TEDNIK
glasilo i 1
socm
de^vnega
jubstva
LETO XXVIII. 5T.28
PTUJ, 24. julija 1975
CENA 2 DIN
Teden solidarnosti
Poziv IG republiške konference SZDL vsem
občanom In delovnim ljudem
Od 26. julija pa do 1.
avgusta bo trajal teden
sotidamosti, v katerem še
bolj odločno poudarjamo
potrebo po uveljavljanju
solidarnosti kot praktični
in globoki humanistični
vrednoti, ki se je potrje-
vala v vsej medvojni in
povojni jugoslovanski
zgodovini narodov in
narodnosti Jugoslavije.
Zato je na svoji seji
izvršni 'odbor republiške
konference SZDL pozval
vse delovne Iju^ in
občane k čim večjemu
odzivu ob tednu solidar-
nosti.
Tako je bilo na primer
poudarjeno, da z zako-
nom o oblikovanju
sredstev solidarnosti za
odpravljanje posledic
naravnih nesreč uresni-
čujemo ustavno načelo o
solidarnosti delovnih
ljudi, prav v tednu soli-
darnosti pa je potrebno
še močneje poudarjati in
širiti individualno in
kolektivno solidarnost.
Vendar gremo v tem
tednu še dlje od razsež-
nosti, ki jih predpisuje
zakon Zato bo v tem
času Socialistična zveza
med drugim zagotovila
tudi celovito informi-
ranje delovnih ljudi in
občanov o načinu obli-
kovanja sredstev solidar-
nosti in prav tako o nji-
hovi uporabi.
Sem sodijo tudi naj-
različnejše akcije kot so
prostovoljno zbiranje
denarja, obleke, gradbe-
nega materiala, organizi-
ranje delovnih akcij itd
Naj spomnimo, da 26.
julij ni naključno izbran
datum, kajti tega dne
pred 12. leti se je rušilo
Skopje v katastrofalnem
premiku zemeljskih
plasti. Njegova hitra
obnova pa je bila mogoča
le s solidarnostno akcijo
vseh jugoslovanskih na-
rodov in narodnosti.
PRED PTUJSKliVI OBČiNSKliVI PRAZNIKOM
v spomin na tragičen dogodek,
ko je 8, avgusta 1942 leta v bitki pri
Mostju izkrvavela Slovensko-goriška
četa, praznujemo občani ptujske
občine svoj občinski praznik. Osred-
nja slovesnost ob občinskem praz-
niku bo letos v obnovljenem
zadružnem domu v Grajeni.
Priprave na letošnji praznik so v
zaključni fazi tako, da je že znan
program praznovanja. O nekaterih
objektih, ki jih bomo svečano
predali v uporabo ob občinskem
prazniku, smo že pisali, tokrat se
bomo ustavili ob prenovljenem
Zadružnem domu v Grajeni. O njem
nam je pripovedoval Mirko Vau-
Potič, predsednik zbora delegatov v
Grajeni in člaa odbora za organi-
zacijo proslave občinskega praznika
občine Ptuj,
Začetek gradnje zadružnega doma
v Grajeni sega že v leto 1948, ko so
si krajani s prostovoljnim delom
Zasilno uredili prostor, ki pa je žal
vse do današnjih dni ostal delno
neizkoriščen. V letu 1970 si je v
njem trgovsko podje^e Panonija
uredilo svoje prostore. Zelja kra-
janov, da se dokončno urei tudi
zadružni dom pa je bila vedno večja.
Razpisali so referendum, v katerem
so del sredstev namenili tudi za
dokončno ureditev zadružnega do-
ma. Na pomoč je priskočila tudi
krajevna skupnost Grajena in dolgo-
letna želja krajanov se bo te dni
uresničila, je povedal Mirko Vau-
potič. Nov zadružni dom bo postal
središče političnega in kulturnega
dela krajanov Grajene.
8. avgusta se bomo torej zbrali v
obnovljenem zadružnem domu v
Oajeni, da svečano proslavimo svoj
občinski praznik s številnimi delov-
nimi zmagami. Ob 15. uri bo najprej
slovesnost pred domom, sledila bo
svečana otvoritev doma in slav-
nostna seja zborov SO Ptuj.
Svečanost bo zaključena s kratkim
kulturnim programom, v katerem
bodo ssodelovali moški pevski zbor
Grajena, ki se bo to pot prvič
predstavil širšemu krogu, gosta iz
Maribora, Hermina in Boris Kočevar
ter godba na pihala DPD Svoboda iz
Ptuja. Obnovljeni zadružni dom bo
8. avgusta dobil novo ime: Dom
„Franca Osojnika" Grajena; v ta
namen bodo odkrili spominsko
ploščo. Že-Jia predvečer praznika pa
bodo v novem domu odprli razstavo
slik^a amateqa Milana Strelca, ki
se je uveljavil v domači šoli v
Grajeni.
MG
PRIPRAVE NA PRAZNIK OBČINE PTUJ,
8. AVGUSTA
Občina Ptuj bo letos slavila svoj
praznik 8. avgust s številnimi pri-
reditvami in novimi delovnimi zma-
gami, ki so plod dela delovnih ljudi
in občanov ptujske občine. Organi-
zacijski odbor pri izvršnem svetu
skupščine občine Ptuj je na tretji
seji dokončno potrdil program jpri-
reditev v počastitev praznika občine
Ptuj in 33. obletnice junaškega boja
Slovenskogoriške - Lackove čete v
Mostju.
PROGRAM PRIREDITEV
PODLEHNIK, 27. juUja 1975 ob
13.30 uri ob ribniku: PADALSKI
SKOKI V VODO ZA PTUJSKI
PREHODNI POKAL, ki jih organi-
zira Aeroklub Ptuj.
PTUJ, 28. julija 1975 ob 17. uri v
razstavnem paviljonu Dušana Kve-
dra, otvoritev razstave: 50 LET
GLASILA KOMUNIST, ki jo orga-
nizira Komite Občinske konference
ZKS Ptuj. Razstava bo odprta do 9.
avgusta 1975.
PODLEHNIK, 3. avgusta 1975 ob
7.	uri ob ribniku: TEKMOVANJE V
ŠPORTNEM RIBOLOVU, ki ga
organizirata Občinska ribiška zveza
Ptuj in Ribiška družina Ptuj.
ROGOZNICA, 3. avgusta 1975 ob
8.	uri v Kuhaijevem godzu ob
Domavski cesti: TEKMOVANJE V
STREUANJU NA GUNASTE GO-
LOBE ZA PREHODNI POKAL
OBČINSKEGA PRAZNIKA, ki ga
organizira Lovska družina »Jožeta
Lacka" Ptuj.
GRAJENA, 8. av^sta 1975 ob
15. uri pred zadružnim domom:
OTVORITEV OBNOVUENEGA
ZADRUŽNEGA DOMA GRA-
JENA ki jo pripravlja Krajevna
skupnost Grajena.
GRAJENA, 8. avgusta 1975 ob
15.15 uri v dvorani zadružnega
doma: SLAVNOSTNA SEJA SKUP-
ŠČINE OBCINE PTUJ IN VOD-
STEV DRUŽBENOPOLITIČNIH
ORGANIZAOJ OBCINE PTUJ.
PTUJ, 8. avgusta 1975 ob 20. uri
na letnem prireditvenem prostoru,
Trg svobode: SVECANA OTVORI-
TEV TRETJIH PTUJSKIH KUL
TURNIH SRECANJ IN VECER
Črnogorske in jugosla
vanske folklore, v or^ni-
zaciji Kulturne skupnosti občine
Ptuj. Program bodo izvajali člani
Kulturno umetnišk^a društva »Nje-
goš", Cetinje iz sr Cma gora.
PTUJ, 9. avgusta 1975 ob 10. uri
ob Cučkovi uUci: OTVORITEV
NOVE PTUJSKE ŠPORTNE DVO-
RANE, ki jo pripravlja Telesno
kulturna skupnost občine Ptuj.
NOVA VAS PRI PTUJU, 9.
avgusta 1975 ob 16. uri ob radijski
anteni: OTVORITEV NOVEGA
UKV ODDAJNIKA RADIA PTUJ,
v organizaciji Radia Ptuj.
PTUJ, 10. avgusta 1975 ob 10. uri
ob Mlinski uUci: OTVORITEV
LETNEGA KOPALIŠČA TU-
RISTIČNO REKREACIJSKEGA
CENTRA PTUJ, ki jo pripravlja
Kmetijski kombinat Ptuj. Odprta
bosta rekreacijski in otroški bazen.
HAJDOŠE, 10. avgusta 1975 ob
14. uri: OTVORITEV NOVEGA
KARTODROMA IN DRŽAVNO
PRVENSTVO V KARTINGU, v
organizaciji Avto-moto društva Ptuj.
V polnem teku so tudi dela na
modernizaciji ptujske tržnice in
ceste na Mestni vrh v krajevni
skupnosti Grajena.
Osrednja proslava občinskega
praznika občine Ptuj je v krajevni
skupnosti Grajena. Na ^vnostni seji
Skupščine občine Ptuj se bo prvič
predstavil moški pevski zbor Gra-
jena. Obnovljeni zadružni dom bodo
poimenovali po prvoborcu Sloven-
skogoriške čete, Francu OSOJ-
NIKU. Občani krajevne skupnosti
Gr^ena se zelo marljivo pripravljajo
na letošnji občinski prazmk, zato
bomo o njihovi pridnosti pisali
posebej pred praznikom.
Z novimi delovnimi zmagami se
bodo delovni ljudje in občani
ptujske občine dostojno poklonili
spominu na junake, ki so v najtežjih
dneh zgodovine jugoslovanskih na-
rodov zbrali največ poguma in vodili
težak in krvav boj proti fašizmu, boj
za svobodo in za zmago socialistične
revolucije. Letošnji občinski praz-
nik, ki ga praznujemo tudi v okviru
proslav 30. obletnice osvoboditve in
25. obletnice delavskega samo-
upravljanja naj nam bo spodbudnik,
da bomo še bo^ enotni in strnjeni
pri našem delu in boju za dosego
naj plemenitejših ciljev samo-
upravne^ socializma, ciljev, ki so
bili izbojevani v NOB in v povojni
graditvi samoupravne socialistične
družbe.
feuks bagar
2. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 24. julija 1975
Naloge aktivov komunistov
v četrtek, 17. julija 1975 so se na
komiteju občinske konference ZKS
Ptuj sestali sekretaiji aktivov
komunistov, ki delujejo na
posameznih podorčjih dejavnosti.
Uvodoma je o nalogah obširneje
govoril Dimče STOJCEVSKl, org.
sekretar komiteja, ki je razčlenil
naloge aktivov komunistov kot
oblike organiziranja in delovanja
članov ZK na raznih področjih.
Predvsem so to naloge na področju
vzgoje in izobraževanja, kulture,
javnega obveščanja, športnih de-
lavcev in v raznih interesnih
društvih, kot so ribiči, lovci itd.
Aktivi komunistov so v ptujski
občini ustanovljeni povsod tam, kjer
je potrebna organizirana idejno-po-
htična akcija ZK.
Po obširni razpravi, ki se je
nanašala predvsem na materialne
probleme v športnih društvih, na
naloge aktivov v lovskih družinah in
na uspehe aktiva komunistov -
ribičev, kjer so prvi v Sloveniji
organizirali ribiško družino n
delegatski osnovi, so na posvetu
sklenili, da bodo poživeli delo v vseh
aktivih, za kar so neposredno
odgovorni sekretarji in člani
sekretariatov. V ta namen se bodo v
septembru in oktobru sestali vsi
aktivi, da bodo skupno sprejeli
programe svojega družbeno-
političnega dela, in da se bodo v
bodoče redno sestajali vsaj vsake 3
mesece. Komiteju pa so priporočali,
da naj v bodoče redno sklicuje
posvete tudi s sekretarji aktivov
komunistov.
F. F.
50 LET KOMUNISTA - RAZSTAVA V PTUJU
„lzid »Komunista" v po-
polni ilegali l.januaija 1925,
v času naj surovejšega navala
reakcije na nas, na delavsko
gibanje in delavske množice,
je pomenil ohrabritev za
brezpravne ljudi iz mest in
vasi, obenem je bil dokaz
neuničljivosti komunistične
partije in njene aktivne
navzočnosti v političnem
življenju domovine."
(TITO)
Na svojem obhodu po vseh krajih
Slovenije se bo razstava: 50 let
Komunista in pisane partijske
besede - iz Maribora preselila v
Ptuj. Svečano bo odprta v
ponede^ek, 28. julija 1975, ob 17.
uri v razstaviščnem paviljonu
„Dušana Kvedra" v Ptuju. Razstavo
ikupno pripravljata uredništvo
Komunista in komite občinske
konference ZKS Ptuj. Na posebno
žefio komiteja OBK ZKS bo
razstava odprta do 9. avgusta, to je v
vsem času prireditev ob prazniku
občine Ptuj, saj je razstava tudi ena
od številnih prireditev občinskega
praznika.
Po dogovoru občinskih vodstev
ZKS in zveze sindikatov bodo v
času razstave organizirali skupinske
oglede iz delovnih kolektivov, kijih
bodo organizirale skupno osnovne
organizacije ZKS in sindikata. Prav
tako bodo tudi izkoristili vse seje in
sestanke v občinskem merilu za
ogled razstave. Zato upajo, da bo
kljub poletju, ko je čas dopustov in
ko so zaprte šole, obisk taKšen kot
si ga tako pomembna republiška
razstava zasluži.
Pri tem se mora vsak obiskovalec,
vsak občan zavedati, da je pred 50
leti postal „Komunist" glas partije v
enem od odločilnih trenutkov
njenega boja, da je vseh pet
desetletij bil sestavni del celotnega
idejno-političnega boja naprednih
sil, ki jih je vodUa KPJ. „Komunist"
je tudi v marsičem pripomogel k
naši politiki neodvisnosti in
neuvrščenosti, k boju za mir,
enakopravnost in za socializem.
Posebno danes je dolžnost članov
ZK, posebej pa še vodstvo ZKS, da
vsestransko pomagajo pri razvoju
informativnih glasil, ki s pisano
besedo, z vsestranskim in objektiv-
nim obveščanjem, s teoretičnim in
praktičnim tolmačenjem po-
sameznih problemov pomag^o
uresničevati interese in cilje naše
samoupravne socialistične družbe.
F. FIDERŠEK
MLADI NA POHODU AVNOJ-A 75
Letošifli pohod AVNOJ 75
sovpada s praznovanjem 30-letnice
osvoboditve in 40-letnice druge
pokrajinske konference SKOJ-a.
Mladi iz Slovenije bodo tudi letos
hodili po poteh slovenske delegacije
na II, zasedanju AVNOJ-a. Na svoji
poti bodo obiskali znane kraje iz
naše revolucionarne preteklosti in
zgodovinska obelega ter tako
oživljali revolucionarno tradicijo.
Mladi bodo med drugim obiskali
Dražgoše, Bazo 20, Bihač, Bosanski
Petrovac, Drvar, Glamoč, J^ce,
Bugojno, Mrkonjič Grad, K^uč,
Sanico in Kozaro; pohod bo trajal
od 22. julija do 5. avgusta. Na njem
bodo sodelovali mladi iz Slovenije in
ostalih jugoslovanskih republik,
pokrajin, pripadniki JLA, družbenih
organizacij in društev. Organizator
pohoda je Republiška konferenca
ZSM Slovenije. Mlade iz ptujske
občine bosta na pohodu zastopala
Maijan Kovačec in Jožica Frideršek.
Akcija je vsebinsko zasnovana tako,
da uresničuje v svojem delu sledeče
cilje: negovalke in razvijanje
revolucionarnih tradicij, krepitev
bratstva in enotnosti jugoslovanskih
narodov in narodnosti, seznanjanje
udeležencev z življenjem v naravi,
spoznavanje veščin, pomembnih za
ljudsko obrambo, idej nepolitično
usposabpnje mladih in priprava
kadrov za organiziranje tovrstnih
aktivnosti v občini.
MG
SLOVENSKA BISTRICA
NEURJE JE NAREDILO
VELIKO MATERIALNO ŠKODO
Sreda, 9. julija 1975 bo ostala
prebivalcem občine Slov. Bistrica
kakor tudi drugih občin severovzho-
dne Slovenije globoko v spominu.
Nenadno neuije z močnim degem
je v občini Slov. Bistrica prizadejalo
delovnim organizacijam, posebej še
kmetijskim proizvajalcem veliko
škode. Nad bistriškim Pohorjem se
je ta dan , utrgal oblak", kar je
povzročilo zelo hitro' naraščanje
potokov in drugih voda, kar je
povzročilo težke posledice. Prebival-
ci niso pričakovali tako nanavadno
hitrega pritoka vod v nižinske
predele, kjer se je izlila na več
mestih tudi iz strug. Deževja,
kakršnega so bih deleženi ob tej
priložnosti prebivalci bistriške obči-
ne, tudi starejši prebivalci ne pomni-
jo že skoraj 40 let. Med močnim
dežjem je padala tudi velika toča, ki
je oklestila mnoge vinograde in
sadno drevje, uničila pa je tudi
veliko poljskih pridelkov in povrt-
nin. Posebno prizadeta so bila
območja Tinja, Šmartna na Pohorju,
Frajhajman in Smrečna, kjer sta
toča in dež še posebno močno
pustošila.
Močne padavine so povzročile
hitro naraščanje hudournikov in
potokov na območju celotnega
bistriškega Pohoga. Tako je bil tudi
primer, da so poplave občutila tudi
pohordca naselja, kar je bilo prav
gotovo nekaj nenavadnega.
V nižinskih predelih je voda
pričela svojo uničevalno pot okoli
18. ure, ta pa je bila še posebno
neugodna, ker je s seboj prinašala
debele lesene hlode, ki so rušilno
moč še povečevali, ali pa so v
posameznih krajih zgrajevali kar cele
jezove.
Na območju Slov. Bistirce je
najprej poplavilo del IMPOLA, več
elektromotorjev je zalilo na bistriški
žagi, obrat LIP, kjer so bili poškodo-
vani tudi izdelki v kartonaži in so
pribhžno ocenili na 300.000 din
škode. Skladišča je zalilo tudi v
tovarni olja, ki je tik ob potoku
Bistrica, po približni oceni pa je bilo
tukaj za okoh 150.000 dinarjev
škode. Tudi sjpodnji del bistriške
struge ni vzdrzal močnega dotoka,
tako so bih poplavljeni spodnji deli
bistriške zadruge, poškodovanih pa
je bilo več zasebnih hiš, ograj in
mostov. Velika vodna stihija je
naredila svoje tudi po ulicah mesta
Slov. Bistrica, kjer kanahzacija ni
mogla sprejeti vse vode.
Veliko škode so naredile tudi
vode iz Devine na bistriškem Poho-
du, ki se je iz majhnega potoka
spremenila v pravo reko, saj je voda
narasla za skoraj 3 metre. Potok
Polskava je ogrozil promet na glavni
cesti Maribor-Ljubljana pri Zg.
Polskavi. Ložnica in Dravinja pa sta
v bistriški občini naredili največ
škode na posevkih v nižinskem
predelu občine.
Mogoče bi ugotavljali še večjo
škodo, če se vodotoki ne bi tako
hitro, kot so narash, tudi umaknili v
normalne mere. Voda je kmalu
odtekla, ostala pa je velika materi-
alna škoda, ki jo bo v naslednjih
dneh težko v popolnosti oceniti.
Nenadno neurje je pustilo v gospo-
darstvu bistriške občine težke posle-
dice, ker je ogrozila dose^nje
proizvodnih programov organizacij
in zasebnikov, pa tudi povečana
socialna dejavnost za posamezne
družine bo nujna, saj bodo posledice
tega neurja občutne še pozno v
prihodnjo pomlad.
VH
DELEGATSKO VPRAŠANJE
Delegacija krajevne skupnosti
Maxkovci je postavila vprašanje v
zadevi prevoza pridelkov, v glavnem
je to seno, prek Drave. Primer je
edinstven v občini. V ta namen
uporab^ajo brod, ki ga vzdržujejo v
glavnem kmetje sami. Dravske
elektrarne pa so zaradi gradnje GE
SD-II, brod premestile. Zadnje
spomladansko deževje je uničilo oba
mostova in poškodovalo brod.
