0 15,5 12,7 7,2 -5,0 -0,2 2,2 7,7 3,6 3,4 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 17,8 19,2 6,2 12,8 21,3 24,8 17,9 22,0 9,6 5,6 -9,9 -24,4 7,5 15,8 14,4 22,3 24,6 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 10,5 16,1 17,1 19,6 15,0 15,1 15,2 20,7 23,9 20,9 4,8 - 19,6 19,0 20,2 21,7 15,5 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 2,0 7,0 1,8 4,8 10,1 6,8 5,5 4,2 1,0 1,8 0,6 -7,4 1,7 7,2 5,4 19,7 7,6 Domači gostje, prenočitve 1,9 4,9 5,2 0,5 13,7 2,3 5,5 4,8 4,6 4,7 7,2 0,8 -8,4 5,4 2,3 23,4 8,6 Tuji gostje, prenočitve 2,0 8,4 -0,5 9,0 7,9 9,8 5,5 3,6 -1,3 0,1 -4,8 -15,0 8,9 9,8 8,4 17,6 7,0 Prihodek v gostinstvu 6,1 0,4 -4,1 -1,4 -0,5 2,3 0,9 -2,7 -2,8 -4,9 -5,9 - -3,1 -2,0 0,5 -0,8 -2,0 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 106,7 492,2 529,9 101,3 109,7 120,8 160,3 117,9 125,6 134,1 152,3 - 32,2 31,1 37,9 37,5 38,4 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 10 13 2 15 15 13 11 10 8 4 -14 -29 15 15 14 15 16 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 10 12 -5 13 13 11 11 8 0 -8 -20 -29 12 14 12 13 14 v gradbeništvu 4 17 3 19 21 15 13 14 10 3 -17 -41 14 20 22 21 22 v storitvenih dejavnostih 27 29 22 30 30 30 26 30 27 25 6 -14 31 29 30 32 28 v trgovini na drobno 22 27 22 23 26 29 29 29 29 26 5 -14 20 26 24 27 26 potrošnikov -14 -11 -20 -8 -7 -10 -18 -20 -16 -16 -28 -40 -8 -9 -8 -10 -4 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki. Ekonomsko ogledalo, april 2009 35 Statistična priloga 2007 2008 2009 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 6,1 9,7 9,3 3,8 11,0 3,0 1,3 0,5 8,8 -2,0 10,4 -0,2 2,7 -2,1 -5,8 5,7 -3,0 -14,7 -15,8 -20,0 -21,2 - - 15,3 3,8 30,6 -7,2 -0,9 -5,9 -16,4 18,9 14,1 -1,1 3,8 -11,8 -4,2 22,9 -29,4 10,4 -0,8 -16,3 16,9 -8,6 -4,2 - - 7,4 10,6 9,6 4,7 12,7 4,4 4,0 0,7 9,3 -2,0 10,8 -0,1 2,4 -2,5 -5,2 5,8 -3,1 -15,7 -18,1 -21,9 -23,1 - - -17,4 -5,1 -1,6 -8,2 -10,9 -14,4 -21,5 -6,3 1,2 -1,2 8,1 4,2 12,2 0,2 -5,5 1,9 1,0 4,7 7,5 -5,7 -2,0 - - 14,9 17,3 33,5 2,3 7,3 6,2 -14,3 39,4 40,5 21,4 22,8 13,8 15,4 15,9 8,6 22,4 15,1 -2,3 -3,6 -26,9 -25,0 - - 17,2 16,7 17,1 -8,7 0,5 18,4 -5,4 56,3 44,8 18,6 10,5 3,1 8,9 0,2 10,7 24,2 12,0 -11,5 -6,9 -32,7 -17,4 - - 13,1 17,7 48,5 10,5 11,7 -2,3 -21,0 23,9 36,8 23,8 32,4 21,7 20,4 28,0 7,0 21,3 17,0 5,4 -0,6 -20,3 -31,8 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 6,5 10,6 12,9 13,4 16,8 11,7 7,0 18,1 23,8 7,2 17,4 11,8 10,3 12,6 5,8 12,8 2,8 1,0 3,1 -6,0 -15,4 - - 2,5 4,5 6,3 12,8 11,0 9,5 8,5 12,8 23,8 7,0 16,2 19,1 11,4 13,4 10,8 13,8 7,3 7,0 7,1 2,8 -12,2 -5,3 - 17,2 27,3 32,7 16,0 32,7 17,7 3,4 34,7 26,3 9,4 22,0 -1,1 9,0 12,3 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 -27,0 -23,9 -22,5 - 8,4 19,7 12,7 13,2 19,5 19,2 7,5 21,6 30,1 12,3 31,9 20,6 19,2 22,9 11,2 28,0 11,6 2,1 0,5 -15,7 -18,9 - - 6,0 6,0 9,6 3,6 4,6 8,3 4,0 2,9 9,0 0,5 -8,5 14,0 -2,4 3,6 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 8,7 3,6 -15,2 -12,0 - 12,0 0,9 7,2 -3,7 4,2 2,6 9,6 12,1 11,7 -8,5 8,5 10,5 -2,1 1,1 8,9 3,9 6,0 4,4 11,0 9,6 -8,3 5,0 - 2,1 9,8 11,0 7,8 4,8 13,7 -0,9 -2,6 5,6 8,9 -18,3 16,2 -2,6 5,3 -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 6,5 -0,6 -24,8 -25,0 - 1,2 0,5 4,7 1,7 1,3 0,1 1,1 -3,4 2,6 -6,7 -3,1 1,7 -6,6 -4,7 -5,6 -4,4 -3,2 -5,7 -8,4 - - - - 33,8 38,3 41,8 40,7 46,2 53,1 61,0 38,5 39,3 40,0 42,6 43,0 39,9 44,5 42,2 47,4 49,0 45,3 58,1 32,9 32,6 - - 14 15 14 11 10 10 12 10 10 11 10 8 5 5 4 3 -3 -17 -22 -28 -28 -31 -32 12 12 12 10 10 11 11 10 7 6 3 0 -3 -6 -8 -10 -15 -21 -25 -28 -29 -31 -33 21 17 16 11 12 10 18 13 12 17 13 11 7 7 0 2 -5 -16 -29 -37 -40 -47 -54 30 32 30 27 28 23 28 28 31 30 29 26 25 25 26 24 19 4 -4 -9 -14 -20 -24 26 26 27 35 28 29 31 27 28 33 29 30 27 29 26 23 23 0 -7 -11 -12 -19 -16 -8 -5 -8 -16 -17 -19 -17 -23 -20 -16 -12 -18 -19 -18 -19 -12 -17 -33 -35 -44 -38 -37 -41 Ekonomsko ogledalo, april 2009 36 Statistična priloga Trg dela 2006 2007 2008 2007 2008 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 910,7 925,3 942,5 919,1 923,5 924,6 934,2 937,7 940,9 942,2 949,2 918,0 919,2 920,0 921,6 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,8 854,0 879,3 841,8 852,7 856,1 865,4 870,8 879,4 881,7 885,1 838,0 841,5 845,8 849,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,7 40,4 39,7 41,8 40,8 39,9 39,2 40,8 39,9 39,2 38,9 41,7 41,7 41,9 40,8 V industriji in gradbeništvu 310,9 321,9 330,4 315,6 321,4 324,1 326,8 327,1 331,2 333,0 330,4 313,9 315,4 317,3 319,6 - v predelovalnih dejavnostih 221,7 223,6 222,4 222,8 223,9 223,4 224,2 224,0 224,0 222,3 219,1 222,2 222,8 223,3 223,6 - v gradbeništvu 69,5 78,4 87,9 72,9 77,5 80,6 82,5 83,2 87,1 90,5 91,1 71,9 72,8 74,1 76,1 V storitvah 476,2 491,6 509,1 484,4 490,5 492,1 499,4 503,0 508,3 509,4 515,9 482,4 484,3 486,6 488,7 - v javni upravi 50,4 50,3 51,0 49,9 50,3 50,4 50,6 50,8 51,0 51,1 51,0 49,9 49,9 49,9 50,1 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,0 108,8 111,1 118,6 118,8 116,6 119,2 119,9 120,1 118,4 121,9 108,0 108,4 108,7 108,9 ZAPOSLENI (C)1 741,6 766,0 789,9 753,1 764,7 768,6 777,8 781,2 790,3 792,7 795,3 749,5 752,9 757,0 761,3 V podjetjih in organizacijah 675,1 696,1 717,6 685,8 695,0 697,5 706,2 710,4 718,0 719,8 722,0 682,8 685,6 689,0 692,4 Pri fizičnih osebah 66,5 69,9 72,3 67,3 69,8 71,1 71,6 70,8 72,2 73,0 73,2 66,7 67,3 68,0 68,9 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 83,3 87,9 89,4 88,7 87,9 87,6 87,6 89,6 89,2 88,9 89,8 88,5 88,6 88,8 87,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 85,8 71,3 63,2 77,3 70,9 68,4 68,8 66,8 61,4 60,5 64,1 80,0 77,7 74,2 72,6 Ženske 47,0 39,1 33,4 42,0 39,3 38,0 37,3 35,6 32,8 32,1 33,0 43,2 42,1 40,7 40,2 Mladi (do 26. leta) 18,2 11,9 9,1 14,0 11,6 10,3 11,7 10,3 8,4 7,7 10,0 15,1 14,2 12,8 12,2 Starejši od 50 let 21,8 22,2 21,9 22,4 22,2 22,1 22,2 22,6 21,9 21,7 21,6 22,4 22,5 22,4 22,3 Brez strokovne izobrazbe 33,7 