C, C. Postale. - Esce ognt mercoledt e sabato. - 23 gennaio 1926. Posamrrna §tevilk& 25 stotink. izhaia: vstko sredo popuidne in soboto zjutraj. '.time zu celo leto /5 L. < DOl let it S F.. * ietrt ieta 4 L. '/¦¦x inozemstvo cehi leto lir 40. A/# mročlla brez do- .-.¦'¦¦-lane naročnin* Sf \e morimo uziriiti. (iitaovomi urednih: Polde Kemperle. • -l^b^k. i jnH^HA vt ''*'¦ wB^rü^BlB^^a^BB^f ^b^b^BhB^b^BtBt^b^^b^b\ ^^B^&%U^Bi^^Bf ^/^Bf ... ¦ *^^V *uH^^^^I^^B^ JKUl- ^B^B^B^F^BM ^BBBB^Bf ^B^m ^BtW Jh^l^r^^^l JttB^B^BBm ^B^J ^B^BtB^Bf *¦''' " v^r^BBf fl^H JHBf ^^B^B^B^m ^Bm JB^BwB^B* ^^^BBi ^Bmm jU^ fl^H JBIB^B^BM ^BBF ^B^B^B^Bš 31.6 V Go rid, v soboto 23. januarja 1926. utoix. Ncfrankirait'j pisma s- m sprcjemaio. OKla:-. se računaic no do?* voru in se plaialo v !&¦ prei List izd&ja kox sorcij >üQRI$KIi STRAHL* fink Zadruine tlskcra/ I v Oorici, Riva Piazzc? ta SI. 18. Uprava in urednt&tvn ulicu Mmmeli stev. ,$, ¦-- (pre\ Scaole). --- Jmejte usmiljenje! Z.adeva, o kateri hočemo v misled* njem govoriii, je tako bridka in je povzročila že toliko solz in gorja, da se nam je zgornji naslov izvil kot krčevit krik po pomoci. Ne bomo se spuščali v Dodrobnnsti in ne bomn skušali doprinesti bogve knko glo* boko zajetih dokazov, temveč obra* čamo se do merodajnih krogov in trkumo na njihova sreu: usmilite se! Zukaj Lre? Gre zu naše železnh čnrje, katere še neprestano prestav* Ijajo iz njihovih dosedanjih službe* nih mest globoko doli v notnmjost državc. Ze večkrat smo imeli prili* \ ko, da smo v mis em Hutu žigosali na zmiselnost in kvarnost tega pnčetja. Za vsakogar, ki se v vprasanje le ne* koliko poglobi, je jasno: železnLška uprava je s ferni premestifvami zm gvešila usodepolni pogrešek, ki ni njej v nikako korist, prizudetim železničarjem pa v težko, včasih nepopravljivo škodo. Kakor smo pa že rekli v zacefku, nočemo danes navajati hladnih urn* skih raztop.ov, ki govore pvoti pre* stavljanju železničarjev, temveč se hočemo omejiti na človeško, srčno st ran. Poslušajte! Pred par dncvi pride v naše ured* ništvo žclezničar, ki službuje zc okrog 20 let v tukajsnjih domačih krajih. Prestavljen je nekam tja doli v Srednjo 1 tali jo. Z ganjenim gla* son? nam pripoveduje: »Sedaj mo* ram od tod, premeščen sem. V teku svojega dolgoletnega službovanja sem si pr ihr anil toliko, da imam se* daj hišico in lep vrt. Komaj pa sem prišel do mirnega doma, me doled sedaj ta nesrečni ukaz: Proč! pre; meščen si! Moja družina je razdrta, rnoja bodočnost trpka in zalostna. imam sina, ki obiskuje gimnazijo. Kaj naj napravim z nji/n sedaj med šolskim letoin? S seboj ga ne morem vzeii. Razun žene imam se staro ma* ter; na pol slepa je. Kaj naj počnem z njo? Pustiii jo morum tu brez va* mha in zaščite. Pustiti morum tukaj dom in družino ter iti sam in zapus* čen v dalnji, neznani svet. Ni mi lahko, verujte mi! Ze tako smo s te* žavo izhajali, kako bo slo sedaj, ko bomo ločeni in bomo morali imeti dvojno gospodinjstvo, ne vem. Tež* ki, tezki dnevi me čakajo.« Rekli smo mu ljubeznivo, tolažilno bese* do, toda ko nam je stisnil roko v slo* vo, .so bile njegove oei mokre. Na cesti se srečava. Prihaja ravno iz velikcga severno z italijanskega rnesta, kamor je bil premeščen. Ves zähsten in pobit je. »No, kaj pa se je zgodilo hudega?, ga sočutno vpra* šam. »Veste, odkar so me premestU U, nisem imel več vesele ure. Vse svoje prcjšnje prihranke sem v teh mesecih porabil. Kako bo v bodoče, stim ne vem in se bojim samega sebe vprašati. Sedaj sem prihitel domov, ker je zena v postelji. Pričakujemo namreč noveša prirastka v družini. V drugih razmeruh bi se veselil te* ga dogodka, sedaj me pa tare jo mo* reče skrbi. Kaj bo, kaj bo?« Ves &trt in zbegan je odkorakal dalje. Iz Milana nam piše železničar, ki je bil tja prestavljen: »Tovariši, že* lezničarji, ki ste tako srečni kukor j&z, nikar ne zgubite poguma. Zivi se tudi tukaj še dosti po ceni, če se človek enkrat privadi mestu. Siano* vanja se pa v Milanu ne dobi. Pač, dobi se, toda iw.sa plača ne zadostu* je niti za stanovanje. Za mujhno so* oo z eno posteljo vprašajo 300 lir in ¦se se tezko dobi. Jaz sem še yedno brez stanovanja. Spim na postaji v \ neki majhni pisarni. Sva v dveh in \ imava eno prično. Lahko si pred* \ stavljaie, kako sc počiva, če vam lo* , komotive noe in dan okrog glave plesejo. Tezak in grenv.k je naš \ kruh. Bodite prisrčno pozdravljeni i in sporočiie moje pozdrave tudi to* s variSem železničarjem, ki so še tarn pri nas doma.« ¦ Naj zadosfujejo ti irije glasovi! i Navedli bi jih lahko še cclo vrsio, toda ze iz teh govori le preveč bo* lestno trpeča bol, ki je padla na že* \ lezničarje, ki so morali zapustiti sta* ' ra službena mest a in oditi v odda* i Ijene, nepoznune krajev. Skoda, ki jo utrpe ubogi ljudje, je nepregled* na, breme, ki jim je naloženo, je ubU ! jajoče: Družine so raztrgane, do* movi razbiti, ljudje razdvojeni, iz* ' gledi v bodočnost črni. Zato kliče* mo ni prosimo merodajne kroge: ' Imejte usmiljenje z ubogimi, pretr* pinčenimi ljudmi! j Kaj se gods po svetü? V januarju so sc odigrali važni politični dogodki v obeh nemških državah v Avstriji in Ncmčiji. Duh preteklost — duh sedanjosti. V obeh državah sc v silni duhov? ni borbi borita dvc struii. Prva struja je močna od Bismarckovih časov sem. Ta je vlila v Nemca tisti ^ermanski ošabni duh, ki rneni, da je Ncmcc poklican za prvetfa v Evropi. Narodnostno zavest so v Nemeiji po Bismarcku stopnjevali do blaznosti. Ko je zavladal Viljem je v nemški dr/avi zakraljevala vojaška diktatura. Mladino so ze v šolah in ucilnicah oblekli v uniform me in jo vz^ajali pod voiaško ko? mando. Pruski militaristični duh je objel vso državo. Sablja ie veljala vse, vse drugo nič. Pač ie vojaški duh predvojne Nemeiie izrabljal v obilni mcri vse pridobitve na kul? turncm polju, toda vse je podrejal eni misli: kako doseei voiaško pre? moč Ncmčije na suhem in na vo? di nad vscmi ostalimi državami. Ta duhovna struja, vkoreninjena že dolßo zßodovinsko dobo v nem? ški duševnosti, je po^nala Evropo v strelske jarke. Za to nosi ona ve* lik del krivde. Po porazu na fronti se ic poka* zala bolj jasno druga struia. Ta je