Nastaja vprašanje, ali bo KS
Markovci dobila dotacijo na obnovo
in vzdrževanje broda, ali so dolžne
DE Maribor vzdrževati brod. Prav
tak'o pa prizadeti opozarjajo na
morebitno katastrofo, če se bo
vodna gladina močno dvignila.
Zanimajo se tudi, kdaj bo
izplačana škoda, ki je nastala zaradi
poplav v Markovcih.
Na vprašarge delegacije krajevne
skupnosti Markovci, odgovarja
oddelek za gospodarstvo in
urbanizem SO Ptuj:
Brod, ki povezuje Mark ovce s
Šturmovci, predstavlja povezavo
med dvema krajevnima cestama,
oziroma potmi, ki sta v upravljanju
in vzdrževanju krajevne skupnosti
Markovci. Krajevna skupnost mora v
okviru finančnega načrta financirati
redno vzdrževanje broda. V
primeru, da je prišlo na brodu in
obeh pristajalnih mostovih do
poškodob zaradi gradnje SD-II, so
dolžne Dravske elektrarne ugotov^e-
no škodo odpraviti. Nada^nje
vzdrževanje broda pa zopet bremeni
uporabnika, t. j. krajevno skupnost.
§tab za civilno zaščito občine
Ptuj je obravnaval probleme
visokega vodostaja v Markovcih in
nanje opozoril DE Maribor.
Z zgraditvijo akumulacg skega
jezera se bodo odstranile nevarnosti
popolav levega in desnega brega
Drave v Markovcih.
Stab za civilno zaščito občine
Ptuj je bil seznanjem z nastalo
škodo pri poplavah v Markovcih in
bo odškodninski zahtevek posredo-
val Dravskim elektrarnam, Maribor.
MG
ZIK VilMOJUG GEVGELIJA, TOZD MARIBOR,
zaposli
kvalificirane natalcarice
za obrat v Hajdini.
Prošnje vložite na Vinojug, Maribor, Glavni trg 1.
tednik - četrtek, 24.julga 1975
Stran 3
ŠE O LOKACIJI AKUMULACIJSKEGA
JEZERA
Kot smo že poročali, je v torek,
15. julija 1975 na zahtevo Dravskih
elektrarn Maribor republiški sekreta-
riat za urbanizem klical sestanek,
na katerem so predstavniki SO Ptuj,
Zavoda za go^odarstvo SRS,
Zavoda za spomeniško varstvo
Maribor, republiškega sanitarnega
inšepktorata, Elektro Maribor, zveze
ribiških družin Ptuj in prizadetih KS
razpravljali o lokaciji akumulacij-
skega jezera za hidrocentralo srednja
Drava 11, ki bi naj bila dokončna za
kompletno gradnjo hidrocentrale
SD-II. Projekt gradnje predvideva,
da bo to akumulacijsko jezero
veliko nad 4 kv. metre in bo eno
izmed največjih v Sloveniji. Gradnja
tega bazena je vezana na videz Ptuja,
saj se bo gladina Drave dvignila za
1,30 m. K^ to pomeni? Pomeni
zahtevo po zgraditvi višjega obrežja,
videz mesta pa se bo spremenil.
Obrege, ki bo betonske izvedbe, bo
segalo od sedanjega železniškega in
cestnega mostu do starega dela
mesta. Zavarovano bo s posebno
ograjo, na njem pa bo urejena
sprehajalna pot. Pričakovati je, da
bo zaradi gradnje obrega sedanji
park zelo uničen; izdeluje pa se že
tudi poseben projekt za ureditev
kanalizacije v mestu, na levem in
desnem bregu Drave. Po predvide-
vanjih bo J^analizacga levega brega
Drave potekala s posebnim
kolektorjem ob sedanjem parku
mimo železniškega mostu in izliva
sedanje Grajene. Ta celotna
kanalizacija se bo nato prek Drave
združila s kolektogem z desnega
brega Drave, nekoliko nige od
sedanjega pohgona JLA pa bo
zgrajena čistilna naprava, iz katere
bo nato čista voda tekla po
posebnem kanalu v podnožju jezu v
Markovcih. Tudi za ribji zarod bo
poskrbljeno, saj bo akumulacijsko
jezero imelo posebno ribjo stezo, ki
se bo vKljučila v potok
Studenčnico, ki bo tako dodatno
dobivala večjo količino vode.
Projekt tudi' predvideva delno
spremembo potoka Grajene, v
katerega bodo položene posebne
drenažne cevi, ki bodo varovale pred
odvečno vodo, da se le-ta ne bo
razlivala in da podtalnica ne bo
prodirala v naša naselja. V razpravi
so posamezne institucije dale svoje
pripombe, ki bodo upoštevane pri
izdajanju odločbe o lokaciji
akumulacijskega jezera. Gladina
Drave se bo z zgraditvijo
akumulacijskega jezera zelo poveča-
la, možnost poplav bo torej večja,
zato bo naša akcija v bodoče
usmerjena v zaščito Ptuja pred
poplavami. Zgraditev akumulacijske-
ga jezera bo dala Ptuju nov videz,
hkrati pa bo prispevala h kompletni
ureditvi mestne kanalizacije. mg
IZVOZ POD
PRIČAKOVANJI
V BISTRIŠKI OBČINI
Na zadnji seji zborov skupščine
občine Slov. Bistrica so med
pomembnimi pokazatelji obravna-
vali tudi trenutno stanje izvoza in
uvoza v občini. Ob tem so
ugotavljali, da letošnja izvozna
dejavnost ne izpolnjuje načrtovanj v
začetku leta. Danes ugotav^^o, da
vrednost izvoza v občini sicer
presega vrednost uvoza, medtem, ko
je položaj veliko bolj zaskrbljujoč
ob pogledu na podatke, da je izvoz
bistriških gospodarskih organizacg v
letošrgem prvem četrtletju dosegel
samo 17 odstotkov celotnega plana.
Ob tem je potrebno tudi poudariti,
da so zaloge v prvem četrtletju v
primeijavi z istim obdobjem lani
večje kar za 70 odstotkov. Ob tem
je bila v najslabšem položaju TOZD
Opekarna Pragersko, ki je še do
nedavnega imela na zalogi celotno
poJletno proizvodnjo. V nezavid-
ljivem položaju pa je tudi največji
izvoznik območja občine Slov.
Bistrica IMPOL, ki ima trenutno kar
68 odstotkov zalog, ki se kažejo
predvsem v zalogah surovin. VH
30. julija bodo zasedali
zbori SO Ptuj
. p. seja zborov SO Ptuj bo 30.
julija 1975 v Narodnem domu v
°tuju. Zbori bodo najprej zasedali
skupaj in spregovorili o oceni
gospodarskih gibanj za obdobje 1/1
do 31/5 1975 ter o stanju na
področju planiranja. Na to bodo z
delom nadaljevali na ločenih sejah.
Svoja zasedanja bodo, kot je že v
navadi, zaključili z delegatskimi
^prašanji. Več o posameznih točkah
dnevnega reda bomo zapisali v
Prihodnji številki!	MG
Novo v KS Ptuj
Te dni je v KS Ptuj zelo živahno,
delo je v polnem razmahu. Začeli so
zn uresničevanjem glavnih program-
skih del, zapisanih v letošnji delovni
program; to je predvsem urejanje
nekaterih ulic in cest v Rabelčji vasi,
ceste proti Štukom in nekaterih cest
v naselju Spuhlja.
KS Ptuj sodeluje kot sofinancer
gradnje novega otroškega vrtca
Marlesovega tipa, v katerem bo
našlo varno zavetje 176 otrok.
Gradnja bo verjetno končana v
septembru.
Tudi KS Ptuj pospešeno izdeluje
srednjeročni načrt razvoja KS Ptuj
od 1976 do 1980. leta; delo je v
zaključni fazi.
25 let AMD »Boris Vinter" v Poljčanah
V nedeljo, 13. julija je slavilo
AMD „Boris Vinter'^' v Poljčanah 25
letnico delovanja. Prve korake na
področju or^niziranega delovanja
in združevanja voznikov motornih
vozil so v Poljčanah naredili še
kmalu po vojni. Februajga 1949 pa
so pri takratnem okrajnem odboru
Poljčane ustanovili prvi krožek
AMD.
Že 12. aprila 1950 pa so ustanovi-
li današnje društvo AMD „Boris
Vinter" Popane, ki je štelo takrat
26 ustanovnih članov. Danes dru-
štvo šteje že 190 članov, v svoje
vrste pa vključuje z vsakim letom
nove člane in mlade iz osnovnih šol
Poljčane ter Makole, to je iz
področij, ki jih zajema dejavnost
AMD Poljčane. Vsled širših oblik
delovanja društva, je zadnjih nekaj
let opaziti vključevanje večjega
števila žensk, predvsem v šolah za
voznike amaterje.
Med n^pomembnejšimi dejavno-
stmi društva so avto šole, ki je v
minulih 25 letih usposobila nad
3000 občanov za voznike motornih
vozil vseh kategorij. Prirejajo tudi
spretnostne vožnje, vsako leto orga-
nizirajo lov na lisico, organizirali so
že pet avtodirk, člani v okviru
turističnega izletništva obiskujejo
sorodna društva v Sloveniji in
Jugoslaviji, za učence osnovnih šol
organizirajo pouk prometnih predpi-
sov in spretnostne vožnje s kolesi,
kjer mladi Poljčančani osvajajo tudi
vidna občinska in republiška prizna-
nja. Vedno, ko izidejo nova promet-
na pravila, AMD organizira za svoje
člane predavanja, aktivno pa se
vključuje tudi v vsa dogajanja na
družbenopolitičnem in akcijskem
področju kraja. Skupno z gasilci so
si pred leti zgradili v središču
Popan svoj dom.
Da bi kar najbolje proslavili svoj
jubilej, 25 letnico delovanja, je
društvo pripravilo v nedeljo, 13.
julija 75 svečanost, ki so jo pričeli
že v jutranjih urah s povorko
motornih vozil in kmetijske mehani-
zacije. Po povorki je bil avto rally s
spretnostnimi vožnjami. Udeleženci
so vozili iz Poljčan do Slov. Bistrice
in v Makole. Popoldne pa so se
pomerili še v polževi vožnjii. Osre-
dnja svečanost tep dne je bila
popoldne *ob 17. uri, ko so razglasili
zmagovalce tekmovanj, jim podelili
pokde in priznanja. Desetim čla-
nom AMD Poljčane so ob tej
priložnosti podelili častne znake
AMZS, štirje člani so sprejeli pose-
bna republiška priznanja za delova-
nje v AMD, podelili pa so tudi
srebrno plaketo AMZS. Društvo je
ob tej priložnosti 20 svojim članom
podeUlo še priznanje in pohvale za
delo v društvu.
VH
Skupna manifestacija članov AMD Poljčane in Slov. Bistrica
GASILCI V TRGOVIŠČU SO PRAZNOVALI
Preteklo nedeljo bi lahko mirno
imenovali »gasilsko nedeljo", saj so
poleg gasilcev v Moškanjcih
praznovali še gasilci v Trgovišču.
Člani G D Trgovišče so praznovali
80-letnico svojega uspešnega dela,
združeno z občinskim prazno-
vanjem gasilcev občine Ormož.
Ga^sko društvo Trgovišče se
ponaša kot prvo tovrstno društvo s
slovensko komando v okolici. V
sklopu svojega praznovanja so razvili
gasilski društveni prapor, pripravili
sprejem in pogostitev za najstarejše
gasilske člane in člane iz občinske
gasilske zveze Ormož. Ob tej
priložnosti so imeli tudi slavnostno
sejo, na kateri so podali kroniko
gasilskega društva, ki je bilo
ustanovljeno leta 1895 zaradi
velikega požara v Mihovcih, ko je
gorelo pri Hržičevih. Zaslužnim
članom so podelili plamenice III.
stopnje, ostali člani pa so dobili za
svoje delgoletno delo (od 10 do
50 let) priznanja.
Kot pokrovitelj proslave so
sodelovah Ludvik Sok, Franc
Cvetko in Rozika Antolič. Da bi
bilo slavje popolnejše, so obnovili
celotno zunanjo stran doma, ki ima
na pročelju redek gasilski znak in
spominsko obeležje padlih gasilcev
izl. svetovne vojne. V celodnevnem
praznovanju so vključili še razna
tekmovanja, nedvomno pa je največ
pozornosti vzbudila velika sektorska
vaja z zračnim napadom ob pomoči
okoliških gasilskih društev. Pri-
reditve v Trgovišču se je udeležilo
22 gasilskili društev iz ormoške
občine. Svoje praznovanje so gasilci
iz Trgovišča zaključili z zabavo, ki
je trajala vse do zgodnjih jutranjih
ur.
MG
OBVESTILO
Obveščamo prebivalce mesta Ptuja in druge, da je novozgrajena
transformatorska postaja pri Tehnoservisu ob Ormoški cesti v
Ptuju pod napetostjo.
Vstop v transformatorsko postajo in bližanje delom pod nape-
tostjo je nevarno za življenje.
4. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 24. julija 1975
Za lepši Majšperk
M^šperk se skupaj z naseljem
Breg, kjer sta dva industrijska
obrata, v zadnjih letih lepo razvija.
Novo šolsko in obnovljeno staro
šolsko poslopje, telovadnica, sta-
novanjski bloki in vedno več novih
zasebnih stanovanjskih hiš d^ejo
M^špeiku videz že razvitejšega
kx{ya. Tako mnenje dobi človek, ko
opazuje naše naselje iz bližnjih
gričev ali »ptičje perspektive". Ce
pa greš skozi naselje (domačini tega
navadno ne opazijo), pa dobi človek
občutek dokajšnje brezbrižnosti
krajanov za lepši videz svojega kraja.
Na vsakem koraku je lahko opaziti
napolnjene obcestne jarke z
odpadnim papiijem, pločevinasto in
plastično embalažo ter smrdečo
gnojnico in odplakami, ki se
odtekajo v obcestne jarke pa tudi na
cesto, ker kanalizacija ni urejena.
Pred trgovino „Mercator" na
Bregu, mesnico in frizersko
delavnico kakor tudi pred
kinodvorano so same mlakuže, ker
nihče ni pripravljen žrtvovati nekaj
sredstev za navoz gramoza in peska,
da bi luknje zadelali. Prostor pred
lokali je navadno dobesedno postlan
z embalažo sladoleda in lučk ter
cigaretnih škatel, da o raznih
zamaških steklenic, cigaretnih
ogorkov in vžigalic niti ne govorimo.
Na Bregu je skonentrirana trgovina
in druge dejavnosti. Javnega
stranišča ni; tudi nobenega
gostinskega lokala in se ljudje, ki se
tre nutno zatečejo v trgovino,
mesnico ali frizerju poslužujejo za
opravljanje svojih človeških potreb
kar žive meje. Poglavje zase je desna
obala reke Dravinje pred Tovarno
volnenih izdelkov, kjer je skladišče
odpadkov, kar je posebno vidno, ko
odpade listje z dreves ob Dravinji.
Prebivalci starega dela M^Zperka
v tako imenovanem „središču' tudi
zelo malo dajo na zunanji videz
svojih hiš in gospodarskih poslopij.
Neurejene in razpadajoče fasade,
razmetana dvorišča in razlivajoča se
gnojnica iz neurejenih gnojnih jam
ni spodbudna slika za posamezna
gospodarstva.
Izh^ajoč iz tega, da je urejeno
okolje tudi zdravo okolje, je
predsestvo krajevne organizacije
Rdečega križa v M^šperku na svoji
zadnji seji obravnaval© tudi
vprašanje onesnaženja okolja v
M^šperku ter prišlo do zaključka,
da bi s sodelovanjem vseh
dejavnikov kot so krajevna
skupnost, gospodarske organizacije
in šola, posebno pa vs^
posameznik, ki živi ali prihaja v
Majšperk po vsakodnevnih ali
občasnih opravkih s svojim
odnosom do okolja lahko dali
M^šperku lepši in prijetnejši videz.
Nihče z občine ah republike nam ni
nastlal naših cest, jarkov iz dvorišč z
raznimi odpadki; zato smo krivi
krajani sami in moramo biti tudi v
stanju, da že enkrat pred našimi
pragi temeljito pometemo.
Krajevna organizacija RK
Majšperic
TUDI UPOKOJENCI
PO POTEH AVNOJ-A
Znova smo obiskali klubske
prostore ptujskih upokojencev v
Aškerčevi uhci v Ptuju. To pot iz
razloga, da jih povprašamo o
njihovem delu in načrtih v
prihodnje. Mihael Guček, pred-
sednik občinske podružnice Društva
upokojencev Ptuj je povedal, da
spada med pomembnejše naloge
d^štva v tekočem obdobju obhod
zgodovinskih krajev NOB; to je
delež upokojencev v okviru proslav
30-letnice osvoboditve in zmage nad
fašizmom. Program izleta so že
določili. Katere kiaje bodo obiskah
v času svojega tridnevnega izleta, ki
se bo začel 4. septembra, boste
izvedeli iz tega zapisa. Izlet bodo
pričeh z ogledom zloglasnega
taborišča v Jasenovcu in novega
spomenika padlim borcem na
Kozari. Prenočili bodo v Banja
Luki; naslednji dan pa bodo obiskali
zgodovinsko mesto J^ce, kjer- si
bodo med diugim ogledali tudi
muzej II. zasedarga AVNOJ-a. V
bližini so jezera reke Plive in
znameniti mUni ter vodopadi, tudi
te , bodo obiskali. Ob zakj^učku
izleta pa bodo obiskali še Drvar,
kamor bodo pripotovali po cesti
AVNOJ-a in obiskali še znamenito
Titovo pečino, Bihač z muzejem I.
zasedanja AVNOJ-a. V Bihaču bodo
prenočili, nakar bodo izlet zaključili
z ogledom Plitvičkih jezer.
Cena izleta, v katero je vračunana
cena prevoza s polpenzionskimi
uslugami (zajtrk in večega) ter
vstopnice za oglede različnih
muzejev, je 550.- dinarjev.
Upokojenci lahko plačajo tudi v
dveh obrokih. Občinska podružnica
Društva upokojencev Ptifl, vabi
svoje člane in člane ostalih
podružnic v občini Ptuj, da se
polnoštevilno udleležijo tega izleta.
Svojo odločitev prijavite v t^ništvu
občinske podružnice Društva upo-
kojencev do vključno 4. avgusta
1975.	MG
Stojnci vabijo na žetveno prireditev
27. julija 1975
Vaška skupnost Stojnci pripravlja
v organizacfli Gasilskega društva
Stojnci za nedeljo, 27. julija 1975
ob 14.30 za zaključek žetve vehk
sprevod po vasi na motornih in
vprežnih vozilih s prikazovanjem
žet ene mehanizacije in prvotnega
načina žetve in mlatve na Ptujskem
polju pod parolo: „Žetev pri nas
nekdaj in danes."
V tem sprevodu bodo nastopili
sovaščani, odrasli in mladina, prvi s
prikazovanjem ročne žetve in
mlatve s cepmi, mladi pa kot
strojniki na sodobnih kmetijskih
strojih. Letošnja prva tovrstna
prireditev ima namen obuditi
spomin na čase, ko je pomenil tudi
najmanjši pridelek žitaric lasten
kruh z lastnega polja ah pa iz deleža
na mlatvi pri kmetih, ki so
prepuščali mlatev družinam z malo
ah brez zemlje proti merici. Vsaki
11. med je bila merica mlatičev, 10
pa lastnikovih žitaric. Iz leta v leto
so prihajale mlatit iste družine,
otroci in odrasli; otroci za zlaganje
in dajanje snopja, odrasli kot
mlatiči, najprej s cepmi. Mlatev na
lesenem podu seje slišala daleč. Če
so mlatih štiije, seje slišalo štirkanje
cepičev ah šestkanje. Sčasoma je
prišel na vrsto „gepl", ki sta ga gnala
konja ah pa stroj, ki so ga gnali
moški, dva z vsake strani, pa tudi
ženske, ko je primanjkovalo moških.