28,0 25,4 30,4 27,7 27,0 26,9 26,8 24,6 24,3 25,8 31,6 30,7 29,0 28,2 Brezposelni več kot 1 leto 41,9 36,5 32,3 38,8 36,7 35,5 35,0 34,0 32,5 31,9 31,0 39,6 39,0 37,9 37,4 Prejemniki nadomestil in pomoči 22,7 16,6 14,4 19,1 16,8 15,8 14,7 15,0 13,6 13,9 15,1 19,9 19,1 18,3 17,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,4 7,7 6,7 8,4 7,7 7,4 7,4 7,1 6,5 6,4 6,8 8,7 8,4 8,1 7,9 Moški 7,7 6,2 5,6 6,9 6,1 5,9 6,0 6,0 5,4 5,4 5,8 7,2 7,0 6,6 6,3 Ženske 11,5 9,6 8,1 10,3 9,6 9,3 9,0 8,6 7,9 7,8 7,9 10,6 10,3 10,0 9,8 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 5,2 21,5 13,7 8,7 5,4 0,6 6,7 5,7 4,2 1,9 1,9 6,7 1,2 0,8 1,6 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 18,6 14,7 12,5 2,9 2,4 2,3 7,2 2,2 1,8 1,9 6,5 1,3 0,8 0,9 1,0 Izgubili delo 63,8 52,5 53,0 15,4 11,6 12,6 12,9 12,5 10,7 12,5 17,4 7,6 3,8 4,0 4,0 Brezposelni dobili delo 57,4 49,1 41,7 14,8 12,1 11,3 10,9 12,4 9,7 9,9 9,6 5,1 4,4 5,2 4,2 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 39,2 28,0 26,1 7,6 6,9 6,2 7,4 6,4 6,3 5,9 7,4 2,0 2,5 3,1 2,4 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 7,8 15,3 24,6 3,9 4,9 4,3 2,2 6,0 9,5 7,0 2,1 0,3 1,2 2,5 3,6 Upokojitve2 20,6 20,7 22,5 5,2 4,7 5,0 5,9 5,4 4,8 6,3 6,1 2,0 1,8 1,4 1,7 Umrli2 2,4 2,4 2,4 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 24,8 14,4 16,0 14,3 9,1 4,5 9,9 8,8 3,2 4,4 6,0 9,1 3,5 1,8 0,8 PROSTA DELOVNA MESTA3 19,0 20,2 20,0 20,5 21,0 20,4 19,1 21,6 21,1 21,5 15,9 20,0 17,8 23,6 20,6 Od teh za določen čas, v % 75,3 76,5 74,5 76,7 77,5 77,2 74,4 73,0 74,0 76,5 74,7 77,1 75,1 77,5 76,9 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 48,3 60,2 81,1 52,6 59,3 63,0 65,8 68,7 79,0 86,3 90,5 51,0 52,2 54,7 58,3 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,3 6,5 8,6 5,7 6,4 6,8 7,0 7,3 8,4 9,2 9,5 5,6 5,7 5,9 6,3 NOVE ZAPOSLITVE 155,9 160,0 162,7 39,1 40,7 38,7 41,5 40,9 41,0 42,7 38,1 13,5 11,6 13,9 14,4 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Ekonomsko ogledalo, april 2009 37 Statistična priloga 2007 2008 2009 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 923,6 925,4 924,5 923,1 926,0 934,0 935,8 932,8 936,6 937,9 938,5 939,1 940,8 942,7 941,4 940,5 944,6 950,7 950,3 946,5 946,2 945,9 852,9 856,2 854,4 854,6 859,4 864,5 867,4 864,4 867,3 870,9 874,2 876,6 879,6 882,0 879,9 879,8 885,3 888,1 886,9 880,3 872,2 868,7 40,8 40,8 39,9 39,9 39,9 39,3 39,3 39,2 40,7 40,8 40,8 39,9 39,9 39,8 39,3 39,2 39,2 38,9 38,9 38,8 37,8 37,8 321,5 323,1 323,5 323,6 325,2 327,1 327,9 325,3 325,8 327,1 328,5 330,0 331,2 332,6 332,5 332,5 333,9 333,7 331,5 325,9 320,1 317,4 224,0 224,0 223,5 223,1 223,5 224,4 224,7 223,5 223,7 224,0 224,2 224,1 223,9 224,0 222,7 222,2 222,2 221,3 219,8 216,3 211,8 209,6 77,5 78,9 79,9 80,5 81,5 82,5 83,1 81,8 82,1 83,1 84,2 85,8 87,1 88,4 89,7 90,2 91,6 92,2 91,5 89,5 88,3 87,7 490,6 492,3 491,0 491,1 494,3 498,1 500,3 499,9 500,9 503,1 504,9 506,8 508,6 509,6 508,1 508,1 512,2 515,5 516,5 515,6 514,4 513,6 50,3 50,4 50,4 50,4 50,4 50,5 50,5 50,7 50,9 50,9 50,7 50,9 50,9 51,1 50,9 51,0 51,2 51,1 51,1 50,8 51,2 51,0 109,0 109,1 107,9 107,6 109,1 109,7 109,9 109,7 110,3 110,8 111,0 111,2 111,0 110,9 109,7 109,4 111,4 112,0 112,5 112,6 112,8 113,2 764,9 768,1 767,0 767,1 771,6 777,0 779,7 776,7 777,9 781,3 784,3 787,6 790,5 792,8 791,1 790,9 796,1 798,5 797,0 790,2 783,0 779,5 695,1 697,5 696,2 696,1 700,1 705,2 707,7 705,9 707,8 710,5 713,0 715,8 718,2 720,2 718,5 718,2 722,6 724,6 723,4 718,1 712,6 709,7 69,8 70,6 70,8 71,0 71,5 71,8 72,0 70,8 70,2 70,8 71,3 71,8 72,3 72,6 72,7 72,7 73,5 74,0 73,5 72,2 70,4 69,7 88,0 88,1 87,3 87,5 87,8 87,5 87,7 87,7 89,4 89,6 89,9 89,1 89,2 89,2 88,8 88,9 89,2 89,6 89,9 90,0 89,2 89,3 70,7 69,3 70,1 68,5 66,7 69,5 68,4 68,4 69,2 67,0 64,3 62,4 61,2 60,7 61,6 60,7 59,3 62,6 63,4 66,2 73,9 77,2 39,2 38,5 39,3 38,1 36,7 38,0 37,1 36,7 36,9 35,7 34,3 33,5 32,6 32,4 33,0 32,3 31,1 32,7 32,6 33,7 37,2 38,5 11,5 11,1 11,1 10,4 9,5 12,2 11,6 11,2 11,1 10,3 9,5 8,8 8,4 8,1 8,1 7,8 7,3 9,8 9,9 10,2 11,7 12,3 22,3 22,0 22,2 22,1 22,0 22,1 22,1 22,3 22,8 22,7 22,3 22,0 21,9 21,8 21,9 21,7 21,4 21,4 21,5 21,9 23,6 24,1 27,7 27,1 27,2 27,0 26,7 27,0 26,8 27,1 27,6 26,9 25,9 25,0 24,6 24,3 24,3 24,3 24,3 24,9 25,5 27,0 30,1 31,4 36,8 36,0 35,8 35,6 35,0 35,3 35,0 34,7 34,7 34,0 33,3 32,7 32,5 32,2 32,1 31,8 31,6 31,4 30,9 30,8 31,2 31,0 16,9 16,3 16,3 16,0 15,2 14,8 14,5 14,7 15,6 15,1 14,2 13,7 13,6 13,4 13,9 13,9 13,7 14,1 14,4 16,8 20,9 22,8 7,7 7,5 7,6 7,4 7,2 7,4 7,3 7,3 7,4 7,1 6,9 6,6 6,5 6,4 6,5 6,5 6,3 6,6 6,7 7,0 7,8 8,2 6,1 6,0 6,0 5,9 5,8 6,0 6,0 6,1 6,2 6,0 5,7 5,5 5,4 5,4 5,4 5,4 5,3 5,6 5,7 6,1 6,9 7,3 9,6 9,4 9,6 9,3 9,0 9,2 9,0 8,9 8,9 8,6 8,3 8,1 7,9 7,8 8,0 7,8 7,5 7,9 7,9 8,1 9,0 9,3 2,0 1,8 -0,9 -1,4 2,9 8,0 1,8 -3,0 3,8 1,4 0,6 0,6 1,7 2,0 -1,3 -0,9 4,1 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 0,7 0,6 0,7 0,6 1,0 5,3 1,2 0,6 0,9 0,6 0,7 0,8 0,5 0,5 0,5 0,5 0,9 4,6 1,2 0,8 1,2 1,0 4,0 3,7 4,9 3,5 4,2 4,5 4,3 4,1 5,8 3,4 3,3 3,6 3,4 3,6 4,6 3,4 4,5 5,2 5,5 6,6 10,4 6,9 4,1 3,7 3,0 3,8 4,4 4,3 4,1 2,5 4,1 4,2 4,1 3,6 3,2 2,9 2,3 3,1 4,5 4,0 3,2 2,4 3,2 2,7 2,5 2,0 1,6 1,9 2,7 2,6 2,5 2,2 1,8 2,1 2,5 2,6 2,0 1,7 2,0 1,6 2,3 2,5 2,7 2,2 0,7 1,9 1,7 -0,5 2,2 1,6 0,5 1,7 0,3 0,2 -0,2 2,4 3,8 4,2 2,8 2,5 2,3 2,9 1,9 1,7 0,1 0,3 0,0 0,5 1,6 1,4 1,6 1,1 2,3 2,2 2,1 1,6 2,4 1,4 1,7 1,7 1,6 1,5 1,6 2,2 2,6 2,3 2,0 1,8 2,3 1,8 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 3,3 5,0 -0,7 -0,9 6,1 5,5 4,6 -0,3 7,1 1,6 0,0 -0,4 1,7 2,0 -0,8 -0,7 6,0 4,3 2,7 -1,1 1,3 1,9 19,3 23,1 18,8 19,7 22,8 24,4 18,7 14,2 22,4 22,8 19,8 21,6 21,6 20,2 19,8 20,1 24,7 19,7 15,7 12,3 13,7 12,2 79,1 76,6 78,4 77,1 76,5 76,4 75,2 69,8 71,9 73,0 74,2 72,7 74,4 74,9 76,9 76,8 76,0 74,9 75,6 73,1 72,0 75,0 60,1 59,5 61,7 63,3 63,9 65,6 65,9 66,1 65,8 68,3 72,1 76,3 79,1 81,6 83,8 86,7 88,6 90,3 90,4 90,7 90,7 91,2 6,5 6,4 6,7 