hotela odpasati sabljo in sleči vo? jaško suknjo ter priicti za plug, iti v tovarne, v laboratorije, v delav? nice. Nemci naj, tako so rekli, ne vpijejo po maščevanju in naj se ne rote na krvno osveto, temveč naj v skupni borbi z vsemi drußimi na* rodi izörebejo iz razvalin pokopa? no srečo. Saj ni ne zmaßovalcev, ne premagancev. Danes ie družba /e tako ustrojena, da niti veliki na* rodi in velike državc ne morejo sa? me obstaiiti, ampak so navczane s tisoč nitmi na svoje sosede. Ta struia, ki je privzela republikansko in demokratično lice, ie vodila Ncmčijo v Žcnevo in v Locarno. Ta struja je vidcla vstajenje ncm* škega ljudstva v po'kopu »prusov* stva«. Stari duh vzklije znova. Nasprotnik pa ne zapusti svoje? ga mesta brez borbe. Stari nemški duh je tlel, močno in živo, le sapi* ce je manjkalo, da se razplamti. Sapa je zapihala iz pravtako milita? ristične Francije, ki se ie na vse sirlo drla, da je treba Ncmčijo ti? ščati za vrat in jo gospodarsko oslabiti, sicer se bo izvila in spet potegnila sabljo. Take sapc so pri? klicale na dan nemške nacionalne voditelje; vojaska patriotična dru? štva z namenom, da mora ostati v nemškem narodu živa zavest na dan obracuna, na dan, ko bo kak Viljemov n«slednik zopet vihtel sabljo nad Evropo. Ta struia je pa privedla Nemčijo do raznih pre? vratnih poskusov od Hittlerja in Kappa do morilcev republikanske? j ga ministra Erzbergerja odlicne^a ! vodje katoliškega ccntruma. Opisa? i li smo že, kako je ta struia z mo? | narhističnim licem slavila svoj dan ; ob Hindenburgovi izvolitvi in kn* ko je s smrtjo grozila driu Luthru in Stresemannu, ki sta se upala v Locarno. Ncmske nacionalne stran? ke pod vodstvom grofa Westarpa in gcncrala Ludendorffa so hujska? le ljudstvo, naj ne pusti državncmu kanclerju, in zunanj. ministru, da bi šla v decembru v London k pod? pisu locarnskih pogodb. V poli? tični slutnji je dr. Luther upravi? čeno dejal pred odhodom na ber? linskcm kolodvoru: »Ko se vrne? mo, se bomo odpočili.« In res. Nemški nacionalci so ukazali svo? jim ministrom, naj grcdo iz vlade. i Ministrske težave na Dunaju. Preskočimo za trenutek opis te borbe. V avstrijski republiki se ¦ tudi bije boj med velenemško stru? ; jo in strankami, ki še niso za to. V glavnem se kažejo zahteve Vele* nemcev v zahtevi po spojitvi Av? strije z Nemeijo. Beseda »An? schluss« (= priklopitev, privesek) je na jeziku vseh, ki drže z nacio? nalci onstran meje. Socialni demo? kratje, precej močna stranka v du? najskem parhimcntu je tudi za »An? schluss«. Bolj važno kot niih je pa mnenje avstrijskih sosednih držav, ki ne bodo pustile, da bi Ncmčija porinila svoje predstraže na Bren? ner in do ogrske nižine. Borba med obema st.ruiama je tudi pripeljala do ostrih izpadov socialnih demo? kratov proti zunanjemu ministru drju Mataji, kateremu so ocit:ili raznc nečedne bančne posle. Vlada je morala odstopiti. ^ele 15. t. m. se je pod vodstvom dria Ramcka, krščanskega socialca, sestavila no? va vlada. Proti tej so pa socialni demokratje v hudem nasprotju, ker sede v ministrskih palačah po ve? eini prista.ši krščanskih socinl.cev. Slednji so proti politični prildo? pitvi Avstrije k Nemčiii. Pravi na* cionalci nemskega kova pa so v Avstriji za zdaj potisnjeni bolj v ozadje. Bodo gotovo še nekaj časa ob steni, ker so protilocarnske stranke v Nemeiji tudi doživele poraz. Dr. Luther se trudi za veliko zavezo. Dejiili smo /e, kakšno ozadje se skriva ze sleherno politično borbo v Nemčiii. Zanimivo je pa, da so zdaj tudi «socialni demokratje od? tegnili vladi svojo pomoč. Državni kancler ali po naše ministrski pred? sednik dr. Luther je skušal ob iz? bruhu ministrske krize dobiti tudi socialne demokrate in tako napra? viti veliko zavezo centrum a. demo? kratov in socialnih demokratov. S tern bi dobila vlada trdno večino. Toda socialni demokratie so odgo? vorili, da bodo sicer podpirali via? do pri njenih republikanskih strem« Ijenjih in skrbi za blagor dclavskih množic, toda dr. Luther iim ne do? pade. Iz ccntruma in demokratskih vrst pa padajo na socialne demo? krate očitki, da bo niih trma kri? va, če pridejo nacionalisti do moči. Vse je kazalo, da bo moral dr. Lu? ther v vlado poklicati nepolitike. Toda še en poskus bi lahko uspel. Vlada sredine. Mogoče je še bilo, da pridejo v vlado same zmerne strankc. Ne socialni demokratje od levice in ne nacionalci od desnice. In res se je posrečilo spraviti v dogovore cen? trum, bavarsko ljudsko stranko in demokrate. To so stranke desne sredine. Da bomo lažie razumeli, kaj se to pravi »desničarske ali le? ! vičarske nemškc stranke«. si mora? I mo na kratko ogledati te stranke: A: Kot stranka sredine velja katoliški centrum. B. Prva stranka na desno so demokratje z voditeljem Koehom. .^e bolj na desno so u* smcrjeni pristaši bavarske 1 j u d s k e stranke, ki jim monarhizem tiči še precej v ko* steh. Za njimi prideio n c m š k a ljudska stranka, h kate* rim pripada sedanji zunanji mi* nister Stresemann. Potcm so še bolj proti desni nemški na* cionalci pod vodstvom Wcs* tarna in Ludendorffa. Dele se pa j v dve skupini. Prva ie strogo na? cionalistična in bi rada šarila z bombami in noži, druga skupina težkih industrialcev pa si tlaka svojo pot mirno in z zlatniki. To strtijo je svoje dni vodil znani bogn tin Stinnes. Prav skrajno desnico pa tvorijo nemški fašisti pod Hittlerjem ali kakar se sami nazivljejo n a r o d n i socia* list i. To so desničarske. C. Prva stranka levo od centrum ma so socialni d e m o k r a t* j e. Na skrajni levici pa se tišče k o m u n i s t i. Ti so za enkrat brez političnega vpliva. Za ministrski stolec. Ko se je Luther oprl na desno sredino in je že skoraj sestavil via* do, se je spet pokazal tisti dvoini nemški duh. Bavarska ljudska strnnka ni hotela pustiti notranje* ga ministrstva demokratom. Sled* nji so se pa živo poganjali za to mesto, ker sc zavedajo, da je baš notranji minister oni mož, ki ima precej vpliva na to ali bo duh vlade republikanski ali bolj monarhisti* čni. Iz zgornjega pogleda ie jasno, da so se demokratje po pravici bali Bavarcev. Na pritisk samega Hindcnburga se jc bav. ljudska | stranka le udala