Komb^n je najnovejša tehnična
pridobitev in pomoč, ki žanje,
mlati, veje, polni vreče in tlači ter
veže slamo. Vse to delo se opravi že
na njivi ali pa doma na dvorišču,
kjer so spravih snopje domov. Letos
je bilo zopet precej žetja s srpi ali
košnje s kosami, ker je bilo težko
čakati na vrsto pri kombajnu.
Predsednik pripravljalnega odbora
Janez Sohna je ^dejal, da želijo
letošnjo prvo žetveno prireditev
dobro organizirati v pričakovanju na
mnogo udeležencev - gledalcev iz
domače in sosednih vasi, pa tudi iz
Ptuja in od drugod.
Leta 1972 je proslavljalo GD
Stojnci 50-letnico obstajanja. Tudi
takratni sprevod gasilcev po vasi se
je odhčno obnesel. Mimo množice
na obeh straneh ceste po vasi je
korakala mladina in veterani iz
gasilskih vrst. Še več gledalcev pa
pričakujejo sed^, ko bo zopet nekaj
novega, vabljivega in zanimivega,
J. V.
GORELO JE
NA PTUJSKI GORI
Prejšnji teden je strela zanetila
požar na gospodarskem poslopju
Elizabete Plamnc na Ptujski gori.
Strela je udarila v gospodarsko
poslopje in ogenj je popolnoma
uničil poslopje, kmečko orodje ter
večjo kohčino sena. Po ocenah
znaša škoda okrog 100 tisoč dinar-
jev.
k.z.
tednik - Četrtek, 24. julija 1975
Stran 5
70 LET GD MOSKAJNCI IN III. LUKARSKI PRAZNIK
VSE ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKIH
POGOJEV KMETIJSKIH DELAVCEV
IN PREBIVALCEV NAŠIH VASI
Lepo sončno vreme je veliko
prispevalo, daje proslava 70-letnice
gasilskega društva, združena s III.
lukarskim praznikom, uspela. GDje
v nedeljo, 20. julija praznovalo
70-letnico svojega humanega poslan-
stva. V zgodovino se je zapisalo z
ustanovitvijo marca 1905. Leta ob
ustanovitvi je štelo 26 članov. V
času svoje ustnovitve so postavili
zahtevo po slovenskem poveljevanju
in jo po enem letu svojega dela tudi
uveljavili. Nekaj iz kronike GD
Moškanjci: Prvo motorno brizgalno
so dobili leta 1906, gasilski dom
s postavili v 6 tednih istega leta. I.
svetovna vojna je njihovo delo
močno okrnila in je po vojni znova
oživelo. Že leta 1936 so postavili
stolp za sušenje cevi in za sireno.
Sledila je II. svetovna vojna, ki je
tako kot 1. svetovna vojna delo GD
zavrla. Društvo je znova v polni meri
zaživelo po osvoboditvi. V 30 letih
svojega dela so dosegli številne
delovne zmage, med drugim zgradili
tudi novi gasilski dom, v 240
primerih so reševali imetja in
življenja pred ognjenimi zublji in ob
različnih elementarnih nesrečah.
Danes šteje društvo 132 članov, od
tega aktivnih 58, 10 veteranov,
rezervne člane, podporne člane, 2
častnika, 3 podčastnike 1, stopnje. 7
podčastnikov in gasilcev. Društvo,
ki se je ustanovilo pred 70 leti, je
bUo edino na območju današnje KS
Gorišnica.
Slavnostni del proslave se je začel
z mimohodom gasilskih enot, s
kroniko GD Moškajnci in zaključil s
podelitvijo diplom, priznanj in
značk za požrtvovalno delo v
gasilskem društvu. Sledilo pa je
praznovar^e III. lukarskega prazni-
ka.
Letošnji že III. lukarski praznik
pod pokroviteljstvom KK Ptuj je
potekal pod geslom: ..Vse za
izboljšanje življenjskih pogojev
kmetijskih delavcev in prebivalcev
naših vasi." Lukarski praznik
pomeni simboličen prikaz običajev
prebivalcev s ptujskega polja, kjer
živi mnogo kooperantov in
kmetijskih delavcev. Luk je
kmetijska kultura s področja
Ptujskega polja. Prizadevni organi-
zatorji želijo to prireditev ponesti v
širši prostor in povečati zanimanje
za to kulturo, ki v zadnjem času
zelo peša. V bodoče torej želijo, da
bi lukarski praznik postal praznik
vseh kmetov in delavcev Ptujskega
polja. Kroniko lukarjev je podal
Ivan Obran iz Moškanjc. Lukarji na
vozovih so nam skušali kar najbolj
prikazati težko življenje prejšnji
generacij, ko so voziU luk na
vozovih od vasi do vasi, da bi
prodali čim več te kulture in tako
dobili potrebna sredstva za^ življenje.
Daje bilo tako življenje grenko, ni
trebaposebej poudarjati.
Občudovali smo še spretnost
tekmovalcev v pletenju vencev, v
katerem je nastopil tudi moški
predstavnik. Sodelujoče lukarice pa
so zapele značilno pesem „Dere de
nam luk obroda." Stare plese so
odplesali mladi iz Moškanjc.
Lukarske žene in dekleta v lukarski
„opravi" z obveznim vencem luka
okrog vratu ali v roki ter s cekarjem
rogozjakom v roki, so se borile za
naslov lukarske lepotice. N^več
simpatij si je pridobila Metka -
Ivančič iz Moškajnc in tako postala
lukarska lepotica do sledeče
lukarske prireditve. N^bolj po-
gumni pa so se pomerili v jedi luka.
N^oblj uspešen je bil Franc
Klemenčič iz Tibolc. Mu sploh ne
zavidam uspeha. Ko so izčrpali
programa oteh prireditev, so veselo
zaplesali in zaključili: „Na svidenje
naIV. lukarski prireditvi!"
Naša arheološka najdišča
(Nadaljevanje;	Severno
cesto lahko zasledimo že na vzhod-
nem robu Moškanjcev, kjer sedanja
cesta zavije proti jugovzhodu v
Gorišnico, rimska pa se je nadalje-
vala premočrtno prek današnjih
travnikov in njiv. Že tam na začetku
prečka njeno traso struga stare
Pesnice in možno je, da je bilo tako
že v rimskem času. To bi pomenilo,
da je bil most čez Pesnico zgrajen
nekje pri domačijah Toplakovih in
Podplatnikovih. Dokler ne bodo
našli njegovih zanesljivih ostankov,
obstoja tudi možnost, da je tekla
rimska cesta v Gorišnici najprej ob
Pesnici ter jo prekoračila šele na
vzhodni strani vasi, saj ne poznamo
zaporedja in starosti sedanjih
opuščenih starih strug. Vsekakor je
rimska cesta na treh mestih ooran-
iena tudi onkraj Lengrave in sicer
kot zelo izrazit nasip. Ker so na
njem danes tudi njive, po katerih
orjejo v prečni smeri, so ga pola-
goma znižali in razvlekli, orna
zemlja paj je polna gramoza. Trasa
rimske ceste prečka pri Vesenja-
kovih cesto proti Zamošku in je
njene sledove še mogoče opaziti na
sosednjem travniku, nato pa je v
dolžini 1.6 km vse uničeno od
Pesnice.
Južna trasa rimske ceste prihaja
v lepo vidni premočrtni smeri
sedanjega kolovoza med njivami od
Cunkovec naravnost na cerkev sv.
Marjete, ki so jo zgradili na rim-
skem cestišču. Pri kopanju jame za
apno v bližini cerkve so nekoč nale-
teli na ,,neko zidovje", česar pa
niso naprej raziskovali, zato ne
vemo, če so bile tu ob cesti tudi
kake stavbe. Izročilo, da stoji
cerkev baje na temeljih starega
rimskega templja, je bržkone le
pripovedka, vendar pa sodi sv.
Marjeta med tiste starejše svetnike,
ki so jim gradili cerkve predvsem na
krajih s starimi ,,poganskimj"
najdbami.
Vzhodno od cerkve "poteka
rimska cesta do križa sredi polja
severno ob sedanji cesti proti
Forminu. Sprva so njeni sledovi
zabrisani, a že nedaleč od šole se
pojavi kot nasip, kjer je ob oranju
vzdolžnjene trase tudi lepo videti
prodni pas njenega gramoznega
nasutja. Leta 1974 so tam arheologi
presekali njen nasip in ugotovili, da
je bilo cestišče nasuto iz 6.5 m
široke in 55 cm visoke poasti gra-
moza. Graditelji so gramoz izkopali
kar iz prodnih tal tik severno ob
cesti, zato je bilo v profilu še videti
sledove 7 m širokega in 90 cm glo-
bokega jarka. Pri križu je nasip
rimske ceste že znižan, odoran in
prekinjen z jamami nekdanjih
izkopov gramoza. Od tam dalje ga
proti Forminu deloma prekriva
sedanja cesta, sedaj pa bo tudi skrit
pod dovodnim kanalom bodoče
elektrarne.
. Čeprav v Gorišnici ni bilo ob
nobeni cesti kakšne obcestne
postaje, je ob južnem obrobju
severne trase le stala tudi neka
rimska stavba. Tam so na vzhod-
nem robu vasi na Valenkovi njivi še
vidni sledovi zidanih temeljev, ki pa
so jih večinoma že izkopali in je
danes videti le raztresene kamne in
rimsko opeko. Kakšnih posebnih
izročil o tem mestu, kjer je bil pred
prvo svetovno vojno še gozdič ni, s
poskusnimi kopi pa bi ob primer-
nem letnem času morebiti še bilo
mogoče ugotoviti tloris ter s tem
tudi pomen te stavbe. Sedaj se zdi
najverjetneje, da je bilo tu domo-
vanje kakega zemljiškega posest-
nika, morebiti vojaškega veterana,
ki je po tedanjih običajih dobil
zemljišče kot nagrado za dolgo-
letno vojaško službo.
Poleg teh rimskih spomenikov,
ki so še vidni in deloma ohran-
jeni na terenu, hranita ptujski in
graški muzej tudi nekaj rimskih
najdb, ki so ob raznih prilikah
prišle v njune žbirke. Žal tudi o teh
ne vemo, kje so jih izko-
pali in to seveda nekoliko zmanj-
šuje njihov zgodovinski pomen. V
naseljenih krajih in ob cestah se je
izgubilo največ novcev in tudi iz
Gorišnice se jih je nekaj ohranilo.
Med njimi so že v prejšnjem sto-
letju največ pisali o zlatniku z napi-
som ,,Magna urbica", našli pa so
tudi zlatnik cesarja Tita iz 1. stol.
'Oba novca sta v (Gradcu, tam pa so
najbrž tudi novci iz časov cesarja
Konstantina, ki pričajo, da je bilo
tod živahno še v 4. stol., torej vso
dobo rimske vladavine na naših
tleh. V ptujskem muzeju hranijo
tudi oljenko in lonec. V Ferkovih
zapiskih iz leta 1890 pa je vest, da je
v ,,občinskem nasipu", kar pomeni
morebiti nasip rimske ceste ob
Lengravi, kopal trgovec Miki. Ta
naj bi bil pri tem našel rimsko
opeko, ostanke malte, železno
ostrogo in spono, bronasta novca
cesarjev Domicijana in Antona Pija
iz 1. stol. ter seveda črepinjie gli-
nastih posod.
Ferk je severno od rimske ceste
opazil tudi,,taborišče". Zares je še
danes tam nedaleč od nove
Pesnice z gajem porasel pravo-
koten prostor, ki je na treh straneh
obdan z jarkom in okopom. Na
ravnici znotraj okopov ni videti
ničesar, zahodna stran pa ima
prost dostop. Kdaj je ta okop
nastal, se ne ve, a bi se morebiti
dalo dognati z arheološko lopato.
Najbrž gre za kakšno mlajšo tvorbo
velikosti 17 X 30 m, ki seje sredi njiv
začuda ohranila, ker jo še danes
varuje drevje.
Stanko Pahič
Kmetijski kombinat, TOZD Farma prašičev
razpisuje delovno mesto
KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV
IN VODJO HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE.
Pogoj: ekonomski tehnik.
Vloge pošljite do 5. avgusta 1975 kadrovski službi KK Ptuj,
Muzejski trg 2.
6. stran
tednik - Četrtek, 24. julija 1975
Jože Matjašec zadnji kolar v Črešnjevcu
v vasi Crešnjevec pri Slov.Bistrici
je prenehal s svojo kolarsko obrtjo
še zadnji obrtnik te vrste. Več
vzrokov je bilo za njegovo
odločitev, osnovna pa so bila leta in
vse hitrejši prodor kmetijske
mehanizacije na vasi.
Jože Matjašič se je z kolarstvom
Jože Ma^'ašič ob enem od
svojih zadnjih izdelkov.
pričel seznanjati že kot 14-letni
fant, ko se je pričel učiti kot
vajenec pri svojem očetu Jakobu.
Takrat je bilo dela dovolj in ni bilo
razloga, da tradicije svojega očeta ne
bi nadaljeval. Bilo je to pred 52 leti,
prav toliko let pa se je Jože z
kolarstvom kot obrtnik v Črešnjev-
cu tudi ukvarjal. Leta 1939 je
prevzel obrt od svojega očeta« Kljub
temu da je v vsem obdobju svojega
delovanja izučil nad 20 mladih
kolarjev, je sedaj ostal brez
naslednflcov. Skoraj vsi so se
preusmerili v industrijo. Starejši, ki
jih v njegovih letih ni bilo malo, so
že pred njim to obrt opustili ali
pomrli.
Leta 1974 je poslednjič donelo
leseno kladivo po mojstrsko iz-
delanili kolesih za vozove izpod
njegovili rok. Sam vsega dela glede
na starost ni zmogd, zato je sklenil
obrt, še edino te vrste daleč naokoli,
opustitL Med vzroki za njegovo
odločitev je bil tudi skromen
zaslužek, saj je zadnja leta imel
največ dela samo s popravili. Za
nove vozove se kmetje skorajda ne
odločajo več, pa je tako ob
precejšnjem delu, ki ga zahtevajo
popravila, zaslužek bil skromen.
Mehanizacija na-področju kme-
tijske proizvodnje je tako prekinila
še eno iz vrst bogate obrtniške
preteklosti naših ljudi.
Foto in tekst:
V. Horvat
cirkovce:
napravljen osnutek
petletnega plana
razvoja
Komisija za razvoj K S Cirkovce
od leta 1976-80 je svoj plan
pripravila do roka. Osnutek je torej
pripravljen. Na prvi pogled, tako
pravijo člani komisije, je v našem
osnutku vehko apetitov, vendar so
le-ti v okviru naših in občinskih
možnosti. Že skoraj 30 let čakamo
na družbeni objekt, a ga še do sedaj
nismo dočakah in zagledah. Zato
smo se resnO'lotili pripravljalnih del,
da s pomočjo SIS in drugih
samoupravnih organov postavimo
DOM KRAJANOV. V planu smo
načrtovah tudi urejevanje naših vasi,
pokopahšča, gramoznic, asfaltiranja
cest (2km), komunalnih zadev (hi-
drantna mreža), gradnja manjšega
trgovskega lokala itd. Tudi za
sodelovanje so, tako z TOZD in SIS,
kakor tudi s sosednjimi KS. Kot
pravijo, se bo marsikaj programske-
ga, načrtovanega zataknilo in črtalo
pri procesu vsklajevanja in tega se
n^bolj bojijo, kajti tukaj je odloču-
joča zadeva, ki kuje usodo posame-
znih KS. Tudi na gospodarski vidik
niso poza bih in si bodo prizadevah
ga v prihodnosti upoštevati in
razvijati.
k.z.
Folklora v Zagrebu
Folklorna skupina „Vinko Korže"
iz Cirkovc se je udeležila jubilejne
X. mednarodne revije folklore, kije
bila v Zagrebu od 20. do 24. julija.
Mladi Cirkovčani so se tudi za ta
nastop skrbno pripravljali, pred tem
nastopom so gostovali v Pliberku
(Koroška) skup^ s pevskim zborom
DPD Svoboda iz I<^dričevega. Kot
nam je povedal Anton Brglez, vodja
folklorne skupine, so za mednarod-
no srečanje folkloristov bili dobro
pripravljeni in da so zelo veseli tega
zavidljivega povabila. Skupina je
gostovala zdaj že drugič in smo
lahko mnenja, da si utiramo^pot v
mednarodno areno folklore in tako
opravičujemo svojo prisotnost.
Na srečanju je nastopilo okrog
100 folklornih skupin, med njimi
tudi 14 iz tujine. N^ večjo
pozornost so zaslužih folkloristi iz
Azije.	z.kodrič
Iz KS Juršinci
KS Juršinci po svoji velikosti sodi
med večje krajevne skupnosti
ptujske občine in leži v celoti na
manj razvitem območju.
Je v celoti pasivno, brez sleherne
industrije in je hribovitega značaja;
na severu poraslo z gozdom, na jugu
pa zasajeno z zastarehmi nasadi
vinogradov in sadovnjakov, ki
zahtevajo. Prebivalci 12 vasi,
vključenih v KS Juršinci, v pretežni
meri žive od kmetijstva, sadjarstva
in vinogradništva. Nekaj večjih
kmetij je ob dolini reke Pesnice, kjer
je doma živinoreja.
Pomanjkanje vode, elektrike in
cest, je dalo pečat nerazvitosti tega
področja, zato so v tej smeri tudi
orientirah naloge v petletnem
perspektivnem razvoju, ki je
dejansko podalšek enoletnega plana.
Poleg tega ^a
želijo v naslednjem razvoju se
urediti nove prostore krajevne
pisarne, pokopališče, otroški vrtec
itd. Pri reahzaciji navedenih nalog
pa bodo sami pomagali, saj bodo za
vsako akcijo, zapisano v petletni
razvoj, tudi sami prispevali polovico
sredstev, ki jih bodo zbrah s
samoprispevkom, dodatnim prispev-
kom, drUgo polovico pa bodo
sestavljala občinska sredstva ter
sredstva interesnih skupnosti.
Pomurski sejem
Od 23. do 31. avgusta bo v Gornji
Radgoni pomurski sejem kmetijstva,
kije po svoji zanimivosti pomemben
tudi za ptujsko območje. Na sploh
pa bo ta sejem v prihodnje postal
osrednji kmetijsko-živilski sejem v
republiki. Sejem bo zanimiv in
dobrodošel tako za naše kmeto-
valce, kakor tudi za tuje, ki se
posredno in neposredno vključujejo
v kmetijsko proizvodnjo. Razstav-
^ah bodo domači kmetovalci,
30tem iz Avstrije, Italije in
Madžarske. Na sejmu / pa bodo
sodelovah tudi kmetovalci iz
pobratenega mesta Mladenovca.
Prireditelji so obljubili, da bodo za v
naprej prijavljene ekskurzije pripra-
vili obiske v kmetijske kombinate v
Pomuiju in na nekatere vzorno
urejene zasebne kmetije. Obeta se
nam torej zanimiv kmetijski sejem,
ki bo v avgustu v mestu ob Muri, v
Gornji Radgoni.
k.z.
Obnovljena Miklavževa
cerkvica
Samo nekaj korakov od
planinskega doma na Boču stoji
znamenita Miklavževa cerkev iz
pozne gotske dobe. Leta 1600 sojo
zgradili rogaški gosodje in je v času
obstoja velikokrat menjala lastnike.
Kljub temu, da se ta cerkev po
velikosti nikakor ne more meriti s
podobnimi v dolini in večjih
naseljih, pa pritegne vsako leto
precej obiskovalcev, ki si z obiskom
Boča, njenega razglednega stolpa,
planinskega doma in pred nedavnim
obnovljene partizanske bolnišnice
Formile radi ogledajo tudi
Miklavževo cerkev, ki skupno z
bogato fauno in floro Boča
predstavlja zaključeno celoto turisti-
čnih privlačnosti vedno bolj
obiskane gore.
Pred nedavnim so cerkev obnovili
in ji s tem dah še privlačnejšo
mnogoštevilni planinci in drugi
obiskovalci Boča, enega n^pri-
vlačnejših gorskih predelov severo-
vzhodne Slovenije.
VH
F.B.
Vojna in zločini
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
(78)
Najhujša divjanja so bila pač po
nemškularskih gnezdih. Medtem sem že po
ovinkih zvedel, da sta žena in sinek prispela na
dom ženinih staršev in tako sem jima lahko
pritrdil, da je tudi meni lažje, da grem v
negotovost pregnanstva sam.