6,9 6,9 7,0 7,0 7,1 7,0 7,3 7,7 8,1 8,4 8,7 8,9 9,2 9,4 9,5 9,5 9,6 9,6 9,6 13,4 13,0 11,8 9,9 16,9 18,2 13,6 9,7 14,5 13,0 13,4 15,4 13,1 12,5 12,7 10,4 19,6 17,8 11,4 8,9 10,2 8,1 Ekonomsko ogledalo, april 2009 38 Statistična priloga Plače in indikatorji konkurenčnosti 2006 2007 2008 2007 2008 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , medletna rast v % Skupaj 4,8 5,9 8,3 5,4 5,6 5,8 6,7 7,8 8,6 9,9 7,1 6,4 4,8 5,0 5,9 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,6 8,3 9,2 6,8 7,4 7,0 11,4 10,3 9,3 10,8 6,7 9,4 5,8 5,3 9,2 B Rudarstvo 4,5 6,4 13,6 3,2 3,8 5,3 12,6 9,4 13,8 16,0 14,8 3,9 2,9 2,8 2,8 C Predelovalne dejavnosti 5,6 7,0 7,6 6,0 6,1 7,0 8,6 8,2 9,7 9,3 3,4 8,0 5,4 4,7 7,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 5,5 6,2 9,4 2,3 4,9 5,2 11,1 9,3 10,1 9,8 8,8 3,6 1,9 1,5 2,8 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 3,7 7,1 7,8 5,5 5,6 6,8 10,0 8,3 9,1 9,0 5,2 6,6 6,6 3,3 7,7 F Gradbeništvo 6,4 6,6 7,6 7,2 6,7 5,7 6,7 7,7 9,6 9,1 4,3 8,6 6,3 6,7 7,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 5,3 7,6 7,8 8,1 7,4 7,5 7,5 7,5 9,0 8,8 6,1 9,1 6,8 8,2 8,6 H Promet in skladiščenje 3,6 6,0 8,5 5,9 4,6 5,7 7,7 8,7 8,5 10,4 6,6 6,8 5,1 5,8 5,1 I Gostinstvo 4,1 5,3 8,4 3,7 5,1 4,6 7,8 9,3 9,6 10,0 4,9 3,6 2,5 5,0 5,1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 3,9 5,7 7,3 7,4 5,4 5,7 4,6 6,8 7,8 8,7 6,2 10,4 7,5 4,4 6,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 8,6 7,4 6,1 8,1 7,8 6,2 7,6 8,6 8,8 8,2 0,0 8,8 8,9 6,6 6,4 L Poslovanje z nepremičninami 4,6 7,0 6,0 7,6 7,8 7,4 5,6 6,8 8,6 5,3 3,6 6,7 3,7 12,4 6,7 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 4,9 7,0 8,4 5,0 6,8 7,1 8,9 9,7 8,6 9,1 6,4 5,2 4,8 5,1 6,9 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 2,5 7,5 9,5 4,7 5,9 9,4 9,8 8,6 11,4 10,2 8,0 4,5 4,1 5,6 5,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2,9 5,1 12,2 2,5 4,9 6,5 6,4 11,1 10,8 13,2 13,7 2,6 1,7 3,2 3,9 P Izobraževanje 4,8 3,9 7,0 4,8 5,6 3,1 2,4 5,5 5,8 7,7 9,0 4,9 4,5 4,9 5,4 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2,4 3,1 12,0 2,6 3,7 4,0 2,1 5,5 4,3 16,8 21,0 3,0 1,9 2,9 3,1 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1,3 3,6 5,4 5,2 2,3 4,0 3,0 2,4 5,8 8,3 5,1 2,3 2,2 11,2 1,7 S Druge dejavnosti 1,5 3,3 8,1 2,2 2,9 3,0 5,1 6,6 8,6 8,5 8,8 3,6 1,2 1,8 3,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj' nominalno 0,2 0,8 0,5 0,9 0,7 0,6 1,2 1,2 1,1 0,4 -1,1 0,7 1,0 0,9 0,8 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 0,7 2,3 2,8 1,4 1,8 2,3 3,7 4,5 4,2 2,6 -0,1 1,6 1,3 1,2 1,4 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 -0,6 2,4 1,0 2,7 2,2 2,4 2,2 1,5 1,4 0,2 0,8 2,9 2,8 2,3 2,1 USD za EUR 1,256 1,371 1,471 1,311 1,348 1,374 1,449 1,500 1,562 1,504 1,317 1,300 1,307 1,324 1,352 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Ekonomsko ogledalo, april 2009 39 Statistična priloga 2007 2008 2009 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 5,8 5,2 6,9 5,7 4,9 6,6 7,1 6,5 6,1 9,3 8,0 9,5 7,6 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 7,7 5,4 8,4 9,0 3,6 7,4 16,1 10,2 8,3 16,1 6,7 10,3 9,7 7,9 13,5 6,3 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 4,3 4,2 6,1 3,3 6,6 8,8 9,4 20,6 5,2 9,7 13,3 11,8 17,0 12,5 17,3 10,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 6,0 5,2 7,6 7,1 6,2 8,1 9,4 8,2 6,0 10,2 8,5 11,3 8,4 9,6 11,0 6,4 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 2,4 9,5 2,0 5,0 8,5 12,1 9,9 11,8 8,4 10,2 9,3 13,2 9,6 7,8 15,3 8,3 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 5,5 3,7 7,7 6,1 6,8 8,2 12,6 8,5 7,2 9,8 8,1 10,7 6,8 9,8 10,5 5,5 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 7,8 4,6 8,6 5,4 3,3 6,7 7,7 5,5 7,5 8,8 6,7 11,9 7,5 9,5 10,0 6,0 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 6,9 6,8 7,9 7,8 6,9 7,1 8,5 6,9 6,5 8,8 7,1 10,0 8,0 8,9 9,1 7,0 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 5,4 3,4 6,4 5,3 5,4 6,2 8,6 8,2 8,9 8,5 8,6 8,3 7,0 10,2 7,8 13,1 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 4,6 5,7 5,7 4,9 3,2 7,0 8,8 7,5 9,8 10,4 7,9 9,5 10,3 8,9 10,3 9,0 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 4,1 6,2 7,6 6,3 3,2 8,1 -2,6 10,1 3,3 6,4 10,5 8,9 6,1 8,3 7,9 8,1 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 10,1 6,8 8,9 7,7 2,2 13,8 8,0 1,8 7,4 7,9 10,6 11,8 6,4 8,5 7,1 6,3 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 7,7 8,9 8,6 7,7 5,9 5,0 7,6 3,9 6,3 8,3 5,8 10,1 8,3 7,5 4,7 4,6 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 7,1 6,2 8,0 6,7 6,6 8,3 10,0 8,3 9,2 10,5 9,3 8,7 7,9 9,2 9,9 7,3 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 6,6 5,9 8,9 9,7 9,5 9,7 10,2 9,6 8,7 9,5 7,7 10,8 11,2 12,2 11,1 8,3 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,2 5,7 8,7 4,9 5,9 5,9 6,5 6,9 6,8 14,3 12,0 12,0 10,0 10,4 7,6 18,8 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 6,3 5,1 4,2 2,6 2,4 2,3 2,6 2,2 3,1 7,8 5,6 5,7 5,7 6,1 5,0 10,9 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 3,6 4,3 5,4 3,4 3,2 1,8 1,8 2,6 3,1 7,2 6,1 3,2 3,8 6,0 4,6 24,5 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 0,8 4,4 5,0 3,2 3,7 1,7 3,3 3,8 4,5 5,9 -2,8 3,9 6,9 6,6 4,1 11,3 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 2,6 2,9 3,8 2,2 2,9 2,9 7,4 4,9 6,6 6,2 6,9 10,3 8,8 6,7 9,0 8,0 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 0,7 0,6 0,6 0,5 0,7 1,1 1,3 1,1 1,3 1,0 1,4 1,4 1,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 1,7 2,3 2,5 2,2 2,0 3,6 3,9 3,6 4,4 4,3 4,7 4,7 3,9 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 2,3 2,3 2,4 2,5 2,2 2,4 2,4 1,8 1,6 1,3 1,7 2,5 1,2 0,4 0,2 0,7 -0,3 -0,6 0,5 2,7 2,0 2,1 1,351 1,342 1,372 1,362 1,390 1,423 1,468 1,457 1,472 1,475 1,553 1,575 1,556 1,555 1,577 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 Ekonomsko ogledalo, april 2009 40 Statistična priloga