in prepustila me* I sto notranjega ministra demokra* . torn. Toda pogoj je bil, da ne po* stavijo za ministra drja Kocha, ki je bolj proti levi usmerjen, ampak drja Kiiltza, dosedanjega župana v I Draždanih. Dr. Luther ie moral po? žreti tudi to grenko kapljo, čeprav ve, da je s tern socialne demokrate še bolj odtujil novi vladi. Tako se je po dolgih trudih 20 t. m le sesta* vila iz omenjenih strank nova nem* ška vlada. Luther ie ostal državni kancler, Stresemann zunanii mini* ster. Ugledni politik ccntruma dr. Marx pa za pravosodje in zasede* nc kraie. Levicarski listi prerokuifjo novi vladi kratko življenje. Naibrž bo to res, ker niti na desni niti na levi niso z njo zadovoljni. Nemčija je še vedno na razpotju. Str-an 2. »GORILKA STRATA« Misii za našo dobo. Znameniti angleški moderni pU sat elj G. K. Chesterton je zapisal v svoji knjifii o konverciji sledeče vet like misli: Potem ko sem vsestranko in glo: boko šivdival, sem prišel do zaključ- kti, da poieka vsa beda, ki stiska Anglijo, iz kapiializrna in krivične? ga bogastva. Zakaj propadu druzU na? Ker Anglija ne misli in ne /Avi več katoliško. Anglikanska ločina je prepričana, da se ona nikoli ni ločila od prave Kristove Cerkve. Jaz pa sem prišel do zaključka, da je mnenje, da je Anglija katoliška, napačno. Radi tega je bilo nujno, da sem prestopil h cdino pravemu katolicizmu, ki ga oznanja baš ka* toliška Cerkev. Zakaj kafolicizem nam daje trden nauk o vsem našem dejstvovanju. On ne gradi samo na oblnst, ampo.k na pametho presojo. Dandanes mnogo pišemo o modi, svei živahno razpravlja o noši kratkih sukenj, o nemoralni oblcki žcnskih krogov — toda vse te kritike so brez smisla. Zakaj se razgrevajo oni, ki jim je smmežljivost le pruzna beseda v spotiko moderncmu svetu? Za nič! Nusprotno pa kafoličan dobro ve, zakaj obsoja. Biti katolik pomeni imeti mir v svoji notranjosti, imeti jasen polled v nadnaravni svet, na kaierem temelji vesolmo pojmovat nje o sveiu, po kaierem uravnamo naše življenje objektivno in iz ka- terega črpamo vse naše mišljenje. Anglija strašno trpi na poimmjka; nju nekaierili kreposti, ki jih kalolU cizem poveličuje. Kaiolicizem je od* ločujoč činitelj v življeniu. Narod, ki se od njega oddalji, je silno vet liko izgubil. Anglija je izgubila pred vsem dvoje glavnih kreposti: poniž? nost in logično rabo razuma. Nisem si na jasncm ali spudaiu ti dve kre? posti strogo skupaj. Toda hočem se natančneje izraziii. Ponižnost je zato izgubila na svoji veljavi, ker \ Anglež ne ljubi ničesar drugega ka? kor samega sebe. Uprl se je vsaki duni objektivnosti, da celo vsakemu logičnemu sklepaniu t. j. proti dej* stvu, da je 2 + 2 = 4. Ponižnost je izginila iz Anglije obenem z katolicizmom. Uprav yato je izginila, ker se je Angle/, odtujil pravemu pojmovanju človeške čas? ti, ki bazira na krščunski env.ko* pravnosti. Siromaka je preziral. 7. at to ni nič čudnega, da je stopilo svet so pismo na mesto evhnrisfije. Katoliški vladarji Anglije so prh segali na evharistijo, na živo Telo Kristovo, protestantski kralji prise? gajo na sveto pismo. To dejsfvo jast no očituje, kako globoko se je pre* menila Angilja. Evharistija je v skrivnosti združila vse: arisiokrati in priprosti so se Jiašli v Ijubezen* skem občestvu krog obhajilne mize. Protestuniizem je zavrgel to skriv; nost in je na nje mesto postavil knjigo, sv. pismo. Mesto studencu, ki je krepil in hranil vse duše, imat mo mrtvo knjigo, predmet, ki ga razumejo eni manj, drugi bolj . . . Chesterton zaključuje: »Ni še vse zgubljeno. Še žuborijo vrelci ozdravt Ijajoce vode za x'se človestvo. Se zU vi in zmaguje »mala čreda Kristovih ovčic« sredi vesoljnega propadanja. Zgrniti se moramo krog obhajilne mize in ziveti v občestvu Ijitbezni in moči, pa bo s\'et začel zopei sreč* neje in vescleje živeti.« Tako je začela dolga ministrska kriza, kjer se je jasno pokazala borba obeh struj za krmilo Nem* čije. Se je čas I Radi nenavadno hudega mraza in snega ni bilo v tnnogih krajih mogoče od dotna, do cerkve, pojste itd. Tudi^poštne zveze so |bile pretrgane7~^VsIed[ tega tudi nekateri nisojmogli poslali naraenine^za naš list. Upi*ava „G. Straže" upaiteva te zapreke in zato ne ustavi iista šft danes» kot je bilo rečeno. Še to in še eno stew, posljemo vsem naročnikom, če tudi še niso plačali naročnine. Istotako dobi ,G. Pratiko' še zastonj, kdoi* plača takoj 15 lir za 1926, seve dokler bo kaj zaloge. Na noge za našo — stražo! DNEVNE VESTI Težko je obolel dr. J. Kržišnik, dekan v Trnovem. Njegovo stanje je jako resno in ne? varno. Sobratom se priporoča v mo* litev. Tudi »Gor. Straža« želi za* služnemu gospodu skorajšnjega okrevanja Občni zbor »Mladike«. V soboto dne 30. t. m. bo imela Mladika ob 8. uri zveeer svoj redni letni obeni zbor v društvenih pro* storih. Udeležba je za vse Clane ob* vezna. Delavska zbornica v Sloveniji. V februarju se bodo vršile volitve v delavsko zbornico za Slovenijo. V delavski zbornici bodo poslanci in* dustrijskega delavstva in zasebnih nameščencev sestavljali načrte za delavsko zakonodajo ,vodili social* ne delavske ustanove in predlagali vladi ukrepc v korist delavskega sta* nu. Za prcmoč v Delavski zbornici se bore tri skupine: Samostojni de* mokratje in narodni socialisti so vložili skupno »nezavisno listo«, združeni socialni demokratje in ostanki komunistov so vložili skup* no listo, krščanski socialisti gredo pa v boj pod zastavo Krekovc »Ju* goslovanske strokovne zveze«. Naj* več izgleda na zmago imajo zdru* ženi socialni demokratje in komu*. nisti, ki imajo trdnc večinc po ru* darskih središčih. Predilniško, pa* pirniško delavstvo in posli so po ve* ; čini v taboru krščanskih socialistov. /oerjavovi demokratje pa imajo za* slombo v vrstah pisarniškega osobja I in mojstrov. Radovednost radovedna. V sredo je fašistovski list »Te* vere« oznanil, da bo prinesel v če* trtek črno na belem neke doku* mente, ki bodo ncko visoko proti* fašistovsko osebo razgalile. Vse je radovedno eakalo, kaj bo to. V če* trtek so pa uredniki napisali: »Za* deva je tako važna, da smo vse spise dali vladi.