Že dolgo se nisem vozil z vlakom. Enako-
merno zabijanje koles, mimo bežeči drogovi, hiše
in polja so posebna idila, ki se že ob prvi vožnji
vtisne človeku neizbrisno v spomin in pozneje
vedno znova obnavlja misli in občutke tistih dni.
Tokrat je bil prepad med sedanjostjo in spomini
mladili brezskrbnih dni posebno globok.
Naš vlak je bil najstarejši in najslabša
kompozicija in vendar smo v nekem oziru bili
podobni brzovlaku. Redke so namreč bile
postaje, kjer smo se ustavili. Kaj bi se tudi
ustavljali, saj izstopti ne bi smel nihče in nihče
ni hotel vstopiti, čim bi zvedel, kam nas pelje.
Kadarkoli pa smo se ustavili, smo se ustavili le
zato, da smo dali prosto pot važnejšim vlakom,
ki so tovorili pomembnejšo pr^ago. Zgodilo se
je, da smo včasih obstali na najmanjših postajah
in tam čakali dolgo, dokler nas niso prehiteli
tisti, katerim smo se morali izogniti. Tako smo
zapravili več časa s čezmernim in za nas
nepotrebnim postajanjem, kot pa smo ga
pridobili s tem, da smo prevozili kako postajo
brez postanka. Kadarkoli pa smo obstali, vselej
so stražarji bliskovito poskakali z vlaka in nas s
pripravljenimi brzostrelkami z vseh strani dobro
»zavarovali."
Ostajali so za nami znani kraji in pojavljali so
se čedalje bolj nepoznani. Skozi okna je ob
postankih tu in tam priplavala človeška govorica,
W pa je s svojim narečjem opominjala, da smo že
daleč od doma.
Na velikem križišču v Zidanem mostu je bilo
na vseh tirih natrpanih mnogo vlakov. Ko se je
zagata razvozljala, smo krenili po vzhodnem
kraku proti Hrva ški.
Med vožnjo proti Zagrebu nismo doživeli
ničesar posebnega. Čimbolj smo se bližali
glavnemu mestu tedanje „endehazije," tembolj
obljudene so bile vse postaje. Vojaški transporti
premog, cisterne, pa tudi celi vlaki živinskih
vagonov z mukajočo govedjo in svinjami. Vse to
je poemenilo za hitlerijo veliko vrednost in več
kot pa mi, ki smo naenkrat postali odveč in
užaljeni Počakati smo morali na stranskih tirih,
da so se vsi razvrstili po rangu od vojske do
smrdljivih svinj.
Vreme se je nekaj skisalo in redki civilisti so
hodili z dežniki, vojaki pa so v premočenih
uniformah zamahujoč stresali svoja pokrivala.
Sedaj so mimo oken naših vagonov bežale lučke,
ki so sevale iz hi š in naprav ob progi. V ovinku
smo že oddaleč zagledali bleščobo nejasno
odraženih luči, ki je v daljavi izgledala kakor
večerno morje v zahajajočem dnevu. Lučke
velikega mesta so se počasi spreminjale v podobo
rimske ceste na horizontu migetajočih zvezd ...
Med tovariši v našem vlaku je vstal nemir, ki je
tako značilen za čas pred postankom na večji
postaji. Ljudje so se prerivali po hodnikih. Na
mnogih obrazih je bilo opaziti vtis, kakor da bi
razmišljali o posebnih načrtih.
izjalovueni pobeg.
Vlak je zavlečeno zatulil in zaškripale so v
noči iskreče se zavore^ Ustavili smo se na glavni
zagrebški postaji. Tri naše tete, očetove sestre so
živele v Zagrebu. Gotovo bi mi rade prinesle
kako poslastico za nadaljnjo pot. Toda, kako, ko
pa jim nisem mogel sporočiti, da se bomo vozili
tod mimo. In končno, kako bi me dočakali, ko
pa je bil naš vlak „čmi potnik", katerega ure
prihodov niso bile znane in nikjer zabeležene.
Dai0e prihodnji^'
tednik - Četrtek, 24. julija 1975
Stran 7
dr. fran brumen:
KLOPOV MENINGITIS V SLOVENIJI
Leta 1939 je v okolici Litije
vladala manjša epidemija lažje
potekajočega seroznega vnetja mož-
ganskih open, ki razpoznavno
diagnostično ni bila podrobneje
opredeljena. Tako ni izključeno, da
že takratna obolenja niso ■ bila
povzročena po isti 'ali pa podobni
bolezenski ■ kali, ki povzroča tako
imenovani klopni meningitis. Zato
točnejšega datuma Taktičnega za-
četka tega obolenja na slovenskih
tleh ni mogoče ugotoviti. Šele po
DRUGI SVETOVNI VOJNI SO V
NEKATERIH PREDELIH SLOVE-
NIJE Z IZOLACIJO SPE-
CIFIČNEGA VIRUSA BILI UGO-
TOVLJENI ŠTEVILNEJŠI PRI-
MERI TE BOLEZNI.
Bolezen se pojavlja PREDVSEM
V POKRAJINAH, KI SO POKRITE
Z RAZSEŽNEJŠIMI GOZDOVI
listnatega drevja: Gorenjska; NOt
ranjska in Dolenjska; Zadnja leta pa
že tudi pogosteje v predelih vzhodne
Slovenije. V Avstriji in. Češko-
slovaški je bolezen precej razširjena.
Posebno v Avstriji so se zadnja leta z
njo mnogo ukvarjali in jo raziskova-
li. Uspeli so ustvariti specifično
cepivo, ki ga uporabljajo v smislu
preventivnega, bolezen prepreču-
jočega cepiva, katerega pa zaenkrat
še ni v zadostnih količinah. Pri nas
se je bolezen v začetku najpogosteje
pojavljala v okolicah Kamnika,
Kranja in Vrhnike.
VEČINA OBOLELIH PRIHAJA
Z DEŽELE IN PREDVSEM IZ
POKLICEV, KI IMAJO MNOGO
OPRAVKA PO GOZDOVIH, gozdni
delavci, logarji, lovci, polžaiji,
nabiralci gozdnih sadežev in zdravil-
nih gozdnih rastlin, pastiqi. Mnogi
oboleli navajajo predhodni ugriz po
klopih.
Pri nas je bil virus-povzročitelj iz
klopa izoliran in ugotovljen leta
1955 in s tem dokazana prekuže-
nost v Sloveniji. Virus sam pa je bil
prvič izoliran iz bolnikove krvi že
leta 1953.
Povzročitelj je, kakor mnogi drugi
virusi, ■ zelo variabilen in tako
nastajajo novi soji z nekoliko
spremenjenimi lastnostmi Rezervo-
arji, kjer se virusi zadržujejo in
ohranjajo, so najverjetneje različne
divje (srnjad) morda tudi domače
živali (predvsem govedo). Ni
izključeno, da bolezen prenaša
poleg klopa tudi še kak drug mrčes
drugačne vrste- (komarji, muhe,
predvsem gozdne muhe in obadi.
Dosedaj še ni bilo ugotovljeno, da bi
bolezen prehajala direktno od
obolelega na zdravega človeka.
bolezen je izrazito se-
zonsko obolenje in se razteza
na mesece s toplim vremenom od
aprila do oktobra, z vrhun-
cem v juliju. Obolevnost je enaka v
vseh' starostnih dobah, vendar je
najpogostejša v srednjih letih in pri
moškem spolu, kar pojasnjuje
zaposlitev v gozdu.
Bolezen označujejo znaki, ki so
značilni za obolenja možganskih
mren in jih zajemamo skupnim
pojmom meningizma, katerega naj-
značilnejši simptom je otrplost v
tilniku. inkubacijska doba -
čas, ki poteče od okužbe do izbruha
bolezni traja 7-20 dni, v največ
primerih 10-12 dni. V tem obdobju
okuženi ne kaže, niti ne občuti
nobenih znakov, ki bi nakazovali, da
se bolezen pripravlja. Tudi telesna
toplota in delovna sposobnost vtem
času nista spremenjeni.
Sledi nadaljevanje in konec
PREUDARNA PREHRANA
Delovni in življenjski ritem
zahteva temeljito spremembo do-
sedaryih navad v prehrani; spo-
sobnost za delo in dobro poču^e sta
pretežno odvisna od pravilnega
prehranjevanja.
zajtrk-
odskoCna deska
v novi dan
Tako naj bi bilo, a kakšen je
pogosto zajtrk v resnici? Stoje
požirek kave, v eno roko torbo, v
drugo kos peciva ali s surovim
maslom namazanega kruha - in brž
skozi vrata. Morda še grižljaj po
stopnicali grede in v strahu, da ne bi
zamudili. Takšen začetek dneva ne
more biti bolj napčen. Zjutr^
potrebuje telo solidno podlago.
Morda nismo jedli 10 ur, čeprav je
telo potrebovalo energijo, srce,
pljuča, in žleze so delali tudi ponoči
in telesna temperatura je ostala
konstantna.
Porabjene enerpe ne moremo
nadomestiti z dapim spanjem, z
nezadostnim zajtrkom, použitim v
naglici, ali celo s poživilom.
Nasprotno, pravilen je tisti zajtrk, ki
vsebuje 25 do 30 odstotkov
potrebnih dnevnih kalorij, in ki ga v
miru použijemo. Če vsebuje m^ica
nadaljnjih 5 do 10 odstotkov
potrebnih kalorij, tedaj zadostuje za
cosilo 30 do 35 odstotkov kalorg.
Želodec obvarujemo pred preveliko
obremenitvijo, ohranimo pa dobro
prebavo in prijetno počutje.
Priljubljene navade težko opušča-
mo. Kdor se je odvadil zajtrkovati,
ne čuti zjutraj nobenega teka. Zato
se mora z majhnimi in stopnje-
valnimi količinami spet privaditi
nanj, morda tako, da popije kozarec
sadnega soka, brž ko vstane. Čas za
z<:ytrk moramo vnesti v svoj dnevni
načrt.
med zajtrkom
in vecerjo
Ljudje, ki fizično delajo, porabijo
do dopoldanskega odmora dosti
energije, zato jo morajo nadomestiti
z malico. Za to skrbijo predvsem
maščobe in ogj^ikovi hidrati.
Umski delavec potrebuje med
glavnimi obroki osvežitev, malica pa
mora biti lahko prebavljiva: mleko,
jogurt, sadje ali sadni sok, malo
črnega ali rženega kruha. Čim večji
je duševni napor, tem skrbneje mora
biti sestavljena malica. Možgani
potrebujejo fosfor, tega pa jim
dajejo z beljakovinami bogata živila,
posebno mlečna.
Mladostniki potrebujejo za grad-
njo telesa dodatna hranila. To ve
vsaka mati. , Zmeraj pa ne
upoštevamo, da gre tu predvsem za
beljakovine, ki so v mleku, siru,
skuti, mesu, jajcu, ribah, pa tudi v
kruhu. Zlasti ne bi smeli pozabiti na
sadje.
Tega in dolgotrajnejša go-
spodinjska opravila terjajo prav t^o
polurni počitek z maUco kot delo v
proizvodnji. Mimogrede použiti
grižljaji ne morejo povrniti moči in
povečati delovne sposobnosti.
Otroci in stari ljudje potrebujejo
dosti beljakovin. Tudi zanje so
največjega pomena mleko, skuta,
sir. K temu še nepotešljivi vitamini
v obliki sadja, paradižnika, sokov in
podobno.
večerja - pika na i
Vsa hranila, ki so manjkala v
dnevnem 4 jedilniku, naj dopolni
večega. Morda so to: živalske
beljakovine, vitamini, rudninske
snovi, snovi v sledeh? Večeija mora
vsebovati 25 do 30 odstotkov
dnevnih kalorij (kosilo z malico
35-40 odst.). Ribe, nemastno
meso, mleko, skuta, sir z malo
maščobe in jajčne jedi lahko
dopolnijo pomanjkanje be^akovin:
solate, fffesna zelenjava ali sadje,
sladek jabolčnik pa morebitno
pomanjkanje po vitaminih, rudnin-
skih soleh in drugih snoveh. Za
pestro hrano so utrujeni ljudje, ki se
vračajo domov, posebno hvaležni.
Monotonost duši užitek.
V nekaterih gospodinjstvih ne
jedo zvečer nič toplega. Ne gre za
toplo in hladno, temveč za pravilno
izbiro jedi. Če le v vsakem desetem
gospodinjstvu pride zvečer na mizo
sveže sadje ali kompot, klobasa,
ribe, mleko, skuta ali sir, potem bi
veljalo pomisliti na izboljšave in
dopolnitve. Svežina in dobro
poču^e naslednjega dne sta zelo
odvisna od tega, kako končamo
dan.
Poletje, čas znojenja
Znojenje v mejah normale je neki'j
povsem normalnega. Poprečno iz-
loči odrasel človek približno en liter
znoja na dan, ki ga izpari tako, da je
ta znoj nezaznaven. Znoj vzdržuje s
svojim izparevanjem stalno toploto
telesa, Wcrati pa se z znojem
odpravijo škodljivi produkti pre-
snavljanja in razni strupi, zaradi
česar je močno znojenje mnogokrat
izredno koristno. Znoj se ustvarja v
posebnih žlezah, tako imenovanih
zn^nicah.
Č^ezmemo znojenje je posledica
obolenja žlez in drugih bolezni. To
znojenje je lahko splošno ali pa
krajevno. Obe obliki sta pod
močnim vplivom živčevja in pra-
vimo, da gre za nevrovegativno
motnjo. Vsaka psihična sprememba
(razbugenje, veselje, strah) lahko
trenutno izzove čezmerno znojenje.
Tak pojav je zlasti pogost pri mladih
ljudeh, ki so še neuravnovešeni,
redek pa tudi ni pri starejših,
popolnoma zdravih ljudeh.
Znano je, da se mnogo pote debeli
ljudje. Znojenje je tudi čest poj;.\
pri raznih infekcijskih boleznih. To
pa je zelo koristno, kajti skozi kožo
se poleg znoja izločajo še razne
druge snovi, ki so se v telesu stvorile
med boleznijo ter organizmu škodu-
jejo. Znojenje tako v mnogočem
pomaga ledvicam.
Splošno znojenje je' mnogo red-
kejše kot pa krajevno. Opažamo ga
n£yvečkrat pri slabotnih ljudeh, ki se
zaradi malenkostnega telesnega ali
duševnega razbuijenja obilno znojijo
po vsem telesu. Krajevno znojenje
pa je omejeno na manjše aeie Koze,
največkrat na nos, pazduho, roke in
noge.	J
Med krajevnimi oblikami znojenja
je najbolj pogosto potenje nog in
rok. Pri potenju nog je pogosto vsa
vrhnja kožna plast prepojena z
znojem ter je zaradi tega preobčut-
ljiva, roževinasta koža pa se napihne
in omehča tako, da nastanejo med
prsti na nogah rdečkasta, boleča in
srbeča mesta, ki povzročajo vnetja,
ki so včasih tako huda, da človek ne
more hoditi.
Njgvečje zlo je hud smrad, ki
nastane zaradi gnilobnega razpa-
danja znoja. Ta smrad je včasih tako
neprijeten, da je tak človek v družbi
skoro nemogoč. Pogosto so ljudje
tega sami krivi, ker se nezadostno
umivajo in preredko menjavajo
obutev in perilo.
Tudi potenje rok je skrajno
neprijetna zadeva. Zaradi močnega
izhlapevanja je koža zmeraj mrzla,
vlažna in splozka. Vse, kar tak
človek prime, se ovlaži. Vzroki za
potenje rok ležijo v živčnem sitemu
in je zato razumljivo, da marsikatere
živčne bolezni povzročajo čez-
merno znojenje.
Kako je z zdravjem? Kot smo že
omenili, je znojenje naraven pojav,
za bolezen ga smatramo takrat, ko
zavzame večje oblike. Zdravljenje
mora v prvi vrsti odstraniti temeljne
vzroke. To so predvsem čezmerna
debelost, nervoznost, slabokrvnost,
slaba prebava in pa tuberkuloza.
Treba je tudi obleko in obutev
večkrat menjati in paziti na čistočo.
Sredstev, ki bi znojenje popol-
noma ustavila, ne poznamo. Vsa
zdravila, ki jih danes medicina
uporablja proti znojenju, delujejo le
prehodno. V prvi ^sti je treba
vzpostaviti psihično-živčno uravno-
vešenost, kar zlasti velja za splošno
znojenje. Tu so potrebna tudi
pomirjevalna sredstva, ki jih pa
mora predpisati zdravnik.
Priporočljivo je umivati telo s
kisom, alkoholom in raztopino
tanina, sode in alkaličnih mil. Zelo
priporoč^ive so kopeli s hrastovo
skorjo. Kdor se ponoči močno poti,
naj ne uporablja pernic. Pri lagem
potenju nog bo zadostovalo, če si
noge vsak dan umivamo s slabo
raztopino kalijevega hipermangana
ali pa z vodo, v kateri smo zavreli
nekžg hrastove skorje. Sevecii mo-
ramo nogavice in obutev stalno
menjavati. V nogavice nasujemo
saUcilni puder, v prepotene čevlje pa
raztopino formalina (eno žlico na
liter vode).
Pri težkih obUkah potenja nog je
zelo priporočljiva zmes iz enakih
delov urotropina, talka, cinka in
vode. Postopek je naslednji: zvečer
umijemo noge, jih posušimo ter
podplate namažemo z zgornjo
tekočino; ko se tekočina posuši,
obujemo nogavice ter ležemo.
Postopek nekaj dni zaporedoma
ponovimo, pozneje morda vsak
mesec ali še redkeje. Pri znojenju
pod pazduho priporočamo 10- do
30-o(istotno vodo ali alkoholno
raztopino formalina ter pudranje.
GIMNAZIJA DUŠANA KVE-
DRA PTUJ razpisuje prosto
delovno mesto
snažilke
Pogoj:
a)	končana osemletna osnovna
šola,
b)	opravljen izpit iz ,,higienske-
ga minimuma".
Nastop službe takoj!
8. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 24. julija 1975
naša pisma
ŠTORKLJA
Štorklja je velika ptica. Spomladi
prileti iz Afrike. Včeraj sem jo že videl.
Štorklja ima gnezdo na dimniku. Vsak
dan išče po travniku hrano. Hrani se z
žabami, kačami in kobilicami. Štorklja
ima črno in belo perje. Ima velike noge
in dolg kljun. Štorklja zvali mladiče.
Skupaj živita samec in samica. Štorklja
zvali tri do šest mladičev. Samec in sa-
mica učita mladiče letati. Štorklje odle-
tijo sredi počitnic v toplejše kraje.
Branko Potočnik,
l.a, OS Majšperk
KNJIGA - MOJA PRIJATEUlCA
Knjiga mi je že od prvega razreda
zvesta prijateljica. Posebno rada pre-
biram povesti, pravljice in bajke. Ko pri-
dem iz šole in če imam v torbi knjigo iz
šolske knjižnice, jih začnem takoj prebi-
rati, čeprav se mama krega, ker se takoj
ne preoblečem in grem jest. Skoraj
zmeraj mi je knjiga prej kot vse drugo.
Ko čitam knjigo, se mi vse zdi, kot da bi
se to godilo meni in če je kaj žalostnega,
se tudi jočem. Berem največkrat zvečer
ali pa popoldne.
Želim, da bi mi vedno ostala knjiga
tako pri srcu kot sedaj.
Metka Ledren,
6.b, OS Poljčane
TELOVADBA PRED TV KAMERO
V življenju človek marsikaj doživi. Jaz
imam v Spominu več veselih kot žalost-
nih dogodkov. Zato bom opisala zelo
veliko in veselo doživetje.
Bilo je 31.3.1975, ko smo imele
deklice drugo uro telovadbe. Ko smo
stale v vrsti, je tovarišica izbrala nekaj
deklet, med katerimi sem bila tudi jaz.
Mislila sem, da bomo igrale košarko.