Cene 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 1 2 3 4 5 CPI, medletna rast v % 2,5 3,6 5,7 2,3 3,0 3,6 5,4 6,6 6,6 6,1 3,3 1,8 2,7 2,1 2,3 2,6 2,9 Hrana in brezalkoholne pijače 2,3 7,8 10,1 3,7 6,5 8,2 12,6 14,0 12,0 9,8 4,9 3,2 4,0 3,0 3,9 6,3 6,3 Alkoholne pijače in tobak 3,7 6,5 3,2 5,5 6,0 8,0 6,5 5,4 5,0 0,7 2,1 3,0 5,5 5,4 5,6 5,7 6,2 Obleka in obutev -0,5 2,1 4,4 1,8 0,9 3,3 2,5 4,9 5,2 2,1 5,2 1,8 3,6 2,6 -0,5 -0,7 1,0 Stanovanje 5,3 2,6 9,7 -0,2 1,0 2,2 7,6 10,5 11,4 11,5 5,3 1,7 -0,1 -0,9 0,4 1,0 0,4 Stanovanjska oprema 4,1 4,5 5,8 5,0 5,2 3,6 4,0 4,5 5,5 6,5 6,7 6,1 5,1 5,3 4,7 4,8 5,2 Zdravje -1,7 1,1 2,9 1,5 1,4 1,1 0,4 -0,5 1,7 4,9 5,8 8,7 0,9 1,4 2,3 1,4 1,1 Prevoz 1,3 0,3 1,9 -0,2 0,8 -0,9 1,6 2,9 2,9 4,1 -2,2 -3,7 -0,4 -0,9 0,6 0,4 0,4 Komunikacije 0,3 0,3 0,6 0,0 0,4 0,6 0,3 2,2 1,9 0,1 -1,7 -4,3 1,4 -0,7 -0,6 -0,3 0,2 Rekreacija in kultura 2,1 3,6 4,4 2,5 2,5 4,6 4,7 4,6 5,0 4,8 3,2 3,0 2,9 2,6 2,2 1,4 3,0 Izobraževanje 3,1 1,9 5,2 1,1 0,6 2,2 3,6 4,7 5,4 4,8 6,1 5,1 0,5 1,5 1,1 -1,1 1,4 Gostinske in nastanitvene storitve 4,5 7,3 9,6 6,9 6,6 7,0 8,7 9,3 10,0 10,4 8,7 6,3 6,9 7,1 6,7 6,6 6,8 Raznovrstno blago in storitve 4,1 3,6 3,9 4,2 3,1 3,7 3,4 3,9 4,5 3,8 3,4 3,8 5,0 4,7 3,0 2,9 3,1 HICP 2,5 3,8 5,5 2,6 3,3 3,7 5,5 6,5 6,4 6,2 3,1 1,7 2,8 2,3 2,6 2,9 3,1 Osnovna inflacija - odrezano povprečje 2,8 2,3 3,9 1,6 2,0 2,5 3,1 4,4 4,4 4,1 2,8 2,1 2,0 1,3 1,5 1,7 1,9 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,1 2,6 4,6 1,9 1,9 2,9 3,9 4,7 4,9 4,7 4,0 3,1 2,3 1,9 1,5 1,5 1,9 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,3 4,2 3,8 4,3 4,7 4,1 3,6 3,4 3,7 5,1 3,2 1,1 3,9 4,6 4,5 4,7 4,8 Domači trg 2,4 5,5 5,6 4,7 5,1 5,5 6,5 6,0 6,1 6,2 4,2 1,5 3,6 5,3 5,1 5,0 5,1 Tuji trg 2,1 3,0 2,2 4,0 4,3 2,9 0,7 0,9 1,5 3,9 2,3 0,8 4,1 4,0 4,0 4,4 4,4 na evrskem območju 2,4 5,1 2,2 7,0 7,4 4,8 1,5 1,4 1,7 4,2 1,5 -0,6 7,0 6,8 7,4 7,7 7,7 izven evrskega območja 1,6 -0,5 2,1 -0,7 -0,7 -0,3 -0,5 0,1 1,0 3,4 3,9 3,5 -0,4 -0,4 -1,2 -0,7 -0,8 Indeks uvoznih cen 5,8 4,0 1,3 7,0 6,7 2,5 0,1 -0,2 0,3 3,8 1,4 -2,1 7,8 6,6 6,7 7,0 6,8 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 8,0 0,6 12,4 -2,0 -0,1 -1,6 6,2 13,1 16,9 21,1 -1,2 -12,9 -0,4 -4,6 -0,8 -0,3 -1,0 Naftni derivati 10,3 -0,9 11,7 -4,0 -2,2 -4,3 7,4 14,8 17,4 21,1 -5,7 -16,3 -2,0 -7,5 -2,3 -2,6 -3,3 Komunala -2,6 -2,3 0,6 -6,3 -6,2 -3,7 8,4 1,4 1,3 -1,3 1,1 1,7 -7,4 -5,8 -5,8 -6,5 -6,0 Promet 1,5 0,6 -0,4 0,7 0,6 0,6 0,6 0,5 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 0,7 0,8 0,6 0,6 0,6 Ostale regulirane cene 2,6 2,9 1,8 3,0 2,6 3,0 3,0 1,4 1,7 1,7 2,4 2,4 2,4 3,3 3,4 3,1 2,4 Regulirane cene skupaj 7,0 3,1 8,6 1,9 3,2 1,6 5,9 9,5 11,7 13,7 -0,2 -7,8 2,8 0,0 2,8 3,1 2,6 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: Sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Ekonomsko ogledalo, april 2009 41 Statistična priloga 2007 2008 2009 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 3,6 3,8 3,5 3,5 5,1 5,7 5,6 6,4 6,5 6,9 6,5 6,4 7,0 6,9 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 6,9 7,6 6,9 10,0 13,3 11,7 12,9 13,9 14,6 13,5 12,3 12,1 11,6 12,2 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 3,0 6,0 8,1 8,5 7,6 6,5 6,6 6,6 5,7 5,5 5,1 4,8 5,0 5,1 -0,2 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 2,4 2,7 4,1 3,1 1,8 3,5 2,1 2,9 4,8 6,7 7,0 4,6 4,1 0,8 1,7 3,7 6,1 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 1,7 1,9 3,2 1,4 6,7 8,2 8,0 11,7 9,6 10,4 9,3 11,4 13,4 13,6 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 5,7 4,5 3,3 3,0 3,6 4,1 4,3 4,0 4,3 5,2 5,7 5,7 5,2 5,9 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 1,7 2,0 0,7 0,8 0,8 0,5 0,0 -0,9 -1,2 0,5 1,4 1,7 1,9 4,5 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 1,5 0,9 -1,6 -1,9 0,4 2,5 1,9 2,8 2,7 3,1 2,1 2,4 4,4 4,9 3,7 3,7 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 1,2 1,2 1,2 -0,7 -0,7 -0,2 1,9 1,0 2,8 2,9 2,8 1,5 1,5 0,7 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 3,3 4,4 4,8 4,5 4,9 4,6 4,7 4,1 4,9 4,9 5,4 4,4 5,3 5,6 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 1,4 1,4 1,4 3,7 3,6 3,6 3,6 3,4 3,8 7,0 7,0 4,6 4,6 4,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 6,4 6,5 7,0 7,6 7,9 9,6 8,6 9,2 9,4 9,4 10,1 9,9 10,1 10,7 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 6,0 3,2 3,3 4,0 3,8 3,0 3,6 3,6 3,6 3,8 4,2 4,7 4,4 4,5 4,0 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,8 4,0 3,4 3,6 5,1 5,7 5,7 6,4 6,4 6,6 6,2 6,2 6,8 6,9 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 2,5 2,5 2,3 2,5 2,7 3,3 3,2 4,2 4,3 4,6 4,3 4,4 4,4 4,7 4,0 3,6 3,1 2,8 2,6 2,0 2,4 2,0 2,4 2,6 2,9 3,0 3,7 4,0 4,0 4,2 4,9 5,1 5,3 4,9 4,7 5,1 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 4,6 4,4 4,2 3,9 3,8 3,5 3,4 3,5 3,4 3,3 3,3 3,5 4,4 4,9 5,5 4,8 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 5,3 5,3 5,2 5,9 6,4 6,9 6,4 6,5 5,6 5,8 6,2 6,1 5,9 6,3 6,7 5,7 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 4,0 3,5 3,1 2,0 1,2 0,3 0,6 0,6 1,3 0,9 0,5 1,1 2,8 3,6 4,3 4,0 3,3 2,7 1,0 1,5 1,0 -0,1 6,8 5,6 4,9 3,9 2,2 1,2 1,0 1,0 2,1 1,1 0,5 0,9 3,7 4,1 4,8 3,8 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -0,5 0,0 0,3 -1,1 -0,4 -1,1 0,1 -0,2 -0,1 0,5 0,4 1,3 1,1 2,5 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 6,2 3,0 3,6 0,8 -0,2 0,0 0,5 -0,7 -0,1 0,1 -0,3 0,5 0,8 3,5 3,3 4,7 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 0,9 1,3 -2,6 -3,6 2,2 8,4 7,9 12,4 12,1 14,8 11,9 15,5 23,2 24,8 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -0,8 -0,8 -5,5 -6,6 2,1 10,3 9,8 14,0 14,1 16,4 12,6 15,3 24,1 25,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -6,0 -6,0 0,7 -5,7 14,3 6,5 4,8 2,8 0,7 0,7 1,3 1,3 1,3 1,3 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,5 0,4 0,6 0,6 0,6 0,6 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 2,3 2,2 3,8 3,0 3,0 