« Protiitalijanska propaganda v Nemčiji. Četrtkov tržaški »Piccolo« piše na dolgo, da se je po vsei Nemčiji razpredla živahna agitacija proti Italiji. »Piccolo« pravi, da zato, ker Nemci mislijo, da njih bratje v Ti* rolih trpe, kar je seveda popolna in debela laž. Nemci so baje celo ustanovili posebno društvo »Vater* laendischer Verband«, ki mora skrbeti zato, da ne bodo Nemci kupovali italijanskega blaga in ho* dili v Italijo na lepe izlete. Nemci pravijo, da bi bilo to izdajstvo ti* rolskih bratov. Kaj si vse ti pre* sneti Nemci zmislijo. .t Huda metla. V najbolj pristnem fašistovskem i dnevniku v »Regime fascista« (Fa* šistovski režim), ki se je do nove* ga leta nazival »Crcmona nuova«, se berejo hude pretnje na račun aventinskih poslanccv. Članek pra* , vi, da se ne bo mogel nihče, ki je kdaj bil pristaš zločinske družbe, izmuzniti hudi kazni. »Drugačc kot zločinskc,« pravi člankar, »ne mo* remo nazivati protifašistovskih strank.« »Svoboda« naših občinskih svetov. Od raznih strani dobivamo zelo značilna poročila o »svobodi«, ki je dopuščena našim občinskim sve* torn. Sedaj pri sklepanju občinskih računov občinski možjc sploh ni* ma jo nikake odločujoče besede. Vse *"ostavke o izdatkih so pred* pisane že po zakonu in iih mora jo občinski sveti brcz ugovora spre? jeti. Izvoljeni zastopniki občinar* jev smejo samo prikimati, zopcr* stavljati se sploh nc morejo. Če smejo reči kako besedo. ko je v razpravi postavka glede place or? ganistu ali kakšmi slična malen* kost, je že veliko. S tem je moč ob* činskega moža izčrpana. Res, obču* dovanja .vredna je samouprava na- ših občin. Previdni trgovci. Italijanski dopisni uradi razgla* šajo, da bo amcriški senat potrdil pogodbo zaradi italijanskih vojnih dolgov šele, ko sc bodo pobotali tudi Italijani in Agnleži. Bržkone se boje, da bodo Angleži več iz* tisnili kot so sami. Čehoslovaška skrbi za uradnike. Na Češkem so ministri sklcnili, da bodo povišali uradnistvu place. Do takih dobrih sklepov dandancs malo kje pridejo. Ker bo pa s po* viškom plač zrasel državni prora* eun za 700 milijonov, bodo povišali vžitnino na sladkor in alkohol. Lov na komuniste. V poslednjem času so začeli v Ju* goslaviji spet zapirati komuniste kar na debclo. V samem Bcogradu so jih polovili kakih sto. Med nji* mi so tudi mnogi voditelii. Nepotreben stan. Francoska vlada, ki pač ni »kle* rikalna«, je podelila visoko odliko* vanje trem ponižnim redovnicam, ki strežejo bolnikom v bolnišnicah za kolero. Pa boste še naleteli na take, ki smatrr.jo vse redovnice v prosvitl.jeni družbi za nepotrebne. Kruh je dražji. V Milanu so cene kruhu posko* čile. Milančiini re že vprašujejo ali pomeni to boljše dni. Stavka akademikov v Zagrebu. Ko se v Jugoslaviji meniajo mi* nistri, se običajno menja tudi mar* sikak uradnik, ki ministrom ni po godu. Tn navada je segla tudi na univerze, kjer je običaj, da se prose* sorji sploh ne morejo prestavljati. Kljub temu je bilo zadnji čas devet zagrebških univerzitetnih profesor* jcv vpokojenih. Študentje so pa dcjali, da drugih ne bodo poslu* šali, čeprav jih pošlje Radič. Začeli so zato stavkati. »Mirovni« župan. Italijanska vlada je podelila viso* ko odliko van jc gospodu Rusci, ki je župan mesta Locarna, kjer so se ministri botali za mir. Koliko imajo gospod z'jpan pri tem zasluge pa ne vemo. !p Skregali so se. fT V videmskih fašistovskih vrstah je vse pokoncu. Videmski mestni komisar in bivši državni podtajnik Spezzotti ter grof Caporiacco, prcd* sednik furlanske upravne komisije, sta odstopila od svojih mest. Ka* kor se razbere iz Spczzottijevega pisma, se nekam hudo kregajo. Ali gre za res ali le za osebe? Med ruskimi boljševiki. Prcd kratkim smo v enem poli* tičnih prcgledov govorili o nasto* pu opozicije na 14. boliševiškem zborovanju. Zibelka te nove opo* zieije je nekdanji Petrograd, danes Ljeningrad. Boljševiški voditelji v Moskvi so se začeli resno bati za svojo vcljavo. Zato so poslali med boljševike v Ljcningrad dobre go* vornike, da bi jih prepričali, naj zapusle opozicijo. V ljeningrad* skih tovarnah so imeli kakih 50 zborovanj, katerih se je vdeležilo 35.000 deiavcev. Na zborih so spre* jeli resolucijo, kjer izjavliajo, da so bili zapeljani in da obsoiajo lje* ningradske opozicionalne vodje. Tako so Moskvičani še ob pravem času zatrli strujo, ki bi jim utegni* la postati zelo nevarna. Toda za koliko časa? Kako zares jim gre. ßritanski mornariški minister je na nekem političnem sestanku go* voril, da mora začeti zdai tudi An* glija graditi vojne ladije. Dcjal je, da so Amcrikanci, Japonci, Fran* eozi in Italijani pomnožili po vojni svoje vojno brodovje za 300 ladij. Anglcži pa le za 11. Zato se nc sme Anglež pustiti prekositi. — Na dru* gi strani pa beremo, da ie ameriška zbornica sklenila, naj gredo tudi Amerikanci na razorožitveno kon* ferenco v Ženevo. Generali potujejo. Na Žpanskem se že pripravljajo na velik obisk. Iz Francije bo pri* sei tja v februarju maršal Petain. Ko se sablje pozdravijajo, slabo kaže. Slov. podporno društvo u Borici. Ze dolgo kroži po Gorici glas, da hoče dr. Gabršček, predsednik »Slov. podpornega drušlva v Gori* ei«, isto razpustiti. Ta vest pa je povsod naletela na hird odpor. Kajti ta star zavod jc postal vsem goriš* kirn trgoveem in obrtnikom poseb* no zadnji čas priljubl.ien — nenado* mestljiv. Zato svetujemo g. predscclniku, naj raje likvidira sam, z njim dnjšt* veni tajnik ter magari še tudi bla* gajnik, a društvo mora ostati. Ne«= odpustljiv greh bi bil. če bi kdo to prvo ustanovo drja Gregorčiča iz bogvedi kakšnega muhastega vzro* ka razpustil. Ugotavljamo še nada* lje, da ima pravico razpustiti »Go* riško slov. podporno društvo« le ob* cni zbor ali vlada, a nihče drugi, pod nikako prefvezo. Končno vprašamo g. drja Gabrščeka, zakaj ne likvidi* ra »Slov. delavsko podporno društ* vo« v Trstu, zakaj ne laški »Mutuo soecorso« v Gorici«, kakor tudi ne »Mutuo« v Pulju? Vsa ta podporna društva čakajo na vladno odredbo, ki bi prišla in veliko spremenila; le mi naj bomo tako boječi in naj zbe? žimo ze prcd poveljcm, brez potre* be. — Nikar take sile, g. doktor, saj vsi vemo, kam pes taco moli. SOCIALNI VESTNIK. Sodobna socialna vprašanja. (Nadaljevanje iz pastirskega pis* ma avstrijskih škofov.") Kdaj je zasebna lastnina upra: vice na? Človek ima dolžnost, da dela. Dol* žan pa je tudi skrbeti za svojce in pomatfati ubogim. Tcga pa ne more storiti, če ne more po lastnem pre* udarku porabiti zaslužka za se in svojce. Iz tcga pa že izvira pravica do lastnine; najprej do tiste, ki iz* haja iz dela in potem tudi do zemlje, ki se obdeluje. O lastninskem pravu govori najgloblja človcška zavest. Zasebna lastnina je mogočen na? gib k delu. Ruska prislovica pravi: »Daj komu skalo v Inst in naredil bo iz nje vrt.