Vendar sem to takoj izgubila iz misli, ko
nam je tovarišica naročila, da moramo
biti zvečer ob 6. uri v telovadnici. Vse
hkrati smo se spogledale in vprašale:
,,Zakaj?!" Povedala nam je, da nas
bodo prišli snemat za televizijo. Tega
sem se zelo razveselila. Ker smo imele
samo 4 ure pouka, sem se hitro odpra-
vila domov. Doma sem z veseljem
povedala, da grem zvečer nazaj v
Markovce. Ko sem staršem povedala,
zakaj, jih ni bilo težko preprositi. Polna
radosti in pričakovanja sem se zopet
pripeljala nazaj v Markovce. Ko je prišel
nek snemalec, me je postalo malce
strah. Vendar mi je ta strah takoj minil,
ko nas je pričel snemati. Snemanja je
bilo hitro konec. Radostnega obraza
sem se vračala domov.
To je bilo zame res najsrečnejše doži-
vetje, saj sem vedela, da se bom tudi jaz
lahko enkrat videla na TV ekranu. Sedaj
vsak dan pričakujem, kdaj se bom videla
na televiziji.	Majda Vidovič,
8.b, OS Markovci
KONCERT V GLASBENI
ŠOU
V	soboto popoldan ob 17.,uri
sem bila v glasbeni šoli v Ptuju na
koncertu, kjer sem preživela lepo
in nepozabno uro.
V	Ptuju so namreč gostovali
umetniki s Poljske, kjer je
„Krakow trio" izvajal dela
Beethovna, Ravela, Malawskega in
Brahmsa.
Mojstri umetnosti so zelo dobro
izvedh dela, škoda le, da ni bilo
več mladih obiskovalcev, kajti
samo polovica velike dvorane v
glasbeni šoli je bila zasedena, kar
kaže, da mladi niso preveč
navdušeni za to vrsto glasbe.
Zvečer ob 20. uri so gostje
izvajali dela za odrasle obiskovalce
in s tem tudi končali svoj obisk v
Ptuju.	MerUn Kolar,
7. e razred,
OŠ „F.O." Ptuj
NATO SEM SE PREBUDILA
(Domišljijski spis) ■
Sedela sem na kavču in z
zanimanjem brala knjigo „Zvesta
prijatelja". Utrujena sen? kmalu
zaspala.
Bilo je leto 155 0, ko se ljudje še
niso potapljali v globine' morja.
Odločila sem se potopiti v morje. Iz
lesenega korita sem si naredila
svojevrstno »podmornico". S sabo
sem vzela tudi dva zimska plašča,
ker so pravili, da je v morju mrzlo.
Lepega popoldneva sem se
potopila v morje. Dolgo sem plula
med algami in lepimi ribicami.
Nenadoma sem z aplula v vrtince.
Kmalu se je pred mano razprostrl
čudovit, danes bi rekli pravljičen
svet. Pokrajina je bila polna sadja in
dišečega cvetja. Pred sabo sem
zagledala lepo vikinško ladjo. V njej
je živel morski človek. Bil je zelo
podoben ljudem, le da je bil ves
pokrit z luskami in na hrbtu je imel
plavut, s katero si je pomagal pri
plavanju. Povabil me je v svojo
hišo". Pogostil me je z ribami, nato
pa še z bananami, ki so bile zelo
velike, saj je ena tehtala kar cel
kilogram. Nato mi je razkazal
prostore. Spal je na veliki gobi,
pokrival pa se je s palmovim listom.
Ko sem se nekega dne sprehajala
po okolici, sem opazila velikansko
črno luknjo. Spustila sem se vanjo.
Med spustom se mi je v glavi
zavrtelo in ko sem odprla oči, sem
spoznala, da sem le sanjala.
Slavica Pičerko,
6. b, OŠ Markovci
NAŠLA SEM PLEMENITO
SRCE
29. avgusta 1960 sem se rodila v
ptujski bolnišnici. Takoj po porodu
sem hudo zbolela in tri mesece
ostala v bolnišnici. Med tem časom
pa me je mama žavrgla. Pustila me
je, nebogljenega črvicka, na milost
in nemilost tujim ljudem, sama pa
odšla v svet, da bi v njem izživljala
svojo mladost.
Skrb zame je prevzelo socialno
skrbstvo. Poiskalo mi je topel dom
in drugo mamo, ki me ima morda še
rajši, kot bi me morala imeti prava
mama.
V Gorišnici živim štirinajst let.
Imam tudi ata in dva brata. Niti na
misel mi ne pride, da sem v hiši
tujka. Vsi me imajo zelo radi in lepo
skrbe zame.
Ko sem bila stara štiri leta, me je
socialno skrbstvo hotelo odpeljati k
drugi družini. Moji rejniki so se
postavili v bran in se borili zame,
siroto. Našli so pravo orožje:
posvojili so me in danes sem njihova
hčerka. Rada imam svoje starše in
sem jim hvaležna za njihovo
plemenito dejanje. Pri njih sem našla
ljubezen in zares topli dom. Kdo bi
me lahko bolj osrečil? Mama, ki me
je rodila?
Včasih pa se vendarle prikrade
želja, da bi vsaj enkrat videla svojo
rodno mamo. Morda je po nemirnih
letih spoznala, da mi je storila hudo
krivico.
Marjana Šuman,^7. b
OŠ Gorisnica
PES PIKO
Stanujem v bloku, zato nimamo
psa. Ampak jaz si ga zelo želim.
Opisal bom sosedovega psa. Je
srednje velik pes, sivorjave barve -
saj je volčjak. Ko pridem k
sosedovim, laja in se obeša po meni.
Ima me zelo rad. Ko sem mu
prinesel kosti, je,zmigal z repom in
veselo pobožal. Čeprav je pripet na
verigo, veselo skače okrog svoje
lesene utice, v kateri ponoči spi.
Ko bom velik, bom tudi jaz imel
takega psa. Ime mu bo ,,Tarzan".
Davorjn Bedrač,
5. raz. OS Podgorci
NAMESTO SREČE JE NAŠLA
SMRT
Slonim ob oknu. Pramen opoldan-
ske svetlobe uhaja skoz okno v sobo.
Zunaj krik in vik razposajenih otrok, na
njivi za hišo pa se poti kmetica. V moji
duši je tesno, ker se bom morala
sprijazniti z grenko resnico.
Sest let je živela pri nas, z nami delila
vesele in žalostne dni, delala je in se
mučila kakor vsi domači. Meni je bila
varuška, me vzgajala in učila. Nekega
dne pa se je tata odločila, da pojde v
svet, kjer jo čaka ljubljeni človek, s kate-
rim si bo uredila novo življenje.
Tisti dan pred slovesom je bila zelo
mirna, pripravljala kovčke, od časa do
časa pogledala otroke, ki smo se igrali
na dvorišču, in nam pripovedovala,
kako lepo bo v svetu. Vsak teden nam
bo pisala, vsako leto pa nas obiskala in
nam prinesla velika darila. Z odprtimi
usti sem jo poslušala in v duhu že videla
darila, ki jih prinaša teta.
Naslednji dan se je poslovila. Vse do
odhoda vlaka, s katerim seje odpeljala,
je bila mirna in zatajevala bolečino slo-
vesa. Sele ko je privozil vlak, ni mogla
več zadržati solza. Vsakemu je podala
roko in nas tolažila: ,,Ko bom prispela
na cilj, bom takoj pisala in drugo leto na
svidenje!" Vlak seje premaknil in odpel-
jal teto.
Vsak dan smo nestrpno čakali pošto,
toda tetinega pisma nikoli ni bilo. le
smo mislili, da je teta pozabila na oblju-
bo. Toda prekmalu smo zvedeli žalost-
no novico: letalo, s katerim je potovala
teta, se je zrušilo na zemljo in noben
potnik ni preživel nesreče.
Se vedno sedim ob oknu in premišlju-
jem o teti. Iskala je srečo in ljubezen pa
je našla smrt.
Jožica Ranfl, 7.b
OS Gorišnica
SREČANJE S PISATEUEM ANTO-
NOM INGOLIČEM IN PESNICO
VIDO BREST
V petek, 16. maja je bila pri nas v
Poljčanah svečana podelitev bralnih
značk. Na tej podelitvi smo imeli dva
gosta, pisatelja Antona Ingoliča, po
katerem se naša bralna značka imenuje
in pesnico Vido Brest.
Tov. Aranjoš je napovedala začetek
prireditve. Nastopil je pevski zbor, za
njim pa dve delkamatorki. Kulturno pri-
reditev je zaključil temburaški zbor pod
vodstvom tov. Kranjca.
Po proslavi sta bila na vrsti naša
gosta. Anton Ingolič nam je povedal
nekaj stavkov o prejšnjem življenju in
nato predal mikrofon pesnici Vidi Brest.
Ta nam je povedala, kako in kdaj je za-
šela pisati pesmi. Povedala je tudi, daje
najprej začela pisati partizanske pesmi,
kasneje pa tudi druge. Nekaj lepih
pesmi nam je tudi prebrala.
Pisatelj Anton Ingolič nam je pripo-
vedoMial o preteklosti izpred II. svetovne
vojne in o fevdalizmu. Na koncu sta
gosta razdelila učencem, ki so tekmo-
vali za bralno značko, značke in pri-
znanja. Tisti, ki so tekmovali so zlato
bralno značko so dobili zraven značke in
priznanja še lepo knjigo.
Za bralno značko je tekmovalo 186
učencev. To je lepo število, vendar bi jih
lahko tekmovalo še več, saj je na šoli
okoli 500 učencev. S tem, da beremo
knjige, si bogatimo besedni zaklad in
kažemo svojo srčno kulturo.
Nada Božičko,
8.b, OS Poljčane
V GOZDU
Danes smo šli v gozd. Ogledali smo si
popke na drevesu. Zagledali smo veve-
rico, ki je skakala z veje na vejo. Potem
smo šli še višje in smo videli, da ima
veverica na boru gnezdo. Bor je imel
dolge iglice. Borova skorja je bila hra-
pava. Ko smo šli nazaj, smo silšali, kako
ptički žvrgolijo.	Nadica Medved,
l.a, Majšperk.
VESELI TOBOGAN
Pred nekaj meseci smo zvedeli, da
bomo imeli v Poljčanah Veseli
tobogan. Tega smo se vsi razveselili.
Za Veseli tobogan se nas je veliko
prijavilo. Povedali so nam, da bomo
imeli tobogan skupaj z makolskimi
pionirji. Vsi nastopajoči smo lahko
povabili tudi svoje starše.
Prišel je težko pričakovani 20.
marec. Vsi nastopajoči smo imeli
generalko ob pol 3. uri. Ob 5. uri so
prišli šolarji m starši. Začel se je
Veseli tobogan. Najprej je nastopil
pevski zbor iz Makol. Nato so sledile
druge točke. Bilo je tudi tekmova-
nje. Rezultat je bil 2:8. Kmalu nato
je prišel Toni. Na koncu nam je
povedal še vremensko napoved. Vsi
smo se smejali. Naši pionirji so mu
dali šopek nageljčkov. Na koncu
smo zapeli še pevski zbor iz Poljčan.
Tudi napovedovalcema Jani Osojnik
in Marjanu Kralju so dali šopek.
Veseli in nasmejani smo šli
domov. Vsi učenci težko čakamo,
da bomo Veseli tobogan poslušali
po radiu in gledali po televiziji.
Štefka Lah,
6. b OŠ Poljčane
SILA KOLA LOMI
Bilo je nekega sončnega poletnega
dne. Pri stari mami smo sušili seno.
Ker je bilo zelo vroče, sva se šla z
očetom kopat v bližnjo reko.
Jaz še nisem znal plavati, zato sem
se kopal i)ri kraju, kjer je bilo bolj
plitvo. Oče je plaval dalje proti
sredini reke. Ko je priplaval nazaj k
meni, mi je rekel, naj se ga primem
za ramena in bova oba plavafe v bolj
globoko vodo. Nekaj časa sem
odklanjal, potem pa sem se m
oprijel za ramena in sva odplavala.
Ko sem prišel iz vode, sem bil zelo
vesel, ker sem že znal plavati, seveda
še ne dobro, zato me je mikalo, da
bi sel v vodo in poskusil plavati. To
mi je tudi uspelo. Bil sem zelo vesel,
tudi oče je bil vesel ob tem mojem
doživetju. Potem sva hitro stekla na
travnik in ostalim povedala novico.
Vsi so bili veseli in so mi rekli, naj
grem še enkrat plavat, da gredo tudi
oni z mano in me bodo videli, kako
plavam.
Naslednje dni sem se hodil še
večkrat kopat s prijatelji, ki so bili
4udi veseli mojega napredka.
Janko Klinger,
OŠ Markovci
TEKMOVALA SEM ZA
BRALNO ZNAČKO
Kot vsako leto, sem se tudi letos
odločila, da tekmujem za bralno
značko. Prebrala sem šest knjig, ki
so nam bile izbrane in napisane na
listih. Knjige sem pripovedovala
tovarišici Aranjoš Nadi. Ko smo
zvedeli, da bo bralna značka v
petek, to je 16. maja 1975, sem se
razveselila.
Komaj sem čakala tistega jjetka,
in ko je le prišel, sem komaj čakala,
da vidim našega priljubljenega in
znanega pisatelja Antona Ingoliča in
pesnico Vido Brest. Pripovedovala
sta nam o vojni, kako sta pisala
pesmi in knjige. Potem so začeli
deliti značke in diplome. Vsak je za
svoje delo dobil značko ali diplomo.
Jaz sem dobila diplomo.
Komaj sem čakala, da pridem
domov in pokažem svojo nagrado,
ki sem jo dobila.
Ker sem že tekmovala vsa leta,
sem se odločila, da bom še do konca
do zlate značke.
Želim, da bi za bralno značko
tekmovalo čimveč učencev.
JUSTIKA MACUH,
6. b, OŠ „Toneta Tomšiča"
Poljčane
SADOVNJAK
Na griču stoji sadovnjak. Sadjar
cepi drevesa. Obrezuje velika dre-
vesa. Sadi majhna drevesa. Škropi,
da bodo drevesa zdrava.
SLAVKO ZUPANIČ,
1. C Gorišnica
tedNIK - Četrtek, 24. julija 1975
Stran 9
pr.F. B.
POČITEK
Veliko smo že prebrali in slišali o
^^ kako naj preživimo konec
Llovnega tedna, pa ne bo škodilo,
u se za začetek naših zdravstvenih
jjvetov pogovorimo malo o tem, še
L premalo obdelanem vprašanju,
[sfimamo vsi enako napornega in
(igovornega dela, pa tudi nekateri
Seiamo bolj z glavo, s peresom in
^nčnikom, drugi pa s krampom ali
rti stroju. 2^to moramo najprej
^udariti, da bo počitek za prve
pgačen kot za druge. Pri težkem
jelesnem delu in hujših naporih so
potrebni krajši odmori že med
Jelom. Ko dela prekinemo ali
jjgnčamo, po navadi radi mirujemo,
nekoliko sedemo ali celo ležemo.
Zlasti spanje nam naglo vrne moč za
hujše napore.
Pri vseh; ki opravljajo lažje telesno
^elo, ali so 'sedeči delavci, pa je
način počitka drugačen: ^ipo-
ročamo jim gibanje, ki poživi krvni
obtok, pospeši dihanje in nam
pomaga, da se zamotimo. Ker ne
opravljamo istega dela kot prej, se
laže sprostimo, živčna napetost
popusti in tudi počutimo se bolje.
Ne bo odveč, če opozorimo tudi
na pomembnost • konjička ali
hobbyja, ki je prav pri sproščanju
človekove notranje napetosti tako
pomemben. Delu, ki ga imamo radi,
se ' namreč posvetimo z vsem
bistvom, telo in duh se usmerita v
nekaj, kar ni v tesni - povezavi s
poklicnim delom in zato tudi nanj
lahko za ta čas pozabimo. Zal
mnogi menijo, da je konjiček tudi
honorarno delo ali nadaljevanje
poklicnega dela v prostem času.
Čeprav je dostikrat lo potrebno, to
ne predstavlja odmora, čeprav bi si
to radi do povedali, češ to delo znam
in rad opravljam. Bistvo je v
spremembi, pa naj bo to tudi samo
[»moč doma v gospodinjstvu,
sprehod z otroci ali še kaj več:
fotogiafiranje, zbiranje znamk,
plošč, branje priljubljenih knjig - za
težaka pač sedeč konjiček, za
sedečega delavca pa, če je le
mogoče združen z gibanjem. In to
ne s prevoznimi sredstvi; le-ta naj
nam samo omogočijo, da hitreje
pridemo do kraja, kakor smo se
namenili, potem pa peš naprej!
To misel smo si izbrali za uvod.
ker vse bolj'in bolj opažamo pa tudi
sami občutimo znamenja preutruja-
nja in celo tako imenovane kronične
utrujenosti. 'Od kod pa spet to, se
boste vprašali.
Odgovor je preprost: po vsakem
delu nastopi občutek utrujenosti, ki
je za naše telo nekak obrambni
ukrep, da z delom ne bi pretiravali
in da ne bi telesnih in duševnih sil
izčrpali prek neke še dopustne meje.
Cim se prične pojavljati utrujenost,
naša delovna sposobnost začne
pojemati, hitrost in kvaliteta se
zmanjšata, nagleje se zmotimo. Ko
se začno take težave, še bolj
pogumno posežemo po pravi kavi,
cigaretah in nekateri tudi po
kozarčku žganega. Tako nekako vsaj
na videz poženemo naše telo, da
nekaj časa še dela bolje in več, kot
bi dejanskO' zmoglo. Občutka
utrujenosti smo se znebili dejansko^
pa vozimo z gorivom rezerve in
rdeča lučka bi nam morala že
svetiti. Če bi takoj po koncu dela
prenehali z napori, bi šlo, ampak,
žal, velikokrat temu ni tako; delo
nadaljujemo drugje in drugače:
ženske kot gospodinje, drugi pa kot
honorarci ali fušarji. Seveda to ni
odmor v prej omenjenem smislu in
utrujenost se počasi kopiči v telesu. •
In tako iz dneva v dan!
Pa prideta sobotno popoldne in
nedelja namesto 'da bi si poskušali
res odpočiti, nadaljujemo z delom,
ki smo si ga prinesli domov, ali pa
presedimo v naporni in živčno
prenapeti vožnji ure in ure za
volanom. Kdaj naj se potem telo
od^čije? Začarani krog je sklenjen
- vse bolj smo trudni, delo nam je
zraslo ■ čez glavo in ne vidimo mu
konca. Začno se prve zadrege -
glavoboU, prebavne težave, živci,
težave s srcem in podobno, dokler
nas lepega dne hujša težava ne spravi
v bolniško posteljo. Takrat pa je
namah dovolj časa za počitek, vse je
moč urediti, vsakomur najdejo
zamenjavo in celo z zmanjšanimi
dohodki pridemo skozi.
Na nas samih je, kaj si bomo
izbrali: nekoliko bolj bel kos kruha
in morebiti nekoliko večjo blaginjo
in zapravili zdravje ali pa nekoliko
manj, pa zato bolj zdravo,
zadovoljno in daljše življenje.
Razvoj telesne kulture
SKUPNA NALOGA VSEH DELAVNIH UUDI
Ustavi SFRJ in SR Slovenije zelo
jasno poudarjata pomen družbenega
načrtovanja, ki mora kot stalen
proces na vseh področjih in nivojih
našega življenja postati sredstvo za
učinkovito in hitro razreševanje
razvojnih protislovij ter odskočna
deska za ves družbeni živelj, ki na
podlagi samoupravnih interesov
usmerja in obvladuje celotno
reprodukcijo. Prav tako sem "spada
tudi telesna kultura, o kateri
poskušamo spregovoriti nekoliko
besed, oz. seji kot enakopravni sili
posvetiti na podlagi samoupravnega
organiziranja. Telesna kultura je
pomembna sestavina življenjskih in
delovnih razmer našega človeka, ki
za to mora biti vključen v
razmišljanje in načrtovanje naše
telesne kulture.
Telesno kulturna skupnost SR
Slovenije je od petih prednostnih
nalog na področju telesne kulture v
letu 1975 opredelila izdelavo načrta
razvoja telesne kulture v SR
Sloveniji za obdobje 1976 do 1980.