2,9 2,9 2,1 1,2 1,0 1,2 1,9 1,9 1,1 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 4,0 4,3 2,9 -2,3 3,9 7,1 6,6 9,3 8,8 10,4 8,5 10,8 15,7 16,3 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 Ekonomsko ogledalo, april 2009 42 Statistična priloga Plačilna bilanca 2006 2007 2008 2007 2008 2007 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 1 1 2 1 3 1 4 1 5 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -771 -1.455 -2.055 -96 -216 -480 -663 -468 -432 -472 -682 17 -109 -3 -105 -100 Blago1 -1.151 -1.666 -2.622 -242 -359 -401 -664 -485 -657 -744 -737 -82 -80 -80 -134 -146 Izvoz 17.028 19.798 20.033 4.783 5.027 4.927 5.062 5.083 5.349 5.034 4.568 1.471 1.514 1.798 1.586 1.729 Uvoz 18.179 21.464 22.655 5.025 5.386 5.328 5.726 5.568 6.006 5.777 5.305 1.553 1.594 1.878 1.720 1.874 Storitve 993 1.193 1.782 275 366 354 198 368 502 533 379 123 56 97 116 119 Izvoz 3.572 4.291 5.182 897 1.038 1.307 1.049 1.087 1.326 1.526 1.244 321 254 323 347 337 Uvoz 2.580 3.098 3.400 622 672 953 851 719 824 993 864 198 198 226 230 218 Dohodki -440 -708 -1.026 -52 -188 -356 -112 -239 -247 -284 -255 -16 -16 -20 -74 -43 Prejemki 872 1.169 1.303 234 293 298 344 293 329 329 352 76 75 82 93 100 Izdatki 1.312 1.877 2.329 286 481 654 456 533 576 613 607 92 91 102 167 143 Tekoči transferi -173 -274 -188 -76 -34 -78 -86 -111 -30 22 -70 -7 -69 0 -14 -30 Prejemki 785 905 804 197 237 219 252 148 193 232 230 51 59 87 75 65 Izdatki 958 1.178 992 273 271 296 338 259 223 210 300 58 128 87 89 95 Kapitalski in finančni račun 1.092 1.713 2.221 281 177 339 915 419 823 441 537 -187 220 249 22 -66 Kapitalski račun -131 -52 -84 15 -27 -32 -8 -1 -22 -39 -23 18 6 -9 0 -7 Finančni račun 1.223 1.765 2.305 266 204 371 923 420 845 480 560 -205 214 258 22 -59 Neposredne naložbe -174 -269 256 -248 -64 -4 47 148 -22 -86 216 -114 -135 2 -43 -100 Domače v tujini -687 -1.319 -983 -326 -296 -439 -257 -159 -324 -332 -168 -107 -157 -62 -148 -116 Tuje v Sloveniji 513 1.050 1.239 79 232 435 304 306 302 246 384 -8 22 64 104 17 Naložbe v vrednostne papirje -1.442 -2.264 606 -624 -1.204 377 -814 301 -1.127 180 1.252 -902 -152 430 -414 -620 Finančni derivativi -13 -21 6 2 -2 -12 -10 2 1 3 0 6 -4 1 0 0 Ostale naložbe 1.571 4.179 1.416 1.080 1.484 -22 1.636 50 1.914 382 -930 620 628 -168 425 726 Terjatve -1.939 -4.877 -772 -2.413 -455 -1.405 -605 -997 -207 350 82 -734 -836 -843 -847 481 Komercialni krediti -442 -394 -212 -385 -180 32 139 -508 -166 -7 470 -27 -164 -194 -97 -10 Posojila -733 -1.890 -540 -372 -456 -435 -627 53 -441 162 -313 -21 -90 -261 -48 -213 Gotovina, vloge -743 -2.601 -38 -1.675 182 -990 -118 -533 358 214 -77 -754 -575 -345 -685 701 Ostale terjatve -21 7 17 18 0 -12 1 -9 42 -19 3 68 -7 -43 -16 3 Obveznosti 3.510 9.057 2.189 3.493 1.939 1.383 2.241 1.047 2.121 32 -1.012 1.355 1.464 675 1.272 245 Komercialni krediti 479 503 167 269 55 -88 268 177 301 69 -380 -172 218 223 -19 89 Posojila 2.064 3.840 1.848 32 1.554 910 1.345 640 1.467 234 -492 146 -52 -62 1.021 301 Vloge 998 4.727 190 3.208 338 567 613 253 346 -272 -137 1.406 1.282 521 279 -140 Ostale obveznosti -30 -14 -17 -16 -7 -6 16 -22 7 2 -3 -25 16 -6 -9 -5 Mednarodne denarne rezerve2 1.281 140 21 55 -11 32 64 -81 80 1 21 185 -123 -7 55 -65 Statistična napaka -321 -258 -167 -185 39 141 -252 48 -391 31 145 170 -110 -245 84 166 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.680 1.933 2.229 456 508 466 504 523 577 595 534 136 134 185 159 176 Blaga za vmesno porabo 9.368 10.438 10.755 2.609 2.670 2.560 2.593 2.751 2.892 2.729 2.383 811 835 963 854 921 Blaga za široko porabo 5.709 7.014 6.809 1.647 1.746 1.790 1.858 1.753 1.816 1.647 1.592 503 521 623 545 592 Uvoz investicijskega blaga 2.565 3.004 3.433 658 736 740 870 772 928 860 873 198 211 249 229 265 Blaga za vmesno porabo 11.319 12.874 13.718 3.152 3.212 3.162 3.344 3.415 3.662 3.541 3.099 1.006 987 1.159 1.016 1.119 Blaga za široko porabo 4.456 5.609 5.852 1.238 1.446 1.413 1.508 1.456 1.514 1.467 1.415 359 402 477 478 494 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Ekonomsko ogledalo, april 2009 43 Statistična priloga 2007 2008 2009 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 -10 -230 -93 -158 -173 -184 -306 -202 -140 -126 -110 -190 -132 -201 -183 -89 -221 -146 -315 -14 -80 -79 -89 -117 -195 -180 -191 -293 -188 -132 -164 -156 -281 -220 -261 -296 -186 -268 -180 -289 -32 -22 1.712 1.741 1.478 1.708 1.855 1.781 1.426 1.617 1.709 1.756 1.866 1.716 1.767 1.807 1.338 1.889 1.837 1.526 1.205 1.203 1.280 1.791 1.830 1.595 1.903 2.035 1.973 1.719 1.806 1.841 1.921 2.022 1.997 1.987 2.069 1.634 2.075 2.104 1.706 1.494 1.235 1.303 130 94 141 119 79 56 63 120 117 131 153 183 166 140 183 210 174 127 79 123 78 354 443 465 399 382 307 360 350 346 391 422 446 457 532 503 491 459 383 402 328 301 224 349 324 280 303 251 297 230 229 260 270 263 291 391 320 281 285 256 323 206 223 -71 -210 -102 -44 -45 -28 -39 -78 -80 -82 -78 -79 -91 -88 -96 -100 -91 -83 -80 -75 -69 100 97 91 110 112 112 120 97 96 100 109 110 110 113 107 108 119 116 117 88 82 171 307 193 154 157 139 159 175 176 182 187 189 200 201 203 208 211 199 197 163 151 10 -25 -15 -38 -27 -22 -37 -56 -45 -10 -30 -14 14 7 27 -12 -36 -10 -24 -30 -67 96 70 89 59 74 85 93 33 55 59 40 59 95 65 108 60 57 83 90 33 44 87 96 104 97 101 106 130 89 100 70 69 73 81 58 81 72 93 93 114 63 111 221 323 19 -2 139 286 491 96 240 84 221 329 273 166 232 43 -91 293 335 64 -79 -20 -11 3 -24 7 5 -20 5 3 -9 7 -6 -23 -10 0 -29 -1 28 -49 -8 -2 240 334 16 21 132 281 511 91 236 93 214 335 296 176 232 73 -89 265 385 72 -77 79 96 45 -145 99 -103 50 41 11 96 -50 -2 29 -90 96 -92 -32 86 162 28 -69 -32 -154 -61 -224 6 -159 -104 -43 -40 -76 -155 -132 -37 -210 -26 -96 -90 -18 -61 -33 -52 111 250 107 79 93 56 154 83 51 173 105 130 67 120 122 5 57 104 223 61 -17 -169 234 119 24 -360 -490 36 17 688 -404 -426 -457 -244 134 -207 253 379 657 216 366 550 -2 -7 -5 -1 -11 0 1 3 3 -3 1 0 0 2 0 1 0 0 0 -9 -11 333 -121 -136 235 384 901 351 30 -503 522 605 777 531 202 239 -59 -469 -461 1 -310 -633 -89 -605 -360 -439 -302 -372 70 139 -964 -172 388 182 -778 99 -97 348 -453 -3 538 130 595 -73 31 155 -154 -233 -18 390 -76 -224 -208 -23 -96 -46 16 144 -168 -40 128 382 164 -36 -194 -214 -148 -74 -131 -136 -359 174 -41 -80 17 -205 -253 257 -377 282 -286 73 -100 34 219 165 -408 -371 -211 53 -217 45 27 -694 134 346 493 -481 -179 138 255 -136 -209 268 -76 406 13 -14 3 -1 8 -1 -6 14 -5 -18 48 -9 3 5 -2 -22 9 5 -12 9 6 423 484 225 674 686 1.273 282 -108 461 695 217 595 1.309 103 336 -407 -17 -458 -537 -440 -1.228 -15 59 -303 156 163 97 8 -78 106 150 94 214 -8 29 -95 135 -3 -130 -246 -343 44 232 231 254 425 209 881 254 116 215 309 -175 511 1.131 108 225 -100 37 -485 -44 -102 28 199 188 281 98 328 299 -14 -134 150 236 294 -128 180 -40 206 -438 -51 159 -244 5 -1.303 6 7 -8 -6 -14 -4 34 -13 -10 0 4 -2 5 6 0 -5 0 -2 -2 0 4 -1 132 -8 -91 20 -28 72 0 37 -118 85 16 -21 -73 104 -30 33 -17 5 -4 86 -211 -93 74 160 34 -101 -185 106 -99 42 -111 -139 -142 36 -50 45 312 -146 -20 -50 159 174 166 140 160 180 165 159 147 178 199 194 192 191 202 151 241 198 181 156 126 n.p. 895 918 778 864 959 927 707 891 934 926 1.015 925 953 976 755 998 980 815 589 633 n.p. 610 619 520 651 679 653 526 561 580 612 635 577 603 607 411 629 638 510 444 431 n.p. 242 246 199 295 303 299 268 247 251 273 316 312 300 293 225 342 288 278 307 166 n.p. 1.077 1.105 955 1.102 1.161 1.185 998 1.116 1.143 1.156 1.224 1.219 1.219 1.291 1.028 1.222 1.307 1.015 777 739 n.p. 475 478 424 511 576 492 440 466 473 517 515 501 498 519 402 546 543 439 433 350 n.p. Ekonomsko ogledalo, april 2009 44 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2006 2007 2008 2007 1|2|3|4|5|6|7|8|9| 10 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 16,6 67 68 69 69 69 68 68 68 68 68 67 67 Centralna država (S. 1311) 776,6 2.367 2.162 3.184 3.219 2.944 2.748 2.574 2.465 2.408 2.342 2.345 2.348 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 24,9 118 212 108 106 107 105 107 107 107 110 111 114 Gospodinjstva (S.14, 15) 1289,4 6.818 7.827 5.428 5.488 5.633 5.748 5.892 6.015 6.157 6.323 6.468 6.607 Nefinančne družbe (s.11) 3236,0 18.105 21.150 14.086 14.250 14.660 15.142 15.426 15.788 16.274 16.720 17.004 17.269 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 368,1 2.305 2.815 1.554 1.563 1.574 1.761 1.747 1.911 2.034 2.083 2.205 2.367 Denarni sektor (S.121, 122) 1158,7 2.401 3.663 3.505 2.770 2.267 2.033 2.257 2.211 2.218 2.439 2.448 2.460 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 2298,2 26.555 32.115 21.761 21.634 21.726 22.297 23.089 23.558 24.146 24.892 25.310 25.864 V tuji valuti 3149,0 1.990 2.370 1.048 1.100 1.160 1.248 1.335 1.456 1.560 1.638 1.699 1.789 Vrednostni papirji skupaj 1286,8 3.570 3.344 5.055 4.662 4.299 3.992 3.577 3.484 3.492 3.488 3.573 3.511 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2.903,4 20.029 23.129 17.823 17.912 17.914 18.066 18.367 18.446 18.880 19.299 19.386 19.579 Čez noč 1.178,6 6.887 6.605 6.645 6.598 6.648 6.676 6.849 6.953 7.047 6.881 6.907 6.695 Vezane vloge - kratkoročne 1.251,2 8.913 10.971 7.673 7.837 7.639 7.758 7.777 7.592 7.867 8.331 8.247 8.689 Vezane vloge - dolgoročne 292,4 2.857 4.157 2.486 2.492 2.560 2.569 2.573 2.693 2.728 2.790 2.874 2.820 Kratkoročne vloge na odpoklic 181,2 1.372 1.396 1.019 985 1.067 1.063 1.168 1.208 1.238 1.297 1.358 1.375 Vloge v tuji valuti skupaj 1.454,5 559 490 634 614 607 597 615 610 605 628 608 589 Čez noč 552,7 218 215 311 293 285 264 280 274 270 278 269 255 Vezane vloge - kratkoročne 545,5 248 198 240 239 237 251 248 249 242 258 248 241 Vezane vloge - dolgoročne 318,3 56 41 64 64 62 60 61 60 61 62 60 60 Kratkoročne vloge na odpoklic 38,0 37 36 19 18 23 22 26 27 32 30 31 33 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,32 0,36 0,43 0,33 0,33 0,33 0,34 0,34 0,34 0,35 0,35 0,37 0,42 Vezane vloge do 1 leta 2,96 3,36 4,45 2,83 2,91 3,01 3,07 3,15 3,26 3,36 3,41 3,61 3,89 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,88 5,16 5,44 5,50 5,35 5,37 5,36 5,79 5,98 6,16 6,45 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 4,64 5,76 6,03 5,49 6,53 - - 4,86 5,12 6,49 - 5,76 5,59 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 2,78 3,85 3,85 3,50 3,50 3,75 3,75 3,75 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 3,58 4,28 4,63 3,75 3,82 3,89 3,98 4,07 4,15 4,22 4,54 4,74 4,69 6-mesečni 3,58 4,35 4,72 3,89 3,94 4,00 4,10 4,20 4,28 4,36 4,59 4,75 4,66 LIBOR za CHF 3-mesečni 1,51 2,55 2,58 2,15 2,21 2,26 2,32 2,41 2,55 2,72 2,80 2,82 2,79 6-mesečni 1,65 2,65 2,69 2,26 2,32 2,36 2,44 2,54 2,70 2,85 2,86 2,90 2,89 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. Ekonomsko ogledalo, april 2009 45 Statistična priloga 2007 2008 2009 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 67 67 67 67 66 66 66 65 66 66 67 69 69 68 69 87 103 2.374 2.367 2.412 2.397 2.392 2.123 2.162 2.052 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.702 2.868 3.132 112 118 123 124 124 128 129 133 136 143 178 184 181 212 223 229 233 6.830 6.818 6.918 7.009 7.133 7.235 7.318 7.409 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 17.748 18.105 18.570 18.754 18.938 19.351 19.616 20.064 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 21.150 21.349 21.437 21.469 2.396 2.305 2.390 2.411 2.494 2.558 2.568 2.736 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.580 2.401 2.455 2.432 2.444 2.624 2.375 2.386 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 3.663 3.887 3.827 3.791 26.596 26.555 27.164 27.406 27.768 28.503 28.871 29.380 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 32.115 32.392 32.672 32.648 1.900 1.990 2.117 2.192 2.280 2.276 2.259 2.263 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 3.544 3.570 3.586 3.529 3.477 3.239 3.038 3.137 