« Narodni gospodarij tr* dijo, da je privatna lastnina gospo* darsko potrebna, ker omogoca najs bolj urejeno proizvodnjo in najbolj varčno uporabo. Pa tudi božja po* stava pravi: »Ne kradi« in s tem brani zasebno lastnino. »GORIŠKA STRATA« St ran 3. Toda po krščanskem nauku ni lastnik neomejen gospodar svoje lastnine. On je le nekak upravnik; zato izvirajo iz zasebne lastnine tu? di poscbne dolžnosti. Lastnina je le takrat upravičena, ko izpolnjnje na; loge, ki so ji v družbi odkazane Sv. K,rizoston uči: »ßogati in last? niki smejo biti le dobri upravitelji posesti, ki jim je od Boga izroecna.« Le tako nazivanje more premo-'titi neenakost in razlike v človeški družbi, ki pač nikdar ne bodo pre? nehale. Ker niso vsi ljudje enaki, zato tudi nimajo vsi po enako. Toda božja volja je, da dobro upravljanje in uporaba posestva postane vez med poedinimi udi človeške družbe, ne pa jabolko razdora. Zlaii blesk slepi. Prav je, da svari krščanstvo pred bogastvom. V knjigi »Pregovorov« je zlata vredna resnica: »Ne daj mi, o Gospod, ne uboštva ne bogastva, da ne born presit in ne porečem: »Kdo je Gospod?« Uboštva pa, da nie ne prisili krasti in krivo prisegati v imenu svojcga Boga!« Bogastvo samo na sebi ni še greh, toda posta? ne krivičen mamon, če je nastalo z izkoriščevanjem drugih in se upo? rablja v nepoštene namcne. Bogas? tvo ima v sebi earobno moč, ker od? pira pota k nebrzdani sli, k neorne? jeni gospodarski nadoblasti enega nad drugim in politieni nadvladi bo? gatih nad nemaniči, kar vodi do pun? tov in k poginu celih držav. Zlati blesk preslepi človeška srca tako, da hrepene le po uživanju in zametajo večne dobrine. Apostol narodov imenu je dobičkaželjnost »korenino vsega zla.« Bogatin hoee vedno več, pa tudi preko trupel in solz tisoče? rih. Zato je nevarnost bogastva ne? izmerna. In dandanes je družba že tako daleč, da obsodi rcvnetfa ur;u-? nika, ki je v bedi menico ponaredil, hozana pa kliče sleparskim bankir? jem, ki z borznimi in valutnimi špe? kulacijami goljufajo na tisoče maj? hnih družin za njih prihranke in oslcparijo s svojimi takozvanimi »st* nančnimi posli« delavca za rnezdo, ker je slednja vedno manjša vslcd padajoče dcnarne vrcdnosti. Bogas* tvo kliče krivico. »Prcj pride kamela skozi uho od igle kot bogatin v ne? besä!« Po zadnjem katoliškern shodu : c je razvnela po slovenskih easopisih ostra besedna borba ali je bogastvo nravno upravičeno ali ne. Mirno lahko povzamemo, da v veliki večini danes ne! Samo na sebi pae, toda ta* kega bogastva, kjer bi ležali tisočaki lepo spravljeni v shrambi in bi jih lastnik ne uporabljal, pač ni. Kriva pa je vsa preteklost od postanka li? beralizma sem, da je sploh moglo priti do komunističnega izreka: »Lastnina je tatvina!« Krščanstvo k'Aze varno srednio pot: »Ne daj mi, o Gospod, ne uboštva ne bogast* va . . . « Kaj je novega na deželi? Renče. Naš zadnji dopis v »Gor. Straži« je zadel v živo. Da bo pa slika bolj pcpcilna se je nekdo opogumil in v »Edinosti« z dne 20. t. m. nekaj od* govoril. Pravzaprav ni nič odgovo? HI, ker ni nič zanikal, pae pa našim »napadom« le pritrdil. Veseli nas, da so tudi eitatelji »Edinosti« ob* veščeni o veliki misiji, ki jo vrši društvo »Svoboda«. Za pisanje ocen dramatičnih predstav, žal, nismo poklicani, siccr pa vemo da: lastna hvala, cena mala.... Ugotavljamo lc, da je vsem prireditvam razen zad* nji adventni, spiel »vsebinsko in teh* nično«, uinetno »popolnoma dovr? sen« venec moderni — »Gigole« ali »Titina«. (!) Vse to smo moleali. Da , ste pa renški oder oneeastili z raz* trgano harrnoniko, tega nisrno mogli molčati, kajti dragi . . . živimo v dvaisetcm stoletju in končno smo tudi mi Rcčani! Izmišljcna laž je, da je mladina, ki prcdstavlja naše društvo vršila Pri kozarcih. kakršnokoli protiagi* tacijo. Ce je bila pri vaših priredit? vah vedno tako pičla vdcležba, je 2nak, da v javnosti ne vživate spo? što van j a. No, .nismo tako kratko? vidni in vemo kam nes taco moli, toda zapomnite si: kakor boste po? sojali, tako bomo vračali. Eden v imenu mnogih. Solkan. Na dopis v »Edinosti« z dne 22. januarja t. 1. pozivljam ponovno ^opisnika, cla odgovori s polnim Ppdpisom na moje tri točke v »Go? riški Straži« z dne 13. t. m. Ce tega ne stori, in se bo tudi v bodoče skri? yal, ga ponovno imenujem lopova m podlega obrekovalca, povrhu pa se umazanega denuncijanta. Če je ^opisniku kaj na časti, le ven z do* kazi in s podpisom,, kajti na vsa druga zvijanja, se ne bodem več °ziral, pač pa vstrajal pri zgornjih danih mu naslovih. — Fran Bitežnik, t- č. predsednik K. S. I. D. Fojana. Pred dvema tednoma ie umrl v ^isoki starosti 84 let dobro znani kovač g. Janez Bavcon. Do zadnje* 8a je bil vedno zdrav in delaven. oledovi njegovega dela bodo pri* cali še dolgo o njem, zlasti po na? Slh briških, vipavskih in gorskih zvonikih, v katerih je on obešal zvonovc na železje. Naj mu bo lahka briška zemlja, katero je tako ^kreno ljubil! Komen. Umrl je v Komnu trgovec z ma? nufakturnim blagom Jakob Span. Bolezen, ki si jo je nakopal v ru? skem vjetništvu, ga je spravila v zgodnji grob. Mož, ki je prišel ko? maj pred dvema letoma iz ruskega vjetništva, zapušča ženo s štirimi nedorastlimi otroci. Pogreb sc je vršil v nedeljo 17. t. m. ob obilni vdeležbi. Naj počiva v miru! Sveto. V Svetem je umrl mož visoke starosti 77?letni Ivan Štolfa, oče našega podžupana po domaee »Na? ni Lahov«. Mož, ki je vzgojil 8 otrok od katerih so trije v Ameri? ki, je bil zelo miroljubcn in zna? eaien. Naj počiva v miru! * * * Mraza in snega smo imeli dovolj. Mraz je dosegel nad 10 stopinj 5)od ničlo. Ceste so vse premrznjene tako, da je vozovni promct skoro nemogoe. Bog nam daj kai kmalu solnčnih in pomladnih dni, da pri? čnemo pridno z delom na polju! Kozana. Nekdo iz Kozane je prišel v naše uredništvo ter nam izjavil sledeče o dopisu v zadnji številki: Neki znani dopisnik je objavil v zadnji številki »Straže« kratko no? tico proti bivšemu podpredsedniku našega društva. Ker izgleda dopis tako kakor da bi ga obiavilo naze društvo, se čuti obenem vžaljen tu? di odbor. Ne bomo odgovarjali na dopis, toda zahtevamo, da se do? pisnik opraviei pri odboru društva ali pa bomo izvajali posledice. To? liko v znanje. Lazec pri Cerknem. Našemu mlekarju — našcmu pevcu! »Odprta noč in dan so \\roba vrata, AV dneva ne pove nobena praf ka.