Zato je izvršni odbor TKS SRS
lansko jesen obravnaval in sprejel,
njegova komisija za planiranje,
statistiko in dokumentacijo pa je
pripravila „Načrt izdelave srednje-
ročnega plana razvoja telesne
kulture v SR Sloveniji za obdobje
1976 do 1980."
Torej načrt razvoja mora biti
element vsakega delavnega človeka,
izraz interesov delavca v TOZD in
krajevnih skupnostih. Zato je nujno,
da morajo delavci v svojih načrtih
predvideti med drugim tudi zahteve
do telesnokulturne dejavnosti, kijih
bodo uresničili na nivoju TOZD, na
območju KS in seveda njihovi otroci
v šolah. Ustvarjalci storitev s
področja telesne kulture se morajo
zavedati problema razvoja, zato
morajo delovati v smereh, da
zadovoljijo vse potrebe porabnikov
te kulture. Telesna kultura tako v
prihodnje naj skrbi za vzgojnoizo-
braževalno plat, naj bo delo
strokovno, tako da bo šlo za
pomemben kakovosten razvoj, oz.
premik telesne kulture v vsaki
krajevni skupnosti in ne samo v
večjih mestih. Delo mora biti
vsklajeno in enakomerno porazde-
ljeno. Kajti le tako bo telesna
kultura dobila tisto mesto v družbi,
ki ji pripada. Pri razvijanju telesne
kulture pri ljudeh imajo svoje
pomembno mesto tudi ustanove in
organizacije ljudske obrambe.
Načrti porabnikov, oz. načrti
razvoja potreb po telesni kulturi in
možnosti njihovega zadovoljevanja
ter načrti ustvaijalcev se soočajo v
telesnokulturnih skupnostih, kjer
delegati obeh strani udclajujejo
potrebe z možnostmi in želje s
stvarnostjo.
In kako je s programi in
dejavnostjo telesnokulturne skup-
nosti SRS? Republiška skupnost
ima pred seboj veliko in ogromno
nalogo. Njen cilj je uresničevati
program in hoditi po poteh, ki jo
predpisuje ustava, oz. porabniki in
izvajalci, ki s svojimi predlogi in
željami dopolnjujejo skupnost samo.
Jasno nam je, da republiška
skupnost ni „krava molznica" in
neka univerzalna organizacga za
reševanje vseh problemov finančnih,
organizacijskih in strokovnihO),
temveč je njena naloga uskladiti
delo med bazo in pravilno
načrtovati razvoj telesne kulture pri
nas. Da se uresničujejo cilji, se je
treba najprej organizirati. To
pomeni biti organiziran po šolah,
TOZD, krajevnih skupnostih in
občinah, biti organiziran strokovno,
analitično in samoupravno. In tjrav
to je največja naloga republiške
skupnosti. V tem smislu mora
delovati, biti usmerjevalka. Po-
membna akcija republiške skupnosti
je bila, da so se dogovorili za
neposredno financiranje republiških
strokovnih organizacij iji sicer z
letom 1976. Osnovne organizacije
bodo šele tako postale resnične
oblikovalke programa strokovnih
zvez.
In upamo, da bo tako tudi z našo
občinsko telesno kulturno skup-
nostjo, ki je sedaj na novo
organizirana. Da bo tesneje sode-
lovala z bazo, kajti baza je tista, ki
mora biti usmeijena, organizirana in
strokovno usposobljena. Baza, oz.
krajevna skupnost je tista, ki je
potrebna pomoči, s katero se je
treba dogovaijati, sporazumno delo-
vati in ji dodeljevati več časa, več
strokovnosti in ne nazadnje tudi
finančnih sredstev. S tem ne bomo
zapostavljali vrhunskega športa, ki
naj tudi v prihodnje uspešno zastopa
našo občino.
Pripravil in po „Telcsni kulturi"
1/75 zbral z. k.
VEUK POŽAR
V CVETKOVCIH
Hud požar je prejšnji teden
upepelil gospodarsko poslopje
Franca Tomažiča v Cvetkovcih 37.
Oger^ je uničU novo gospodarsko
poslopje, več tisoč kg sena in slame
ter razno kmečko orodje. Poleg tega
pa je zgorelo kooperantu Francu
Tomažiču 5224 piščancev in 1780
kg krmil. Vzrok požara še ni znan;
škodo pa ocenjujejo za okrog 90
tisoč dinarjev.
k. z.
10. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 24. julija 1975
2. PTUJSKI PADALSKI POKAL
Tudi ptujski Aeroklub se bo s
športno prireditvijo vključil v
občinski praznik 8. avgusta.
Prizadevni delavci Aerokluba bodo
organizirali prijateljsko srečanje
športnih padalcev 27. julija 1975 s
pričetkom ob 14. uri s skoki v vodo.
Prireditev bo ob jezeru v
Podlehniku. Tekmovanje je name-
njeno izmenjavi padalskih izkušei^,
razvijanju medklubskega sodelova-
nja in popularizaciji padalskega
športa.
Udeležili smo se sestanka
pripravljalnega odbora, ki nas je
seznanil s pravilnikom tekmovanja,
z udeležbo in na splošno o
prireditvi. Na drugem ptujskem
padalskem pokalu bodo sodelovali
padalci iz Hrvatske in Slovenije,
med njimi bodo najbrž tudi žen^e
iz Novega mesta in Moškajnc. Kot
pravijo optimistično razpoloženi
organizator i, je to tradicionalni
padalski pokal, ki bi ga morali gojiti
še v prihodnje. Aeroklub Ptig se
tudi ponaša z zavidljivo obletnico
delovanja in športnega udejstvovanja
(lani je bila 20-letnica) in v njihovih
višinah je mnogo doseženih
priznanj, pokalov, medalj in pohval.
V letošrgem letu je Ivan Cuček
(državni reprezentant in upravnik
padalske šole v Mošk^ncih
(sodeloval na Balkaniadi v Zagrebu,
kjer je dosegel zavidljivo drugo
mesto v točnem pristajanju in peto
v generalni uvrstitvi.
Priprave so v teku, sodelujejo s
ptujsko gasilsko reševalno službo, z
brodarskim društvom ter z ribiško
družino, ki bo skrbela za jezero v
času tekmovanja. Obvestili so nas,
da je za zabavo tudi priskrbljeno,
zato vabljeni v Podlehnik 27. julp
1975 na praznovanje občinskega
praznika in na zanimiv padalski
šport.	z. kodrič
osebna kronika
RODILE SO: Ivana Zadravec,
Vinski vrh 3 - dečka; Elizabeta
Janžekovič, Mezgovci 47 - deklico;
Ida Peteršič, Dornava 72 - Marjeto;
Cecilija Smiljan, Zlatoličje 99 -
dečka; Terezija Vogrinec, Žetale 24
-	Berto; Kristina Matjašič, Slovenja
vas 34 - deklico; Danica Kosajnč,
Vinski vrh, Miklavž - M^ano;
Elizabeta Forstnerič, Borovci 54 -
deklico; Irena Janežič, V. Brebrov-
nik - deklico; Alojzija Sam boleč,
Vičanci 73 - dečka; Ana Kmetec,
Cirkovce l/a - Anico; Ljudmila
Lah, Bišečki vrh 32 - Lidijo; Jožefa
Pucko, Šentilj 118/a - dečka;
Cvetka Hostej, Pohorski odred 3,
Slov. Bistrica - Bernardo; Milka
Petrovič, Potrčeva 5O/a - deklico;
Ana Zavec, Gradišče 15 - Mirana;
Marija Muhelič, Turški vrh 12 -
Borisa; Nada Puntigam, Hardek 34
-	Alenko; Kristina Horvat,
Destemik 5 - Iztoka; Zinka
Slodnjak, Rečeva 4 - deklico; Olga
Zamuda, Sodinci 70 - deklico;
Irena Cafuta, Podlehnik 22 -
Klavdijo; Pavla Malek, Moravci 128
-	deklico; Borislava Jerenec,
Jablovec 29 - Mira; Štefanija
Pogačar, Ptujska gora 28 - deklico;
Jožica Vrabič, Kupčinji vrh 1 -
deklico.
POROKE: Anton Domine, Dole-
na 45 in Stanislava Jerenko,
Barislovci 2; Tomislav Bašica,
Udbinja 25, Karlovac in Marija
Makovec, Trubarjeva 3; Maks
Rodvajn, Janežovski vrh 46 in Olga
Beguš, Žeje 2, Krarg; Ivan Gerečnik,
Zlatoličje 31 in Marta Gojčič,
Slovenja vas 45; Frančišek Vidovič,
Reševa 28 in Milena Štrucl, Juršinci
2; Štefan Srdinšek, Mestni vrh 96 in
Marija Kramberger, Mestni vrh 96;
Franc ^Lesjak, Lancova vas 86 in
Ana Šibila, Apače 291; Ivan
■Pongrac, Dobrava 26 in M^da
Murkovič, Zavrč 6; Vladimir Novak,
Urban 189 in Danica Sluga, Pletege
6; Dušan Stanišič, Ulcinj, Cazime
Resulbegoviča 78 in Vida Selan,
Kidričevo 7; Drago Sternad,
Mosteeno 51 in Marta Vuk,
M^šperk 54; Srečko Kelc, Pristava
35 in Marija Hvaleč, Gradišča 54;
Jožef M^cen, Kidričevo 39 in
Danica Mesaric, Kidričevo 15;
MaksimUjan Kodrič, Bušeča vas 37
in Zinka Horvat, Rjavci 15; Valter
Zupane, Maribor, Strek^jeva 24 in
Roza Fideršek, Preša 9; Alojz Kralj,
Brunšvik 39 in Irena Zerak, Preša
17; Konrad Cuček, Novinci 57 in
Dragica Pohč, Svetinci 36.
UMRLI SO: Štefanija Drobnič,
Dolena 3, roj. 1898., umrla 17.
julija 1975.
III.RALLY
„BOC 75" USPEL
v okviru 25-letnice AMD „Boris
Vinter" Poljčane je bilo v organi-
zaciji tega društva več prireditev,
med katerimi pa so največje
zanimanje vzbudili tekmovalci IH.
rallyja „Boč 75", v katerem je v
raznih kategorijah tekmovalo skup-
no blizu 50 udeležencev.
V	posameznih disciplinah pa so
bili najuspešnejši: v razredu avtomo-
bilov do 750 ccm: Adolf Biderman
iz Laškega pred inž. Alojzom
Mlakarjem, AMD"Slovenska Bistrica.
V	razredu do 1150 ccm: Rafael
Krajnc, AMD Slov. Bistrica pred
Jožefom Šmercem, AMD Laško.
V/enotnem razredu žensk je bila
najuspešnejša domačinka Silva Va-
lant AMD ,,Boris Vinter", Poljčane
V^ ekipni konkurenci so bili
najuspešnejši tekmovalci AMD La-
ško pred AMD Slov. Bistrico I. in
AMD Slov. Bistrica IL
V...polževih dirkah s kolesi je bil
najuspešnejši domačin Milan Vrhov-
nik pred Srečkom Kužnarjem iz
Rog. Slatine in domačinom Stan-
kom Kovačičem.
Zmagovalci so prejeli pokale in
diplome, ki jih je podelil organizator
AMD ,,Boris Vinter", Poljčane, kije
tekmovanje ob lepem vremenu tudi
uspešno izvedeL Takšna tekmovanja
bo AMD iz Poljčan organiziral vsako
leto.
VH
Kam na izlet brez
avtomobila?
Konkretnega programa za j^i
brez lastnega prevoza pri Tuiij
nem društvu Ptuj nimajo. Pač pi
povezujejo s Kompasom in ^
nekaterimi drugimi turističj
centri. Turistom, ki pridgo k 5
pa svetujemo, da si ogledajo pti^
grad, muzej Bori, Gorco. Tistim,
so brez lastnega prevozu
sredstva, pa svetujemo tudi lep j
v Moravče. Iz Ptuja se \i\
odpeljejo z rednim avtobusom sk
Slovence gorice, Radence
Maravc. Napotimo jih tudi
Rogaško Slatino in Podčetrtek,
Turističnem društvu so n
povedali, da bodo konkretm
program prav gotovo imeli, ko
odprt rekreacijski center v Ptu
kamor bodo lahko napotili domj
in tuje goste.
2.
Tri medalje Prstecu
Prejšnji teden je bilo na
Madžarskem srečanje mladinskih
reprezentanc Jugoslavije in Madžar-
ske v atletiki. Zmagali so
Jugoslovani in sicer 111:100.
Mnogo je k zmagi prspeval tudi Miki
Prste C iz Piuja, ki je osvojil prvo
mesto v teku na 400 m z ovirami s
časom 5 6,8 in drugo mesto v teku
na 400 m. Tekel je tudi v
jugoslovanski štafeti 4 x 400 m, ki
je prav tako zasedla prvo mesto.
Prvi start Prsteca za barve SFRJ je
bil torej uspešen, V državni ekipi si
je priboril dve zlati in eno srebrno
medaljo. Uspešnejši od njega je bil le
Varaždinčan Knapič, ki je osvojil
kar štiri zlate medalje,
V soboto in nedeljo oz, 2 6, in 27,
julija bodo v Karlovcu balkanske
atletske igre za mladince, kjer bo v
vrsti SFRJ nastopal tudi Miki Prstec
iz Ptuja.
OP
^dnik - Četrtek, 24. julija 1975
stran 11
12. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 24. julija 1975
Kava, imenovana ,,razdražujoča''
Stara zgodba omenja, da so prvi začeli piti
kavo menihi nekega samostana visoko v etiop-
skih gorah in jo tudi imenovali „kaweh" —
razdražujoča. Iz Etiopije se je razširila preko
Meke in Medine v Sveto deželo in — 1. 1510
— v Kairo. Sultanu Selimu II. pa gre zasluga,
da jo je spoznal tudi Konstantinopel.
Iz Arabije je kava pričela svoj zmagoslavni
pohod po svetu. Vendar pa zgodovinsko ni
dognano, če so kavo res odkrili prav v Etio-
piji, prav tako ne, ali je človek pred stoletji
znal pravilno pripraviti kavo, (t. j. sušenje
kavne češnje, izčiščenje in žganje plodu ter ku-
hanje kave). Dognana pa je njena nadaljnja
pot iz Etiopije. Tako je kava, ki so jo nasa-
dili evropski naseljenci na Javi, prišla iz Ara-
bije v prednjo Indijo, ki je bila ob koncu 17.
stol. nizozemska. Uvajati jo je začel tamkajš-
nji guverner in že čez deset let je „Eastern
Indian Company" poslala v Amsterdam prvo
pošiljko kavnih zrn in sadiko kavovca. To so
nasadili v že tedaj izredno lepo urejenem am-
sterdamskem botaničnem vrtu in novo prido-
bitev skrbno negovali. Drevesce je cvetelo, do-
zoreli so sadeži in tako so dobili seme, ki so
ga spet posadili. Eno izmed teh drevesc je
Amsterdam kot veliko dragocenost podaril te-
danjemu francoskemu vladarju Ludviku XIV.,
kar je povzročilo mnogo zanimanja in raz-
pravljanja po Franciji. Potomci amsterdamske
sadike, iz katere izvirajo vsi v Evropi vzgojeni
kavovci, so se počasi razširili tudi po Ameriki.
Iz nizozemske kolonije Gvajane je kava prišla
v sosednji Cayenne, na Antile in Martinique.
2e 1. 1727 je prišla iz Cayenne tudi v Brazi-
lijo.
Iz opisane poti je razvidno, da je prednik
vsem kavnim nasadom arabska sadika, iz ka-
tere so v več kot 200 letih s križanji vzgojili
več različnih vrst. Mnogo so se ukvarjali s
tem zlasti v drugi polovici 19. stol., ko so
poskušali vzgojiti vrsto, ki bi bila odpornejša
proti listni rji, kar se jim je tudi posrečilo.
Kavovec je drevo, ki uspeva v področjih s
tropskim podnebjem. Velike kavne plantaže so
zlasti v Braziliji, Kolumbiji, Mehiki, Salvador-
ju, Gvatemah, na Javi, v Zahodni Indiji in
Zahodni Afriki. Pogled na tako plantažo, ko
drevesa, posajena 2 do 3 metre narazen, cveto
in se vse blešči v snežni belini neštetih cvetov
ter močno diši po jasminu, je čudovit. Da
kavni sadež — češnja dozori, traja celih 9
mesecev, včasih pa tudi več. Ko češnja dozori,
postane temno rdeča. Običajno vsebuje dve
plankonveksni zrni, kadar pa je v "sadežu le
eno zrno ovalne oblike, tedaj govorimo o „bi-
seru". Pri tej vrsti kave („biserna kava") pa
je lepo le ime, sicer pa ta plod dozori na že
ostarelih vejah, ki niso imele dovolj potrebne
hrane.
Kavo obirajo na različne načine: z rokami,
tako da obero le zrele češnje, ali pa z roko
enostavno potegnejo po veji in odtrgajo zrele
in nezrele sadeže, listje, suhe vejice itd.; ali
pa 2 otresanjem drevesa, pri čemer zreli sa-
denži popadajo po tleh.
Okus kave se razlikuje predvsem po tem,
kako zrna ločijo od mesnatega dela češnje. To
delajo na dva načina in glede na ta postopek
ločimo kavo na oprano in neoprano.
Oprano kavo spoznamo že na prvi pogled,
saj je zareza na zrnu bele kave. Obrane češnje
zmečkajo in nalože v velika vodna korita,
kjer nastane fermentacija, med katero dobi
kava značilen, boljši okus. Nato zrna očistijo
z izpiranjem.
Neoprano kavo pa pripravljajo tako, da
obrane češnje šest do petnajst dni suše na son-
cu, pri čemer nastajajo v semenu spremembe,
ki vplivajo na kvaliteto kave. Posušene sadeže
oluščijo, nato pa preberejo in sortirajo. Ne-
oprane kave so močnejšega okusa, vendar so
manj fine in zato tudi cenejše.
Surova kava je zrnje kavne češnje, ki ga še
obdaja tanka kožica. Taka kava je pripravlje-
na za transport. V luščilnicah, ki so predvsem
v velikih lukah, ji z glajenjem odstranijo ko-
žico in jo spravijo v vreče iz jute (po 60 kg),
redkeje pa tudi v sode ali zaboje.
iz travnika v kovačo vas
Komaj tri mesece jih je štel, ko je bil izseljen iz Travnika v osrčju Bosne,
da bi svoj drugi dom našel na obronkih Pohorja v Kovači vasi nad Slov.
Bistrico. Medtem ko je bil tam eden od mnogUi, pa tukaj vzbuja veliko
pozornost, predvsem med najmlajšimi, ki jili kar ne zmanjka v njegovi
okolici.
Njegov lastnik je Babček iz Kalš, ki ima šest otrok, pa je osliček prava
zabava na kmetiji. Prijelo se ga je ime Ciči in to ga spremlja tudi na stalnih
tedenskih obiskih v občinsko središče Slov. Bistrico, kjer lastnik nabavlja in
opravi še druge dolžnosti. V tem času pa ClČI pridno prenaša otipavanja in
božanja najmlajših Bistričanov, ki so kar veseli tega nevsakodnevnega gosta.
Foto in tekst: Viktor Horvat
CiCl je pri hiši samo za zabavo, čeprav lastnik Babšek pove, da so
klobase iz oslovskega mesa prava poslastica. . .
SVET KRAJEVNE SKUPNO-
STI ZAVRČ razpisuje delovno
mesto
TAJNIKA
krajevne skupnosti Zavrč
s honorarno zaposlitvijo.
Pogoj:
1.	srednješolska izobrazba ali
poklicna šola z znanjem fi-
nančnega in pisarniškega
poslovanja.
2.	kandidat mora biti moralno
politično neoporečen.
Pismeno vlogo z dokazom o
izobrazbi in dosedanjem služ-
bovanju pošljite na naslov: Kra-
jevna skupnost Zavrč.
Razpis velja do zasedbe. Stano-
vanja ni na razpolago.