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 3.344 4.043 4.040 4.506 19.558 20.029 20.088 20.674 20.779 20.774 20.613 21.144 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.565 24.487 24.334 6.573 6.887 6.924 6.557 6.787 6.711 6.841 7.071 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 8.723 8.913 8.899 9.862 9.745 9.734 9.292 9.439 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.247 12.053 11.705 2.817 2.857 2.845 2.803 2.814 2.926 3.046 3.170 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.543 4.729 4.827 1.445 1.372 1.420 1.452 1.433 1.403 1.434 1.464 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 585 559 571 560 520 529 527 488 491 502 493 537 551 490 504 502 491 260 218 248 240 226 222 225 218 220 228 218 244 247 215 242 230 233 226 248 229 237 220 224 224 196 192 190 196 213 227 198 181 195 177 57 56 55 48 45 45 42 42 43 42 43 44 42 41 42 43 42 42 37 39 35 29 38 36 32 36 42 36 36 35 36 39 34 39 0,40 0,40 0,44 0,41 0,41 0,43 0,46 0,46 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 - 3,83 4,04 4,08 3,95 4,03 4,14 4,20 4,30 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 - 6,44 6,58 6,75 6,40 6,61 6,53 6,53 6,63 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 - - 6,25 - - 5,63 6,32 5,47 6,63 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 - 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 4,64 4,85 4,48 4,36 4,60 4,78 4,86 4,94 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 4,63 4,82 4,50 4,36 4,59 4,80 4,90 5,09 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 2,75 2,77 2,70 2,74 2,83 2,85 2,78 2,84 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 - 2,85 2,84 2,77 2,77 2,87 2,93 2,89 2,98 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 - Ekonomsko ogledalo, april 2009 46 Statistična priloga Javne finance 2006 2007 2008 2007 2008 2007 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 1 1 2 1 3 1 4 5 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 12.958,7 14.006,1 15.335,0 3.063,2 3.454,0 3.429,1 4.059,8 3.369,3 4.005,7 3.857,5 4.102,4 1.060,6 958,7 1.043,9 1.293,0 1.172,5 Tekoči prihodki 12.395,3 13.467,2 14.790,4 2.955,0 3.374,9 3.332,1 3.805,1 3.274,0 3.881,0 3.733,8 3.901,6 1.034,4 926,2 994,4 1.272,6 1.158,0 Davčni prihodki 11.762,0 12.757,9 13.937,2 2.828,7 3.199,7 3.123,6 3.606,0 3.110,0 3.702,0 3.472,0 3.653,2 994,5 883,2 951,0 1.219,0 1.094,2 Davki na dohodek in dobiček 2.735,3 2.917,7 3.442,2 587,7 914,3 646,3 769,4 694,4 1.106,5 806,5 834,7 188,2 189,9 209,7 462,9 288,3 Prispevki za socialno varnost 4.231,2 4.598,0 5.095,0 1.083,4 1.123,7 1.139,1 1.251,8 1.203,1 1.254,2 1.272,9 1.364,8 358,4 360,5 364,6 371,1 371,9 Davki na plačilno listo in delovno silo 472,9 418,1 258,0 96,1 99,7 101,5 120,9 59,4 62,2 63,5 72,9 32,8 32,1 31,1 32,8 32,4 Davki na premoženje 189,1 206,4 214,8 22,2 58,0 67,3 59,0 27,5 62,6 69,6 55,1 6,2 7,9 8,1 10,7 27,2 Domači davki na blago in storitve 4.077,3 4.498,6 4.805,3 1.017,6 973,0 1.135,5 1.372,5 1.099,4 1.181,7 1.227,8 1.296,4 403,2 286,9 327,6 332,5 363,3 Davki na medn. trgov. in transaksije 50,7 117,1 120,1 21,5 30,7 33,2 31,7 25,6 33,7 31,0 29,8 5,5 6,3 9,7 8,9 11,0 Drugi davki 5,4 2,1 1,8 0,3 0,4 0,7 0,7 0,6 1,0 0,7 -0,6 0,3 -0,3 0,3 0,1 0,2 Nedavčni prihodki 633,3 709,2 853,2 126,3 175,2 208,6 199,1 164,0 179,0 261,8 248,4 39,9 43,0 43,4 53,6 63,8 Kapitalski prihodki 166,8 136,6 114,9 19,7 15,2 39,6 62,1 28,0 26,9 28,8 31,2 7,5 6,1 6,1 6,0 4,1 Prejete donacije 5,4 11,9 10,1 2,1 2,8 2,0 5,0 2,0 2,1 3,1 2,8 0,7 0,4 1,0 0,7 0,7 Transferni prihodki 42,8 42,5 54,2 0,2 1,4 0,4 40,5 1,2 0,9 0,6 51,6 0,1 0,0 0,0 0,3 1,0 Prejeta sredstva iz EU 348,4 348,0 365,4 86,2 59,6 55,1 147,1 64,0 94,8 91,3 115,3 17,9 26,0 42,3 13,4 8,7 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 13.208,7 13.915,5 15.434,7 3.201,2 3.392,6 3.240,0 4.081,8 3.388,6 3.792,9 3.628,8 4.624,4 983,7 1.108,8 1.108,7 1.061,8 1.242,4 Tekoči odhodki 5.689,0 5.950,9 6.555,7 1.482,0 1.448,5 1.362,2 1.658,2 1.575,9 1.581,7 1.513,7 1.884,4 489,3 473,2 519,5 506,4 506,3 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.180,3 3.276,9 3.580,6 785,8 851,7 814,4 825,0 819,7 906,8 892,5 961,5 262,1 262,1 261,6 261,8 321,9 Izdatki za blago in storitve 2.073,2 2.212,2 2.525,9 490,3 482,6 518,0 721,3 523,1 589,3 586,1 827,4 192,1 146,0 152,2 155,1 169,3 Plačila obresti 376,4 357,0 335,1 197,5 105,3 17,5 36,7 221,0 69,8 12,9 31,4 32,4 62,4 102,7 87,1 12,0 Sredstva, izločena v rezerve 59,0 104,8 114,1 8,3 8,9 12,3 75,2 12,1 15,8 22,2 64,0 2,6 2,7 3,0 2,4 3,1 Tekoči transferi 5.925,8 6.143,9 6.741,1 1.457,2 1.665,6 1.456,0 1.565,1 1.489,9 1.856,8 1.567,3 1.827,1 434,9 507,9 514,4 468,2 639,5 Subvencije 402,9 423,4 476,4 104,4 137,9 88,3 92,8 60,5 243,0 57,7 115,2 6,7 54,8 42,8 10,0 39,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4.871,5 5.093,3 5.616,2 1.219,0 1.359,2 1.211,1 1.304,0 1.303,5 1.448,9 1.344,8 1.519,0 388,1 415,5 415,5 409,2 537,7 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 624,1 595,3 600,3 130,9 158,4 145,3 160,8 118,7 151,2 153,2 177,2 39,7 35,5 55,6 48,5 54,7 Tekoči transferi v tujino 27,4 32,0 48,2 2,9 10,2 11,3 7,6 7,2 13,6 11,6 15,7 0,3 2,1 0,5 0,6 7,3 Investicijski odhodki 901,4 1.130,5 1.252,0 133,4 162,9 266,9 567,3 149,0 215,9 350,0 537,0 44,7 46,3 42,4 46,6 55,6 Investicijski transferi 404,6 334,3 458,0 28,6 55,0 69,3 181,4 30,6 62,3 130,8 234,3 6,5 9,4 12,7 16,5 19,3 Plačila sredstev v proračun EU 287,9 355,9 427,9 100,0 60,6 85,6 109,8 143,2 76,2 67,0 141,5 8,3 71,9 19,7 24,1 21,6 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -250,0 90,6 -99,7 - - - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Ekonomsko ogledalo, april 2009 47 Statistična priloga 2007 1 2008 2009 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 1 2 1 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 988,5 1.182,3 1.222,7 1.024,1 1.323,7 1.323,1 