« Na potu si obnemogel. Moči so Te zapustile in nas si zapustil. Ob? nemogel si v trpljenju, umaknil si se. Vinko, dragi Vinko! Kje so naši cilji? Spoznal si in si odšel. Ti, naš up in naša nada! Se ne spominjaš naših dogovorov, naših sklepov? Zapustil si nas. Težko, pretežko je bilo zate trpljenje . . . V snegu smo Te zagrebli. V mra? zu smo se ločili. Naše srce ni za? mrznilo. naše srce krvavi ob slove? su. Poslavljamo se od Tebe, dragi naš tovariš. Poslavljamo se od dra? gega nam prijatelja, a zavedamo se izgube. Močan stebcr je padel s Te? boj in težka je za nas izguba, za nas, ki ostanemo. Spavaj sladko, dragi Vinko! Mi, ki ostanemo sku* šajmo s podvojenimi močini nado? mestiti izgubo. Vse druge ostale to? j laži-Bog! Vaški fantje. ! Vipavske novice. Zima. Pretekli teden je zima obis? kala tudi nas Vipavce; za sporn in nam je pustila snežno odejo. Njen nemili obisk so obeutili srari in mla? di, zato so se umaknili za ognjišča, štedilnike in peči. Tarn na toplem so se sukali pomcnki o potresu, go* spodarstvu in davkih. Prvo mesto mcsto pa so ravzemal' razni pogo? vori: O roparjih in tatovih, ki prihajajo iz š....... vrhov in brlogov. Te pripo* vedke so žal rcsnične, zato jih nekaj navedem. — V Podragi so pred prazmki kradli v žui^nišeu. Začeli so najprej v kuhinji, kjer so si »pri* vezali dušo«, nato so brskali na vse strani, dokler niso prišli v prvo nad? j stropje. Tarn so z vžigalicami pre? gledovali, ec so zaklenjena. vrata. R sreči je to zapazila scstra g. župni* ka in prižgala luč. Tega so se pa »po? štcnjaki« zbali ter jo popihali. Ta obisk se jc vršil okoli 5. ure zjutraj. Isto noč so uzmoviči kradli tudi v Mančah. Po novem letu so se zopet oglasili v Podragi pri Štefačevih, a jih je prepodil domači sin Tone. Takrat je še dobro izpadlo, a ne tako na dan sv. Treh kraljev. Omenjeni dan je prišel 18 letni Tone ob enajstih iz vasi, da grc spat. Kar zapazi mi dvorišču dva neznana bandita, ki žencta njih vole iz hleva. Pogum ve? lja! Tone se ojunaei, jih preteče nad vasjo in jima zastavi pot. Vname se prepir, pri katerem eden roparjev sune fanta z bajonetom v trebuh; k sreei zadene elekt. žep. svetilko, katero zdrobi, a njega le neznatno rani. Fant pa ne bodi len, potegne nož in prereže roparju žile na roki. Ta zakriči, nakar zaene drugi ropar, ki je vodil vola, strcljati na fanta, ki se je vrgel na tla. Ko poneha strelja? nje, jo Tone ves prestrašen s pre? strcljenim klobukom popiha domov, za njim pa pridirja tudi vol, katere? mu sta ropar j a ovila parklje v žak? ljevino. Vol je najbržc porabil pri? liko, ko je ropar streljal ali pa ob* vezoval tovariša ter je pobegnil. Ravno isto noč kot v Podragi so banditi kradli tudi na Slapu. Iz dvo? rišča gostilne J. Ferjančiča so odpe? Ij ali dva v voz vprežena konja, v cni hiši so pobasali par kokoši, v drugi pa lonec mleka. S tern plcnom so izginili iz vasi. Drugo jutro so jih zasačili orožniki pod Pianino z vsem plenom, a tieki so jo tako ur? no popihali, da ni padel nihče v roke pravice. — Omenjeni dogodki, tat? vine v Vipavi in razni drugi ropar? ski napadi pričajo, da se vedno bolj širi obmoejc dobro organizirane bande. Pred to zalego ni človek va? ren ne imctja in ne zivljcnja. Zato? rej Vipavci bodite pazljivi! Društva. Na Štcfanovo je prire? dilo »K. slov. izbr. društvo« v St. Vidu veselico s petjem in igro »Bele vrtnice«. Igra je na splošno vsem zelo ugajala. Želeti je, da bi jo po* novili. Zlasti je vgajala krčmarica, pa tudi drugi igralci so se postavili. Sentvidci le tako naprej po začeti poti. V nedeljo dne 10. in 17. januarja nas je povabilo »K. slov. izobraže* valno društvo« v Vrhpoljah, naj se vdeležimo njih prireditve. Vprizo* rili so Bajukovo »Miklovo Zalo«, na sporedu je bilo tudi več pevskih točk. Pri prvi vprizoritvi je bila dvo? rana nabita gledalcev, pri drugi pa je bilo še prostora. Igra je bila lepo podana. Videlo se je, da je bila do* bro naštudirana. Glavno pa je tole: Vrhpolje razpolaga z dobrimi igral* ci! 2eleti bi bilo, da bi drugic matere in pestunje 4mele otrokc doma, ker otroci ne spadajo v dvorano. — Na Colu so vprizorili dvakrat žaloigro »Mlinar in nje^ova hči«. Igrali so dobro, le škoda, da imajo premaj? hno dvorano. L. Iz Strmca. Na skalnati, a vendar lepi slo? venski zcmlji vSo naši pradedje po* stavili svoje domove in vasici dali pravo slovensko ime: Strmec. Tu se je naselil že pred sto in sto leti čvrst in krepak rod naših očctov. Prcprosto je bilo življenie naših de? dov, ki so se preživljali edino le s tern, kar jim je donašala živina. V poznejši dobi pa jih je boi za vsak* danji obstanek vodil v svet, da si tarn iščejo kruha, katerega iim^ do« mača gruda ni mogla dati. In šii so po svetu z namenom, da si kaj za* služijo in prihranijo ter se tako na stara leta znova vrnejo na domača tla, vživat potrebni mir. Pred sto leti pa so odkrili v Rabliu rudnik in tarn je bila zaposlenih vceina naših očetov in tarn smo zaposleni zdaj tudi mi. Res, da živimo edino le od rudnika, a današnja draginja je neznosna in prekaša 'naše do? hodke. O tern bi se dalo mnogo pi* sati, a za danes opustim. Opisati hočem le nekoliko naše promctno, »žclezniško omrežjc« med Rabljem in Logom. Te dneve je padlo v na? ši vasi do poldrugi meter snega in tako nam zaprlo cesto. Tako smo zdaj tu osamljeni, ker oblastva se nc pobrigajo, da bi nam odprle pot čez Predil ali vsaj v Log. Tako mo* rajo naši ubogi