Pi"ijetno
in neprijetni
o čaju in kav
C^ in kavo so uživali ljudje it
starih časili, da bi jim napif
nadražila živčni sistem in mišk
vplivala na zvišanje telesne
duševne aktivnosti. Toda čezmet
uživanje prvega ali drugega mo
škoditi in povzročiti neprijetnos
Kava in čaj imata več lastnosti;
-	vplivata na dihanje in zvišujei
ventilacijo zraka,
-	močno in hitro delujeta i
srce, njegov ritem in krvni obtok,
-	širita krvne prostore ■
zvišujeta pritisk,
-	zvišujeta presnovo v telesu,
-	vplivata na izločanje urirj
pospešujeta delovanje ledvic,
-	dražita možgane in živči
sistem, ustvaijata razpoloženje 5
delo, zmanjšujeta občutek utrujen;
sti . . . I
Pretirano uživanje čaja ali kai|
more povzročiti pri nekaterih ljudi
,,udaijanje" srca, nepravilen rite;
srca, drhtenje rok, vznemirjenos
nevrozo, živčno nestabilnost 1
opadanje spolne moči pri moški!
Kavo priporočajo zdravniki uti
jenim, zaspanim ljudem, ljudem
nizkim krvnim pritiskom in slabt
izločanjem urina. Ne bi je smeli pi
živčni in razdražljivi ljudje, ljudje
srčnimi težavami, visokim krvni
pritiskom, z arterisklerozo, bolni i
bazadovko in vsi tisti, ki bolehajo:
nespečnostjo. Kave prav tako nel
smeli uživati suhi ljudje in tisti, I
imajo občutljiv želodec, ker slabii
odpravlja apctit. poleg tega pa diai
želodčno sluznico.
Mokre težave
bistriškega kopališča
Kljub temu, da smo po koledar
že globoko zakoračili v poletje pa
vremenom nikakor ne moremo b
zadovoljni, še najmanj pa so zad(
voljni tisti, katerim kopanje ponne'
pomemben del rekreacije in zdra'
ja. Za razliko od preteklega le'
imajo Bistričani tokrat nekolik
boljše ugodnosti, saj je v bazer
možno kopanje in ni več problerr«
ali v bazenu bo ali ne bo dovi
vode, kar je bilo pred rekonstrui
cijo pogost pojav.
Kljub ,,mokrim" ugodnostim,^
jih nudi bistriški bazen mnogošti
vilnim kopalcem, ki se ob nje'
zberejo predvsem ob maloštevilni
sončnih dneh pa je mogoče sliš3
še mnogo pripomb, od katerih I
mnogo tudi upravičenih. Med n?
bolj številnimi so visoka vstopnini
ki znaša ne glede na čas prihoda f
kopanje 1U dinarjev za mlade n3
18 let, in 5 din za otroke. KolikO'
potrošila samo za kopanje tričla^
ska družina, če bi bilo več sončni
dni, ki bi jih želeli njeni člani izkc
ristiti za kopanje, se mnogi spr'
šujejo ob dejstvu, da so za reko"
strukcijo morali prav občani "J
svojega osebnega dohodka odšte|
precejšnjo vsoto. Med vprašanji f
tudi nenavaden delovni čas kop3''
(Nadaljevanje na 14. stra"'
I^DNIK-CETRTEK, 24. juUja 1975
stran 13
pominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUJSKE ZAPORE
78
Tedaj je odbila v mestnem zvoniku enajsta ura. Moja skupina
kaznjencev je delala dalje. Odstranjevati je začela sneg in kamniti tlak
mačji glav dalje po sedanjem Slovenskem trgu proti Murkovi ulici.
Toda kakor na dogovor so okrog pol dvanajste delavci prenehali z
delom. Spomnil sem se, kako so se prejšnji dan jezili, ko so dobili po
končanem delu ob 15. uri v zaporih postano kosilo, skuhano ob 12.
uri. Šinilo mi je v glavo, da so se zmenili, oditi na kosilo pravočasno.
Ko so prenehali zaporniki z delom, je eden izmed njih pričel po
žepih svojega telovnika zbirati cigaretne ogorke. To je bil kmet Franc
Kostevšek iz Starošinec pri Cirkovcah ria Dravskem polju. K nj^emu je
pristopil še Ludvik Farkaš iz Kukove v Slovenskih goricah. Ponudil
mu je kos časopisnega papirja, da je z njim zvil tobak v cigareto, ki
naj bi jo skupno pokadila. Zupan, ki je hodil po Prešernovi ulici in
opazoval, kako delavci opravljajo svoje delo, je od daleč zagledal
stoječo skupino zdravnikov, ki celo kadi. Umih korakov se je
delavcem približal in kričal nad njimi v nemščini, da je kajenje med
delom prepovedano. Pri tem je jezen klofnil kmeta Kostevšeka in
Farkaša. Farkašu je pri tem odletela cigareta iz ust in se je opotekel.
Pri Kostevšeku pa je bilo drugače. Župan je le dvignil svojo roko
nadenj, ki jo je jezen Kostevšek zgrabil z dugo roko pa ga je zgrabil za
ovratnik ter primazal županu klofuto. M tem mu je slovensko
zabrusil v obraz: Kaj pa si ti domišljaš, hudič švabski, da nas boš na
delu pretepal? V jarek te bom položil in zadavil, saj drugega ne
zaslužiš, hudič grobjanski. Kaj si domišljaš, če si posrani švabski
župan, da boš vse strahoval in da bodo vsi trepetali pred teboj? " Še
vedno je razjarjeni Kostevšek držal župana za ovratnik in kravato ter
ga neusmiljeno stresal. To pa še ni bilo dovolj. Nenadoma je segel še
po krampu, da bi z njim lopnil po njem. Tedaj sem priskočil in zdrl
Kostevšku kramp iz rok. Na pomoč sta mi priskočila malo oddaljena
orožnika. Vsi kaznjenci iz Rogoznice so tudi ob tem prizoru opustili
delo in gledali nenavaden dogodek.
Župan se je seveda prestrašil. Videlo se je, da kaj takega ni
pričakoval. Ko sta orožnika prijela Kostevška, da bi ga ukrotila, seje
župan pobral na noge in naglo odrevsal. Ostal sem spet s svojo
skupino delavcev in jo pozval na delo, kakor so to storili tudi
orožniki s svojo skupino, a v zapore smo se ta dan vrnili ob uri kosila.
Ko sem razdelil jetnikom kosilo in se vrnil v zaporno pisarno, je pri
vhodnih vratih pozvonilo. Bil je sam župan Wresnigg. Prišel je po
podatke za kaznjenca Kostevška, da bi ga ovadil zaradi njegovega
napada nanj. Jetničar Jerman še ni bil seznanjen z dogodkom na
ulici, zato je začuden poslušal pogovor med menoj in županom. Jaz
sem čutil dolžnost, da branim Kostevška. Prikazal sem ga za dobrega
delavca, a živčno razrvanega. Opozoril sem ga, da je slabo napadati
ljudi pri delu z žalitvami in klofutami pa tudi če malo postanejo pri
napornem delu. Župan je pričel očitati, da je nadzoroval dela zato,
ker ni zaupal nam paznikom in orožnikom; češ da smo preveč
popustljivi. Županu sem dejal pa tudi Jermanu, da take skupine
kaznjencev ne bom več vodil na delo, ker je prevelika in zanjo ne
odgovorjam. Jerman mi je pritrdil, ko sem predlagal, naj vse naše
kaznjence pošljejo ali v Rogoznico ali v Stmišče, kjer so delovna
taborišča, pri nas jih naj ostane le malo število za domača dela.
Županu sem pojasnil, da je najbolje, če ne podvzame nobenega
postopka zoper Kostevška, kajti maščevanje lahko rodi novo
maščevanje. Zupan je odšeL V ptujskih zaporih pa je prišlo do
spremembe. Res so ^oro vse, ki jih je sodišče obsodilo na zaporne
kazni, iz zaporov poslali v Stmišče ali v Rogoznico. Tisti pa, ki so
ostali v naših zaporih pa so le sem pa tja še priskočili na pomoč pri
javnih deUh, a to so bile le skupine treh do petih delavcev. Največ so
delali v Zorčičevem mlinu. Tja smo jih pošiljali skoro tri leta.
PRI NEVARNEM POSLU
Ko so od jeseni 1944 zavezniška letala vedno bolj pogosto
preletavala Ptuj in okolico ter pričela odmetavati tudi bombe, se je
Zgodilo, da katera od njih ni eksplodirala. Potrebno jo je bilo dvigniti
iz ruševin ali zemlje, kamor je padla, da bi ne bilo smrtnih žrtev pri
poznejši eksploziji. Ko so od novega leta 1945 dalje večkrat
bombardirali samo mesto, so nemške vojaške oblasti sestavile
posebno strokovno skupino, ki je s pirotehničnimi magnetnimi
aparati preiskovala kraje, kjer so padale bombe. Te so se včasih zarile
tudi več kakor meter globoko.
Dalje prihodnjič
TURIZEM PO DOMAČE
Te dni smo že krepko zakoračili
v turistično sezono, ki nam žal
vsled nestalnega vremena povzro-
ča precej preglavic pa tudi prinaša
veliko deviznih sredstev, ki prav v
tem času v mnogočem vplivajo na
gospodarstvo.
Med ,,pridobitve", ki nam pri-
naša letošnja pa tudi prejšnje niso
bile siromašne z njimi, počitniška
turistična letina so tudi takšne, s
katerimi se ne bi želeli ponašati, ne
pri nas pa tudi drugje z njimi ne bi
bili zadovoljni. Prav tega pa se ver-
' jetno mnogi zavedajo, sicer naših
naravnih lepot in okolja, v katerem
živimo, ne bi krasili z odpadki in si
tako postavljali spomenikov
sodobnega turizma. Še vse huje
postaja, saj je mogoče že skoraj ob
vseh cestah, kjer poteka turistični
promet videti kupe odpadkov, od
papirnatih, do plastičnih in tudi
kovinskih. Odpadki so v glavnem
neuničljivi in je torej njihova doba
trajanja kar dolga. To pa pomeni,
da bodo še mnogi, katerim čistoča
narave pri nas veliko pomeni, v
precejšnji zadregi, ko se bodo sre-
čevali z takšnimi podobami sodob-
nega turizma, kot je na naši foto-
grafiji, ki je bila posneta ob cesti SI.
Bistrica proti Rogaški Slatini.
Za takšno stanje smo mnogokrat
krivi tudi sami, saj v Sloveniji še
vedno ni dovolj določenih počiva-
lišč za avtomobiliste, kjer bi si lahko
odpočili od dolge vožnje, in na zato
primerno urejenem prostoru pustili
tudi nepotrebno embalažo. Tako
pa imamo divja smetišča, pred-
vsem ob glavnih cestah. Ko pa jih
bi bilo potrebno odstraniti pa še
vedno iščemo tistega, ki bi to nare-
dil.	VH
14. stran
TEDNIK-CETRTEK, 24. julija 19]
Ob tridesetletnici osvoboditve
Obtožujoča bilanca
Ko so svobodolijubni narodi pred
tridesetimi leti slavili zmago nad fa-
šizmom, se je človeštvo znašlo pred
strašno bilanco druge svetovne vojne.
2e mnoge druge vojne v zgodovini
človeštva so zahtevale ogromne člo-
veške in materialne žrtve, toda ob-
ročun zadnje vojne je v tem oziru
daleč presegel vse.
Šest let je divjala druga svetovna
vojna na ogromni površini 22 milijo-
nov kvadratnih kilometrov. Več kot
60 drž6v z 80 odstotki svetovnega
prebivalstva je bilo vpletenih v ta
spopad, v katerem je bilo 110 milijo-
nov ljudi pod orožjem, medtem ko so
ostali, predvsem ljudje, ženske in mla-
doletniki morali delati v vojni indu-
striji, kjer so izdelovali ogromne mno-
žine »orodja" za pobijanje ljudi.
Krvava bilanca druge svetovne voj-
ne izkazuje skoraj 55 milijonov mrt-
vih — vojakov in civilistov, poleg te-
ga pa še 90 milijonov ranjenih, od
tega 28 milijonov dosmrtnih invalidov.
Kot še nikdar prej, je bilo med dru-
go svetovno vojno težko prizade*to
tudi civilno prebivalstvo. Nacisti so
uresničevanje svojih zločinskih načr-
tov začeli z neusmiljenim bombardi-
ranjem mirnih mest in vasi. Najprej
je bilo uničeno špansko mesto Guer-
nica; potem so napadli Varšavo, bom-
bardirali so Rotterdam, Reims, Cam-
brai, Dunkerque in Arras; vodili so
neizprosno zračno vojno proti miro-
ljubnemu prebivalstvu Londona, Co-
ventryja, Beograda, Minska, Lenin-
grada, Odese, Stalingrada in mnogih
drugih mest, katerih imena bodo osta-
la neizbrisno zapisana v zgodovini
druge svetovne vojne.
Posledica takega »vojskovanja" je
bila, da je - število žrtev med civil-
nim prebivalstvom prvič v vojni zgo-
dovini preseglo število žrtev na bo-
jišču: po računih merodajnih strokov-
njakov je med zadnjo vojno zgubilo
življenje 28 milijonov civilistov in 27
milijonov vojakov. V primerjavi s pr-
vo svetovno vojno se je število pad-
lih na bojišču potrojilo, medtem ko je
število civilnih žrtev naraslo za več
kot 50-krat.
Materialno škodo, ki je bila povzro-
čena med drugo svetovno vojno, ce-
nijo na 4 bilijone dolarjev, to je vso-
ta, ki si je niti predstavljati ne more-
mo. Po nepopolnih podatkih je bilo
med vojno uničenih 21 milijonov sta-
novanjskih hiš in na desetine milijo-
nov ljudi ]e ostalo brez strehe ter so
zgubili vse svoje Imetje.
Fašisti so ropali in pustošili po vseh
deželah, ki so jih napadli. Posebno
velika je škoda, ki so jo povzročili v
vzhodnih državah, kjer so uničili na
tisoče mest in večjih naselij ter na
desettisoče vasi, na desettisoče indu-
strijskih in drugih podjetij, na stotiso-
če kilometrov železniških prog itd.
Tudi v Jugoslaviji, v Franciji, na Nizo-
zemskem in v drugih državah so za-
pustili opustošenja, ki nimajo prime-
re ter so morali tamkajšnji narodi dol-
ga leta vtagati vse svoje sile za ob-
novp domovine. Prav tako pa je mo-
ral tudi nemški narod plačati visoko
ceno za zločinsko politiko nacistične-
ga režima: zavezniška letala so pri
uničenju fašistične vojaške moči na
nemškem ozemlju uničila 1,5 milijona
hiš ter je bilo 7,5 milijona ljudi brez
strehe nad glavo.
Kljub temu pa so ti podatki le maj-
hen del strašne bilance, pred katero
se je znašlo človeštvo ob koncu dru-
ge svetovne vojne.
(Nadaljevanje z 12. strani)
šča, ki je odprto od 9. do 17. ure.
Torej osemurni delavnik za enega
zaposlenega na kopališču. Koliko
ostane časa za kopanje tistim
občanom, ki so do 14. ure na
delovnih mestih, ni potrebno pose-
bej pojasnjevati in tudi to ne, da
morajo za ta čas odšteti prav tako
10 dinarjev. Zakaj si morajo pred-
vsem starši z majhnimi otroki še
vedno iskati kopališča izven Slov.
Bistrice, ni težko najti odgovora.
Še sedaj ni dograjen prepotrebni
otroški bazen, z za katerega dogra-
ditev menijo, da je potrebnih samo
še 25.000 dinarjev, katerih pa v
Komunalnem podjetju Slov. Bistri-
ca nimajo.
Ob številnih pomanjkljivostih, ki
še vedno spremljajo bistriško kopa-
lišče pa je potrebno poudariti
tudi neodgovornost nekaterih po-
sameznikov, kopalcev do
družbenega inventarja. Saj je bilo
mogoče po samo nekaj dneh obra-
tovanja kopališča opaziti neodgo-
vorno ravnanje z inventarjem,
kakor tudi odnos do drugih kopal-
cev.	v>i
Samo malo sonca je treba pa se v
bistriškem bazenu zbere tudi do
500 kopalcev.
Uspešen zaključek
v soboto, 19. julija 75 je odj
izpred spomenika NOB v Gaju p
Zg. Polskavi na dvodnevni ,,Poh(i
po poteh osvoboditve" velika sl<i
pina mladih iz vse občine Slo,
Bistrica.
Kljub slabemu vremenu, ki i
spremljalo nad 160 mladih na prvj
kilometrih pohoda, tem ni zman
kalo poguma. Dobro opremljenis
pot nadaljevali in s tem še močnei
potrdili njegov osnovni namen, ki)
bil pripraviti in usposobiti mladez
splošno ljudsko obrambo, prens
šanje ohranjanje in obujan)
revolucionarnih tradicij NOB, gc
jenje bratstva in prijateljstva, kako
tudi prizadevanje za njihovi
splošno izobraževanje na družbeiK
političnem področju s posebnin
poudarkom na področju ljudski
obrambe in družbene samozaščite
Pohod ki je bil najuspešnejši!!
vrste v zadnjih letih, je organizirali
Občinska konferenca ZSMS Slov
Bistrica v okviru praznovanja 3(
letnice osvoboditve in 4. julijj,
dneva borca.
Že po nekaj kilometrih slabeg
vremena so mladi, formirani .v mla
dinski pohorski odred, občuti
,,trdnejša tla" saj je prenehali
deževati. Že tako dobro razpolo
ženje, ki ga ni moglo pokvan'
slabo vreme, je postalo še boljše
Sklepala so se nova poznanstvo
doživljali pa so tudi prve prijetiK
trenutke pohodnega življenja
Kmalu so se pojavili tudi prvi žulji
kar pa je bolničarska ekipa hitf;
reševala in tako tudi dosegla, ds
med udeleženci ni bilo mladih, kib
sprejete naloge ne izpeljali d:
konca. Med njimi je bilo veliko tak-
šnih, ki so kraje bistriške občine
uspeli prav na tem pohodu prvič
obširneje spoznati in se seznaniti!
njihovimi lastnostmi. Prav gotovo
pa je bilo malo tistih mladih, ki bi že
pred tem pohodom spoznali vse
spomenike NOB in druga spomiP-
ska obeležja, njihovo zgodovinske
ozadje ter ljudi, ki so sodelovali*
času NOB na teh območjih. Poho(
je tako bil velika priložnost, da so
mladi obogatili svoja spoznanja t
občini, v kateri živijo. Kar dva dr
so mladi Bistričani peš merili raz-
daljo med kraji in spomeniki NOE
občine Slov. Bistrica.
Prvi dan so prehodili od Gaja p
Zg. Polskavi prek Sp. Polskave
Pragerskega, Črešnjevca, Laporji
do Makol, kamor so prispeli pozne
popoldne. Ob gradu Statenbergsc
postavili šotore in pripravili tabori*
ogenj, ob katerem so se zbrali pc
bogatem kulturnem programu, ki
so ga pripravili člani KUD Slov-
Bistrica, pripadniki JLA iz Slov.
Bistrice ter udeleženci pohoda
Zabavno —glasbeni ansambe
garnizije ,,Pohorski bataljon" i'
Slov. Bistrice pa je poskrbel z'
zabavo udeležencev pohoda. Mlad':
vojaki pa so sodelovali tudi
pohodu.
Kljub utrujenosti, ki jo je bile,
opaziti na nekaterih obrazih mladll'
bistriških pohodnikov pa ni maor
kalo prijetnega razpoloženja, kosc
morali drugi dan že zgodaj vstati,
pospraviti tabor in nadaljevati P"'
prek Studenic do Poljčan, kamC
so prispeli v popoldanskem čast)
Tukaj so tudi ugodno ocenili dvO"
dnevni pohod in sklenili, da bod"
podobne pohode organizirali tudi"
prihodnje.	VH
LnIK-CETRTEK, 24. julija 1975
stran 15
Vabiranfe zdravilnih rastlin
„Povsod po svetu posvečajo zdravilnim
rastlinam vedno več pozornosti in jih tudi vse-
, stransko proučujejo. Trume botanikov, kemi-
; kov, farmacevtov, zdravnikov in drugih stro-
kovnjakov si prizadevajo, da bi iztrgale rast-
linam čimveč uporabnega.