1.413,0 1.134,1 1.100,1 1.135,2 1.463,1 1.259,9 1.282,8 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 1.305,0 1.487,4 1.123,1 944,3 1.159,9 1.168,9 1.003,3 1.259,4 1.236,3 1.309,4 1.104,1 1.073,5 1.096,4 1.435,7 1.228,7 1.216,6 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 1.184,7 1.421,7 1.112,3 886,5 1.089,8 1.099,5 934,2 1.194,1 1.168,1 1.243,8 1.057,4 1.015,6 1.037,0 1.374,1 1.175,5 1.152,4 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 1.126,5 1.292,5 1.068,5 163,1 168,7 251,4 226,3 233,4 235,7 300,3 223,0 221,2 250,1 498,3 316,7 291,5 297,9 256,5 252,1 261,1 261,4 312,2 249,4 380,7 379,2 377,9 382,1 385,1 397,3 469,4 394,7 400,0 408,4 419,0 415,8 419,5 425,8 414,8 432,3 435,0 434,9 494,9 433,4 34,5 34,1 33,6 33,9 34,1 36,5 50,3 20,0 19,5 19,9 20,9 20,4 20,9 21,3 20,4 21,8 22,1 22,7 28,1 3,2 20,0 20,8 31,4 15,2 16,3 29,3 13,3 8,7 10,5 8,3 12,0 28,6 22,1 23,0 26,5 20,0 16,3 26,6 12,2 5,3 277,2 475,4 395,4 264,6 514,5 459,9 398,0 404,6 354,7 340,1 411,5 383,4 386,9 475,3 336,2 416,3 490,6 371,0 434,8 370,7 10,7 11,5 9,6 12,0 10,4 9,1 12,2 6,3 9,3 9,9 12,3 10,5 10,9 9,8 11,5 9,7 10,2 9,7 9,9 6,3 0,2 0,1 0,3 0,3 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,7 0,3 0,2 0,2 -1,2 0,2 0,4 0,1 57,9 70,1 69,4 69,0 65,3 68,1 65,7 46,6 58,0 59,4 61,6 53,1 64,3 52,7 98,5 110,6 61,1 58,1 129,2 43,8 5,1 13,5 17,1 8,9 14,6 15,7 31,9 11,1 9,6 7,3 6,2 5,8 14,9 12,9 6,8 9,0 6,1 6,2 18,9 2,8 1,4 0,7 -0,1 1,4 1,4 0,8 2,8 0,8 0,7 0,5 0,8 0,5 0,8 1,6 0,3 1,2 0,6 1,0 1,2 0,2 0,1 0,1 0,2 0,1 0,8 39,7 -0,1 0,4 0,1 0,7 1,1 -0,4 0,2 0,1 0,5 0,0 0,4 49,5 1,7 0,2 37,5 8,1 36,6 10,4 47,6 30,6 69,0 17,7 16,1 30,2 19,3 25,3 50,2 21,5 53,7 16,1 7,7 63,6 43,9 7,5 1.088,3 1.094,3 1.090,3 1.055,3 1.140,5 1.249,6 1.691,7 1.030,3 1.140,4 1.218,0 1.228,6 1.363,5 1.200,8 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 1.452,7 1.912,1 1.119,8 435,8 450,8 463,5 447,9 483,8 500,7 673,7 451,0 512,3 612,7 528,6 544,9 508,2 507,2 486,1 520,4 535,2 562,4 786,8 502,1 268,0 271,1 273,7 269,6 266,2 273,5 285,3 268,6 266,0 285,1 277,7 338,9 290,3 292,5 292,5 307,6 292,9 306,4 362,2 305,5 158,2 170,2 183,4 164,4 187,4 212,1 321,9 155,0 168,6 199,5 184,8 199,2 205,3 204,0 185,7 196,5 207,5 241,4 378,5 171,7 6,2 6,8 3,3 7,4 26,6 4,9 5,2 22,9 74,2 123,9 61,4 2,5 5,8 4,9 2,2 5,7 22,7 2,0 6,7 21,4 3,4 2,7 3,2 6,5 3,7 10,3 61,3 4,4 3,5 4,1 4,6 4,3 6,8 5,9 5,7 10,6 12,0 12,5 39,4 3,5 557,8 525,2 467,0 463,7 473,7 547,1 544,3 460,5 517,3 512,1 580,1 707,5 569,2 513,9 535,3 518,1 528,4 680,2 618,5 515,4 88,2 57,3 13,0 18,0 18,0 25,6 49,2 5,0 35,0 20,6 86,7 83,7 72,6 16,6 19,4 21,7 27,7 18,5 69,0 9,1 412,2 406,4 403,6 401,1 405,0 470,5 428,5 418,1 441,1 444,3 445,0 566,4 437,5 442,0 464,4 438,4 448,8 600,7 469,5 463,1 55,2 57,6 47,1 40,6 49,6 48,9 62,3 35,7 37,7 45,3 46,2 50,5 54,5 54,0 48,4 50,7 51,4 50,3 75,5 40,9 2,3 4,0 3,3 4,0 1,1 2,2 4,3 1,8 3,5 1,9 2,2 6,9 4,6 1,3 3,0 7,3 0,5 10,7 4,5 2,2 60,7 72,2 104,2 90,5 117,3 121,0 329,0 53,7 44,8 50,5 69,3 68,4 78,2 77,7 98,2 174,1 94,5 96,1 346,4 57,4 19,2 22,3 23,2 23,8 35,6 49,4 96,3 9,0 10,7 10,8 18,9 19,2 24,3 21,8 38,0 70,9 53,0 81,1 100,3 12,8 14,8 23,7 32,4 29,5 30,1 31,3 48,4 56,1 55,3 31,9 31,7 23,6 20,9 18,9 21,9 26,2 48,4 32,9 60,1 32,1 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 48 Ekonomsko ogledalo, april 2009 Seznam kratic Seznam kratic AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BND - Bruto nacionalni dohodek, DDV - Davek na dodano vrednost, ECB - European Central Bank, EEB - Elektroenergetska bilanca RS, EK - Evropska komisija, ESA - European system of accounts, FED - Federal Reserve System, HICP - Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IMF - International Monetary Fund, KPJS - Kolektivna pogodba za javni sektor, MF - Ministrstvo za finance, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, OPEC - Organization of Petroleum Exporting Countries, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, ULC - Unit Labour costs, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZFPP - Zakon o finančnem poslovanju podjetij, ZFPPIPP - Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZPPSL - Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O -Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Ekonomsko ogledalo, april 2009 49 Naročilnica Podatki o naročniku Fizična - pravna oseba (ustrezno obkrožite) Ime in priimek/Naziv podjetja: Ulica, hišna številka: Poštna številka, kraj: Elektronska pošta: Tel./faks: Datum naročila: Davčna številka SI Žig in podpis odgovorne osebe Davčni zavezanec da - ne (ustrezno obkrožite) Nepreklicno se naročam na Letna naročnina* Publikacija Znesek letne naročnine (v evrih) Vpišite število letnih naročnin Ekonomsko ogledalo 66,77 (1 1 številk) Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 IB Revija 41,73 (4 številke) Slovenian Economic Mirror 66,77 (1 1 številk) Development Report 12,52 *Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katerega je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, in sicer najkasneje do konca koledarskega leta. Posamezni izvodi Publikacija Znesek za en izvod (v evrih) Vpišite številko publikacije in število izvodov Ekonomsko oqledalo 6,26 Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 Socialni razgledi 16,00 IB Revija 12,52 (16,69 dvojna številka) Slovenian Economic Mirror 6,26 Development Report 12,52 Social Overview 26,00 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceno. Popusti se določajo po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %). Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si, faks 01/4781070 ali na Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. Ostale knjižne izdaje si lahko ogledate na naši spletni strani www.umar.gov.si, za dodatne informacije pa se obrnite na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si ali telefonsko številko 01/478 10 43.