rudarji vsak dan po novopadlem snegu, med burjo in mrazom, po več ur hoditi, da do? spejo do Rabija, ako hočeio imeti »šiht«. Ker pa so vse drugc prošnje zaman, bi prosil samo to, da bi nam Bog dal zdravie. Ako bi našo vas doletela kaka smrt, bi ne ka? zalo drugače, kot mrliča zakopati naravnost v sneg in čakati pomla* di, da bi ga potem peljali na poko? pališče v Log. Strmški. „ Gori ška Stražaw v vsako hišo! Iz sipohega sveta. Kako se v Parizu koljejo. Na policiji v Parizu so iz spiskoT povzeli, da je vsako lcto 120 Ijudi umorjenih. Vsak tretji dan koga zakoljejo. Nov Amundsenov polet. Junaški raziskovalec severnegA tečaja Roald Amundsen bo drugič poskušal svojo srečo. Polctel^ bo spet nroti severnemu tečaiu. Topot se bo dvignil iz Rima. Z njim bo letelo na severni teeaj tudi nekaj Italijanov. Študentovsko veselje. V velikih mestih, kjer Studirajo visokošolci, se prigode marsikake dogodbice iz vesclega Studentovske* ga življenja. Pravkar pripoveduje nekdo iz Padove, kako so se šli pa* dovanski studentje in policija slepe miši. Neki poljski student je men* da zinil, da je bil avstrijski oficir na italijanski fronti. To pa je njegove italijanskc tovariše tako razburilo, da so v protem času, katerega pač imajo na izobilje, sklicali protestni shod. Omenjeni poljski student se je zbal in se zatekcl pod okrilje poljskega konzulata v Benetke. Ha* lo, zdaj eel študentovski trop na noge in hajd proti Benetkam. Polici* ja je bila pa urnejša. Komaj izsto? pijo študentje na zadnji tramvajski postaji pred Bcnetkami iz vozov, jih obkolijo orožniki. Nič drugega ni kazalo kot se mirno pogajati. Med pogajanji pa se iznuizne iz rok po? stave več kot tri dele študentov in v dir proti mostu, ki spaja Benetke s kopnim. Toda, zlomka, orožniki so jih tu spet dosti polovili. Le še majhen, a junaški trop je ušel in jo briše tik do pred Benctk. Pa še te so detektivi zgrabili za suknje. Tako se je prijetni zimski izlet iz Pado* ve v Benetke končal. Stran 4. >OORIŠKA STRATA« Zgodaj je začel. Blizu Pariza je 154ctni fantc ži* vcl pri nekih dobrih ljudch na reji. V slabi družbi se je pa kmalu nau* cil kozjih molitvic. Denar ie hotel imeti. Ta pohlep ga je spravil na pot zločinov. Njegova rednika sta zc bila preko sedemdesetih. Neke* ga dne vzame lopov sekiro in obe* ma razkolje crcpinjo. Potem pobe* re denar in pobegne v slabi tovar* šiji v Pariz. Do zdaj ga še niso našli. Pri »nebeškem sinu«. Povojni čas ni izpodmaknil stoic* ka lc ccli vrsti evropskih vladarjev. Z njimi deli usodo tudi »ncbeški sin«, dcvetnajstletni kitajski ccsar, ki se zdaj lepo po angleško kliče gospod Henry Pu. Prcd niim so se državljani dobesedno morali po trebuhu phiziti in noben Kitajec ni smel stopiti na tisto pot, koder se jc premikal sandal »nebeskega si* na«. Celo tuje poslanike so uradno nazivali na dvoru »uboßi zemski črvički«. No in zdaj je te slave ko* nee. Gospod Henry Pu, bivši »ne* bcški sin«, živi zdaj na japonskih tlcb v Tientsinu. Danes ima pri se* bi le kakih 50 svojih dvorjanov in slug; prej pa se je sukalo okrog njegu čez 10.000 oseb. Pri slovesnih cercmonijah nosi bivši ccsar še zmcraj živobarvna svilnata ohlači* la. Tod a republika mu je le tc pu* stila, kcr se republikanski mogotci oblaeijo po naše. Dragoceno ka* men je na sedanjih oblekah »nebe* Škega si na« je pa le za oči, ker pra* vo dragoceno kamenje so mu po* brali, ko so ga spodili iz »nebeške* ga carstva«. Sicer pa je bivši »ne* beški sin« zdaj gospod Henry, či* sto moderen mladcnič, ki hodi okrog v shimy obleki in čevljih na »špic« ter s ščipalnikom na nosu. Njegovi angleški vzgojitelii ga uče tudi plesati in sploh se obnašati, kakor pristoji mlademu gospodiču. Za njegove izdatke pa itak skrbi po pogodbi kitajska republika. Go* tovo je za fanta zdaj bolišc kot prej, ko je še bil v »ncbesih«. Pismo naših izseljencev. Pismo iz Južne Amerike. Plaza Huincul v dec. 1925. Čas je, da se tudi mi oglasimo iz te daljne dežele. Zaposleni smo v južnem delu argentinske republike tik državice Čile pri pctrolejskih vrclcih. Gre nam še precej dobro in tudi prihrani se nekaj, samo var* čevati je treba. Podncbje ie precej primerno, samo voda jc slaba, ker vsebuje mnogo solitra. Zadnje ča* se je nenadoma udarila strašna vro* čina in naša sreča je, da pihlja po* gostokrat veter, da jo lažie prena* šamo. Božični prazniki so pred dur* mi, zato se nam bolj kakor navadno vzbujajo spomini na našo domovi* no, ki zna tako visoko spoštovati Gospodove dneve. Ker se jih ne mremo osebno vdeleževati z vami, se jih bomo pa v duhu. Pošiljamo najtoplcjše pozdrave vsem gori* škim Slovencem. Pozdrav naš »Go* riški Straži«, ki nam prinaša novi* ce iz domovine. Pozdrav »Kmetsko* delavski zvezi«, ki se tako iunaško bori za pravice delovnega liudstva, cigar krvni bratje smo tudi mi. Po* zdrav fantom in dekletom. sorod* nikom in prijateljem, posebno pa našim Brdam in naši rojstni vasici Medani. — Več medanskih fantov. Darovi. Za Slovensko sirotišče: V poča* stitev spomina blagopok. Vladimir* ja Rutar, abs. jur., daruie rodbina Franca Mozetiča 30 L (nc 3 L!): preč. g. Andrej Furlan, Sv. Križ, 10 L. — Srčna hvala! Valuta. Dne 21. januarja si dobil : za 100 franc, frankov 92 50 do 93.— Lis za 100 belg. frankov 112.— do 113.— L«f za 100 Švic. frankov 478.- do 480 Lir za 100 češ.-slov. kron 7325 do 73.75 Li: za 100 dinarjev 43 85 do 44.10 Lir za 1 sterling 120.10 do 120.30 Lu ™ 1 dolar 24.65 do 24 80 Lir Novci po 20 frankov 94,— do 97.