Dandanes vemo o rastlinah dosti več kot so
vedeli nekoč, toda še vedno ne vemo vsega. Z
modernimi pripomočki in načini dela odkri-
vamo vedno nove snovi, za katere prej niso
vedeli. Raznovrstnost naših domačih zdravil-
nih rastlin nam omogoča, da tudi pri nas po-
rabimo za zdravilo to ali ono zdravilno rast-
lino, ki raste pri nas. Takih rastlin je cela
vrsta. Cenijo, da jih je v Sloveniji nad 400,
ker pa še vedno niso preizkusili vseh, je šte-
vilo verjetno še višje. Zdravilne rastline so v
nekaterih primerih še vedno najcenejša sinte-
tična tovarna in treba,, je iz njih izvleči le to,
kar potrebujemo. Nimajo prav tisti, ki trde,
da so zdravilne rastline brez vrednosti. Res je,
moderna kemija je ustvarila vrsto novih in
dobrih zdravil, vendar ji še ni uspelo zame-
njati vseh zdravilnih rastlin. Torej ne sodijo
v pozabo, pač pa je njihov pomen vsak dan
večji.
Zdaj pa k nabiranju. Na splošno velja pra-
vilo, da nabiramo korenine in korenike le
jeseni ali zgodaj spomladi, celo rastlino tedaj,
ko začne cveteti, cvetove, ko se začno odpi-
rati, liste pa, ko so najlepše razviti.
Rastlin ne nabiramo ob sončni pripeki ali
tedaj, ko so še mokre od dežja ali rose, am-
pak počakajmo, da se rosa ali deževhica po-
suši. Najbolj primerne ure za nabiranje so
dopoldanske, ko še ni sončne pripeke, in pa
popoldne, ko sonce izgublja svojo moč. Vedno
nabirajmo le tiste rastline, ki jih dobro po-
znamo. Pri nabiranju imejm.o red in rastlin
ne mešajmo. Nabirajmo vsako rastlino posebej
in vsako posebej doma tudi posušimo. Ne na-
birajmo tudi po več rastlinskih delov hkrati:
laže je rastlinske dele ločiti takrat, ko jih
nabiramo, kot se pozneje ukvarjati s prebira-
njem, ki ni prijetno. Ce nabiramo korenine,
jih nosimo s seboj v posebni posodi, primerni
košari ali podobnem, da ne onesnažimo s
prstjo drugih delov ali drugih rastlin. Nabranih
zelišč ne tlačimo, posebno ne listja in cvetja,
ker se zmečkajo, in če so stlačeni, se radi se-
grejejo, vnamejo in pokvarijo. Nabranih zelišč
ne imejmo na kupu, temveč jih takoj oči-
stimo, preberimo in posušimo.
Ne nabirajmo na debelo že redkih rastlin
m tistih, ki jih je bilo treba zavoljo pretira-
nega nabiranja že zaščititi. Med zaščitenimi
rastlinami, ki rastejo pri nas, omenjam nasled-
nje: rumeni svišč ali encijan, kranjski jeglič,
epi jeglič ali vrikelj, cesarski silj ali cesarski
koren, okroglolistno rosiko, jesenček, rjasti
sleč in na nekaterih krajih dlakasti sleč, bo-
diko ali božji les. Teh rastlin ne smemo nabi-
rati.
Če nabiramo cvetove in korenine redkih
rastlin, je nevarno, da jim onemogočimo rast,
da ne morejo razviti semena, ki je potrebno
2a nadaljnje razmnoževanje, z nabiranjem ko-
renin pa rastlino sploh uničimo.
Če nabiramo liste, ne osmukavajmo rastlin
do golega, ker jih lahko s tem uničimo. Ne
lomimo drevja ali vej. Rastlina je živ organi-
zem, ki mu lahko nepopravljivo škodujemo.
V.._
Nabirati pa tudi ne smemo poškodovanih, bol-
nih, objedenih ali prezrelih zelišč. Taka zeli-
šča tudi posušena ne bodo lepa in v njih tudi
ne bo dosti zdravilnih snovi.
In še nekaj podrobnejših navodil! Cvete tr-
gamo z roko ali pa s primerno napravo,
grabljicami, ki se odpirajo. Prezrelih ne nabi-
rajmo, ker se nam cvetje osuje. Liste nabiramo
z rokami ali pa jih pristrižemo s škarjami ali
odrežemo z nožem. Nabiramo jih, ko so po-
polnoma razviti in lepo zeleni, še preden je
rastlina začela cveteti ali pa ko zacvete. Pre-
pozno nabrani listi niso več tako dobri, po-
sebno če gre za liste mete ali melise. Listov
ne mečkajmo, da se ne pokvarijo in ne izgube
barve.
Cele rastline nabirajmo, ko začno cveteti.
Da ne izpulimo obenem tudi korenine, rastli-
no odrežemo s škarjami ali z noženl. Najdra-
gocenejši del rastline so večinoma listi in cveti,
zato glejmo, da bo čimveč listov in cvetov in
manj debel. Oleseneli deli so manj vredni ali
pa celo brez vrednosti.
Plodove in semena nabiramo, ko so zreli,
včasih pa tudi prej, da se ne osujejo. Plodovi
janeža ali kumine dozorevajo neenakomerno,
zato kobule poberemo, še preden so dozoreli,
in jih pustimo, da na čistem zraku dozore.
Nato jih osmukamo in posušimo.
Korenine in korenike nabiramo jeseni ali
zgodaj spomladi, še preden rastlina odžene.
Takrat vsebujejo največ zdravilnih snovi. Osu-
šene korenine narežemo na manjše koščke, ti
se tudi hitreje in lepše suše. Enako ravnamo
pri nabiranju čebulic in gomoljev.
Lubje pa nabiramo spomladi. Spomladi se
pretakajo hranilni sokovi po lubju, pravimo,
da je lubje muževno. Pri nabiranju lubja ne
uporabljamo železnih nožev ali podobnega
orodja, ker to pusti na lubju črne madeže.
Nož naj bo pokroman ali lesen, in sicer iz
trdega lesa."
Izšla je IV. številka
Obvestil
K^ub počitniškemu obdobju
informiranje pri Občinskem sindi-
kalnem svetu v Slov. Bistrici ne
miruje. Za vse zaposlene, katerih že
ni zajela počitniška mrzlica ali pa so
se že vmiU na delovna mesta, je
pripravila 4. številko OBVESTILA,
glasila OSS. Glasilo so sprejeli vsi
najvidnejši družbenopolitični de-
lavci bistriške občine, osnovne
sindikalne organizacije kakor tudi
njihova vodstva.
V ^silu je posebna pozornost
posvečena oceni rezultatov dose-
danjih dosežkov pri uveljavljanju
ustave v praksi v bistriški občini,
ciljem družbeno ekonomske politike
v letu 1975 ter oceni gibanja
gospodarstva te občine za obdobje
prvih pet mesecev letošnjega leta.
Olj tem so poudarjeni tudi elementi
za oceno gospodarskih gibanj.
Glasilo je pripravil posebni
uredniški odbor pri OSS Slov.
Bistrica.	v^
Godbi na pihala
kupili nove instrumente
Preteklo leto je godba na pihala
gasilskega društva iz Sp. Polskave
slavila 65 obletnico aktivnega
igranja. Vztrajnost in prizadevnost
tega orkestra so bili osnovni vzrok,
da so skozi vsa ta obdobja igrali s
tistimi, torej že zastarelimi instru-
menti. To pa je bil tudi osnovni
vzrok, da so ob lanskem jubileju
sklenili nabaviti nove instrumente.
Akcija za zbiranje potrebnih sred-
stev je kmalu pričela, med vaščani
pa je naletela na veliko razu-
mevanje.
Pred nedavnim so tako v Sp.
Polskavi ob krajši slovesnosti pre-
dali godbi na pihala Sp. Polskava
nove instrumerhe, katerih skupna
vrednost je presegala 100.000
dinarjev. Od tega je 30.000 prispe-
vala kulturna skupnost občine
Slov. Bistrica,, medtem ko so pre-
ostala sredstva zbrali vaščani s
prostovoljnimi prispevki.	vh
16. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 24. julija 1975
LUTKA (FB)
(Iz zbirke »Črtice belega plašča")
Živela sta v majhnem mestecu ob
reki. On je bil slok, visokega
elegantnega telesa in črnih las, ki so
že zgodaj na sencih prepletli s
srebrnimi nitkami. V njegovih
temnoijavih očeh je IhIo mnogo
prodirne ga žara in nekaj, kar je
spominjalo na odločno možatost.
Ko sta se poročila, mu je bilo že
trideset let. Bil je uradnik v
majhnem denarnem zavodu. Vedno
je bil ugledno oblečen in skrbno
negovan, tako da je bilo na prvi
pogled videti, da za njegovo zuna-
njost skrbita dva. Vzravnano je
hodil po ulicah in prijazno je
pozdrav^al številne znance in prija-
telje. V urad je hodil in se vračal kot
ura natančno. Vedno po eni in isti
poti. In kdor gaje pogosto srečaval,
je lahko po njegovem srečanju meril
dnevni čas.
Njegova družica je bila nekoliko
nižje, a tudi vitke postave in
bujni h kostanjevih las. Sinje oči so
ji sijale bolj pritajeno, nežno in
toplo, podobno kot sveti lučka
izpod okrasnega motnega stekla.
Njeno lice je bilo lepo oblikovano in
ten je bil čist, kot da bi gledal
umetniško ghvo rezanega iz čistega
alabastra. Njen hod je bil nežno
drobeč, a nič afektiran. Tudi ona je
bila vedno elegantno oblečena.
Vzord njenih oblek so bili premiš-
^eno izbrani, umirjeno lef», nič
kričeči in ne preveč pestri. Saj ni
bilo potrebno, ko pa je bUa tako
lepa. Njeni kroji se niso suženjsko
ravnali po modi, bili so samo
prilagojeni lepemu telesu, ki je
posebno v poletnem času bilo v
pasu prejeto kot osja žuželka. Pa
smo ji zato navzdeli vzdevek osa.
Geste rok so bile baletsko prilago-
jene prijaznim besedam prijetnega
glasu.
Tako sta živela mnogo let. Vedno
lepa in mlada. Kadar sta se spreha-
jala po parku ob vodi in se pod roko
vodila stisnjena drug ob drugega, so
starejše dame stikale glave, češ kaj
le, ali bosta za vedno ostda sama,
čas bi že bil, da bi se par spremenil v
družino.
Neko pomlad je začela nositi
ohlapne obleke, brez osjega zažem-
ka v pasu. Pa smo vedeli, kaj bo. Ko
se je dan ob kresu prevesil, je rodila
hčerkico, ki je bila seveda izrezani
očka. Cme očke, napeta lička s
poudarjeno nabreklimi očetovimi
ustnicami zdrave rožnate barve.
Od tega dne dalje je mamica
zaživela in se spremenila, postala je
bolj zgovorna in ponosno je kora-
kala za vozičkom, ki se je na
baročno zapognjenih vzmeteh pozi-
baval po mačjeglavem tlaku mestnih
ulic. Poprej samo z možem, se je
sedaj ustavljala ob mnogih znankah
in je rada pokramljala s prijatelji-
cami. Seveda je bUo največ govora o
njeni bebi.
Ko je punčka shodila, jo je skrbno
vodila na sp ^i^hod. TucU na njenih
oblekcah je bilo vedno opaziti
posebno skrb;poleti kot metuljček;
pozimi v debelih hlačkah iz belega
ovčje nakodranega astrahana in
enakega plaščka. Ko je tako stopica-
la v sveže zapadlem snegu, je bilo
videti, kot da se pomika le dvoje
ogljenočmih oči.
Ze bo^ odrasli ji je očka kupil
lepo veliko lutko, ki ni bila mnogo
manjša od nje. Kadar je hčerkica
hodila ob vozičku, se je peljala lutka
in bilo je kot da sta dvojčki.
Tako so preživeli srečni tri pomla-
di. Po hudi dolgi zimi je v deželo
planila jugovina. Ob poteh visoko
nagrnjeni grebeni snega so naglo
kopne li in po ulicah se je razlivala
snežnica. Prenagla sprememba je
prinesla mnoge bolezni. Med otroki
se je razširila davica, ki se je hitro
razplamtela v strupeno epidemijo.
Zbolela je tudi mala Natalija.
Zdravniki so se zelo trudili za njeno
ozdravitev. A vse je bilo zaman.
Razvila se je prava dušeča davica, ki
jo je nausrruljeno zadavila in ugasni-
lo je nežno življenje.
Nesrečne mamice dolge mesece ni
bilo na spre^ed. Vidno je shirala.
Lice je preUla bledica in oči so
zamrle, zagledane nekam v daljavo
zrle predse. Kot da bi bila odsotna,
je tavala po ulicL Podnevi je skoraj
ni bilo iz hiše. Le v poznem mraku
sta se nema sprehodila po skritih
odmaknjenih uUcah in redno obi-
skovala ^obek, na katerem je gorela
večna lučka- Lepe obleke je zame-
njala črnina, na katerem je stalno
nosila še v popek zavito lepoto
krvavordečega ščipka. Vrtnica je
pomenila trajnogorečo ljubezen,
črnina pa prav tako trajnožgočo bol
v srcu.
Ostala ji je samo lutka in oblekce
kruto zgubljene hčerkice. Odslej je
vsak dan negovala punčkino lutko,
Ptuj postaja
»filmsko mesto"
v prihodnjih dneh bo Ptuj postal
pravo ,/ilmsko mesto", saj se bo tu
mudila ekipa beograjskega filmskega
podjetja, ki snema novi film o Duri
Dakoviču. V glavni vlogi nastopa
priljubljeni ljuba Tadič. Posamezne
scene filma bodo snemali v starem
delu mesta, v Jadranski ulici,
Slovenskem trgu, Murkovi ulici in
Trgu mladinskih delovnih brigad.
Dognanje v filmu obsega čas v letih
od 1925 do 1932. leta. V ta namen
filmska ekipa prosi za pomoč, saj
potrebuje stare avtomobile, kolesa,
predvsem pa kmečke kočije za
avtentičen prikaz dogodkov. Ptuj bo
torej zaživel s tedanjim ambientom.
Za snemanje pa ekipa potrebuje tudi
večje število statistov, okrog 80.
Kmalu potem, ko se bo poslovila
ekipa beograjskega filmskega pod-
je^a, bodo v Ptuju začeli snemati
italijansko-nemško koprodukcijo
Scaramouche. V Ptuj bodo prišli 4.
avgusta.	mg
Počitnice samo
za pridne učence
KjguT? ugodnemu učnemu uspehu,
ki so ga dosegli na osnovnih šolah v
občini Slov. Bistrica, le te ne bodo
mirovale v času letnih počitnic. Za
vse učence, ki v času rednega
šolskega leta niso uspeli obvladati
določenHa učnih snovi, bodo v šolah
organizirali dopolnilni pouk. Po-
sebna komisija bo v tem času
proučila vzroke, zakaj posamyzni
učenci v minulem šolskem letu niso
dosegli željenih rezultatov.
V minulem šolskem letu je bilo na
vseh osnovnih šolah bistriške občine
vpisanih 4087 učencev, od katerih
je izdelalo 4028 vseh učencev, ali
98,55 odstotka. Rezultat, s katerim
so v bistriški občini lahko dok^
zadovoljni, pa spodbuja mnenje, da
bi bil uspeh lahko še boljši. Vzroke,
zakaj ni bU, pa bo v počitniških
dneh preučila imenovana komisp.
Med šolami, ki so v preteklem
šolskem letu dosegle najboljše učne
uspehe so^ Slov. Bistrica, Tinje.
Makole in Crešryevec, katerih vsaka
posamezna je dosegla učni uspeh z
99 odstotki.
VH
ki ni zrasla nikamor. Lutka in
nesrečna mamica sta za vedno
otrpnili v isti točki praznega življe-
nja. Gospa ni nikdar več slekla
črnine. Niti poleti ne. Da bi se zopet
ulovila z življenjem, sta odhajala v
letovišča in na morje.
Povsod je nosila s seboj črn
kovček in v njem lutko, ob kateri so
vsak dan jokde njene oči in ugašale.
Ostala sta za vedno samo par brez
otrok.
Otrok je utrujen
Navadno smo prepričani, da
otroci nikoli ne utrudijo, pri tei^
pozabljamo na dejstvo, da so ^
otroški organi zelo nežni in sev(
tudi občutljivi.
Veliko otrok je živčnih že zj
ker žive v nenehnem trušču,
glasovih, ki prihajajo s ceste,
radijskega in televizijskega sp«
mnika, ob loputanju z vrati, prej^
in podobnem. VeKko otrok posti
živčnih tudi zato, ker so jih stari
času dojenčka puščali ob moi
svetlobi
Šolaijev naj starši ne bi utrujali j
nepotrebnem. Že v prvih razred
osnovnih šol potrebuje otrok mno,
moči za svoje delo. Ce je oti!
raztresen, da mu le-ta pregki
slušne organe. Ce sedi otrok j
pisanju ali branju nepravilno, zvit
dve gube, je prav, če ga peljemo i
pregled k okulistu. Prav pri nepra*
ni drži otroka se moramo vpraša
ali nima morda premehkih kosti i
pa nosi pretežko šolsko torbo v g
ali drugi roki in ne na hrbtu, kotj
edino prav.
Seveda mora otrok doma pomaj
ti svojim staršem pri različni
gospodinjskih opraviUli, ki jih zni
re. To je zelo pomembno ;
otrokovo vzgojo in odnos do dela
nalog, ki mu jih bo zastavlja
življenje. Vendar moramo pri te
upoštevati otrokove zmogljivos
stopnjo razvoja njegovega telesa
krepkost ali šibkost; če ga prosin
naj nam nese kakšno breme (torb
ali mrežo), moramo paziti, da neb
zanj pretežko. Ce ga pošljemo
vrhnje nadstropje ali pa v trgovini
pazimo, da bo opravil vse že pri pr
poti tjakaj in ne pošiljamo j
nekajkrat zapored na isto pot, li
res, da takšna pot otroka ne utru4
Odraslemu otroku ne smem
prepovedati dolgega pešačenja. Mil
de moči se morajo okrepiti, utrudil
in se vaditi na zraku v vztrajnosl
Pač pa ne peljemo otrok v velik
gneče, ker jih utruja in izčrpa*
prav tako odrasle, a se tega mori
niti ne zavedamo. Utrujen otrok p I
je veliko bolj dovzeten za različi
bolezni. Pri takšnem otroku se tui
bolezen kaže v hujši obliki kot p
krhkem in duševno umirjenem.
Ce opazite, da je vaš otrok tak
utrujen, da meji to že na začete
kakšne bolezni Pritakšnem»trokui
tudi bolezen kaže v hujši obliki ke
poltemno, skuhajte mu lipov a
sladek kamilični čaj, ponuite nii
vitaminski sadni sok ^ lahko hran«
Morda so vzroki njegove utrujenos
in nagnjenje do bolezni na priffli
t^e: morda mu posvečate prem^
skrbi, se ne pogovarjate dovolj
njim, dajete prednost drugemu mla
šemu ali starejšemu, otroku, si
malokdaj doma in otrok se ču
osamljenega - in podobno ...
vreme
DO NEDELJE, 3. AVGUSTA
1975.
Polna luna je bila včeraj, 23,
julija ob 6,28.
NAPOVED: Smo na prehodu
od nestalnega nevihtnega vreme-
na, na stabilnejše lepo vreme. Da
se bo stabilno lepo vreme
povsem uveljavilo, bo trajalo še
nekaj dni.
Nevihte s plohami so
veijetne 25. in okrog 29. julija.
Za soboto, 2. avgusta ali dan
prej, bo en dan deževno in
liladno vreme.
Sploh pa imamo letos dokaj
čudno vreme. Smo pa še vedno
na dobrem, če upoštevamo
katastrofalne poplave v drugih
krajih. Velikanke škode je
prizadela reka Donava v Avstriji
in po vsem njenem toku. Samo v
Rumun^i je po televizijskih
poročilih voda poplavila okrog
milijon hektarjev polja in rušila
tudi hiše.
Smo v času sejanja ajde in
repe. Mnogo starejše gospodinje
še se danes držijo pravila, da ni
dobro sejati, ne saditi na dan, ki
je v znamenju raka. Dneva v
znamenju raka bosta 5. in 6.
avgusta. Jakobova (25.) ^da in
Ožbaltova (5. avgusta) repa, sta
malo kd^ lepa.
Alojz Cestnik