— Lir za 100 avst. kron 0.0346 do 0.0351 Lir Benečijske obveznice 67.25. Hiša s štirimi prostori in malim vrtom je na prodaj. Več pri upravi »Straže«. MNOGO POSESTEV IN HIŠ manjših in večjih v županiji Banja* proda se pod jako ugodnimi daje: luka pogoji. — Točne podatke MORAVA bank, agent, in komis. družba, Banjaluka s Kralja Alfonza iil. Jugoslovanski semenski krompir! Prispel bo v Italijo v dobi od 15. februarja do 31. marca t. 1, Cena na debelo bo 80 do 85 L za 100 kg, na drobno pa 85 do 90 L franko Gorica. Ker je dovoljena za uvoz samo omejena količina krompirja, naj ga kmetovalci takoj naroče pri Zadružni zuezi y Eorici Corso Verdi 37 Delitev skupnih zemljišč, občin* skih pašnikov in gozdov. — Brez* plačne informacije v pisarni v Go* rici, Corso Vitt. Emanuele III. * 19 pt. (v hiši Hipotečnega zavoda). Ugodna priložnost. Proda se ra= di bolezni v sredini mesta dobro vpeljana trgovina z mizarskimi in kuhinjskimi predmeti. Potreben ka* pital minimalen. Najemnina nizka. .Naslov pri upravi lista. ZOBOZDRAVNIK Dr. L MERMOLJA specialist za ustne in zobno bolezni, ordinira v GORlCl m IravElku 5/!L od 9. do 12. in od 3, dO 5. Stolpsic? ore najmodernejšega sistema ki se navijajo vsa kih 8 dni imam v zalogi Fran jo Štolfa, urar Komen ne Krasu vljudno naznanjamo da imamo v za- logi slike KriŽevega pota, tisk na platnu, velikost 55X80, cena 300 L, v okvirju po dogovoru. Katoiiška knjigarna v ÜORICI v Montovi his!. PlaČam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun,zajcev,mačk veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d. Prodajam PASTI in POSEBNO MESO za lov na divjačino. Qelavnica za strujenje in barFßnjß «— Nihče nirna pravice kupovati zame WALTER WINDSPACB _ GORICA - Via Carducci 6 - GORICA - I*ozor r&a izpremenjeni noslov! Ohvipje zq sviloprejo rabljene prodaja tvrdka ŽNIDERSIC & Co v Ilirski Bistrici (Bisterza) PODRUŽHIOA Ljobljanslie hredifne baabe n Gorici Corso Verdi „Trgrovskl Dorn« Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka wn!\w,ooaol» Ccntrflla L3l!BL3fiNi! Din.RioSx).ooo Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4 % Vloge ir tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valui, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli. VACLAV BENEŠ - TftEBlZSKY Dve povesti Karlštejnskega vrana Iz češčine prcval dr. Fran Bnidač. (Dalje.) Takrat je »grajščaril« na ^radu gospod Blasius Sektator. Gospod Sektator je bil vercn tip svoje dobe, ki se jL začenjala z dvajsetim in končala nckako z osemdesctim letom sedemnajstega stöletja. Za Karlštejn si ta doba ni moL»la izbrati značilnejše postave. Gospod Blasius Sektator se je trudil. da bi za časa svojeßa »vlada* nja« na tukajšnjem gradu zadadil tudi poslednic sledovc stare slave. Na poti so mu bile celo najčevine, ki so se vlekle celo v cerkvicah po stenah in so sv. Miklavžu ovilc celo škofovsko nalico, začenši ^ri mitri. Če je šel popöldne iz [jrada, je z mečem, katerej?a ni nikoli odpasal, razen kadar je sei spat, pretrgal vso pajeevino, da si je skrhal ostrino, ker je marsikdaj zabodel tudi v ka? men. Težko je reči, kakšen rojak jc bil. Nekateri so pravili, da je Čeh, druLi, da je prišel odnekod s Pore* nja, in še drugi, da je s Škotskega. Čim bolj od daleč je kdo, tem večii gospod je pri ljudstvu, tem večjo cast in spoštovanje uživa. Marsikak Čeh zna zatajiti svoj rod, celo oče= tov priimek zavrže, in ^orje, če bi kdo prišcl in rekel: »Že davno se nisva videla od tistih dob, ko sva hodila v šolo in pasla gosi.« Tako je bilo, je in bo žalibog menda ved* no. Gospod Blasius Sektator je imel dva sina in hčerko. Sina sta skižila v cesarski vojski: bila sta častnika, cden pri Valštajn? skih kirasirjih, drugi pri Papenhaj^ movcih. Hčcrka Kristina je bila v oscm* naj stem letu; očetu ni bila niti za las podobna, niti po edini potezi na obrazu, niti po najmanjši kretnji. Mati ji je bila že davno v grobu. Ko je prišel oče na Karlštejn, jc bil ze vdovec in dveletna Kristina siro^ ta. Svojega rojstncga kraia ni vide* la nikoli in tudi slišala ni o njem. Toda drugega jczika ni govorila kot češki. Kadar pa je odprla usta in govorila, so kakor zvončki zvenelc njene besede. In povrh šc ta mili, tako prisrčno jubki obraz! Pa čemu bi pripovedovali, kakšne je imela lase, kakšne oči, ali je bila bleda ali je cvetela kakor roža! <]esto je za najvabljivcjšo zunanjostjo ničvred^ no blaLfo: za zoprno pa prav tako; in čemu bi torej trošili besede! | Gospodu Sektatorju so prihajalc od časa do časa pod širokokrajni ! klobuk z oguljenim peresom čudni domisleki, zlasti kadar so po okolišs kih hribih piskali vctrovi. Nckoč sc ie spomnil ter je zacel preganjati vse pticc, ki so gnezdile na Karlštej? nu. Mnogi ptiči so živeli tu že sto let — dedi, pradedi, vnuki, pravnuki — in gnezda so bila skoro tudi tako stara, samo da so bila često poprav? ljena. Gospod Sektator je metal cc^ lo gnezda lastovic na tla; tudi po^ stolkam ni prizanasal. Kamor ni mogel -doseči s kolom, so mu morali držati lestvo. Edino vrane je moral pustiti v miru. Gnezdile so pod ne* dostopnimi pristrešji. Tudi čuke jc prcpodil, in koliko rov je uničil' Cela dva dneva je imel s tem oprav? ka, od rana do večera, še obedovati skoro ni utcgnil. Tretji dan pa ga je vse bolelo, kakor da mu je zlomljen križ. še ozreti se ni mogel. Drugič je zopet pregledoval v ka* pelici vse skrinje, vsako špranjo je prcbrskal in potem je jezno loput? nil s pokrovom, da je vse pokalo. In vendar je bilo vse iz močne hrastovine. In ko je zagledal v oknu prebito mrežo in kamen, ki so ga izstrelili Prazani proti stolpu, je spačil jezno obraz in zagodrnjal: »Dalje bi bil moral leteti in sil= ncje.« Celo drage kamene, s katerimi so bile stene posejane, kamene, ki so bili prevlečcni s precej debelo plastjo zlata, je izdiral ter jih raz* metaval kot kremenjake. Otroci, ki so se igrali spodaj pod gradom, so jih često našli in priletcli domov vsi veseli. Oče je kamen poljubil, odprl starodavno skrinjo, v skrinji predalček, vzel kos svile, zavil skrbno kamen vanj ter ga spravil za spomin, češ, kadar so imeli kaj iz Karlštejnske kapelice sv. Križa, pa če jc bilo to še tako neznatna stvarca, ki se je dotikala Kristuso* vega križa, vselej jim je to prineslo srečo. In naj je očc izpraševal otro* kc, kakor je hotel, vselej so mu rekli, da so našli kamen v travi med gramozom. Mnog sosed si je belil glavo, kako so prisli ti kameni doli med gramoz. Komu bi prišlo na mi* scl, da jih lomi s stcn gospod Sek* tator ter jih meče skozi okno! In najhujše gorjc je bilo, če mu je kdo rekel, da so cesarski pre* magani in da se švedska vojska kakor povodenj razliva po sever* nem Češkem. »Vojska, v kateri stu moia sino* va častnika, — ta da bi bila prema* gana? Kjer so Valštajnski kiraskji? — Papenhajmovi dragonci? — Vi, krti! Kakor da bi bil mogel kdo za* gnati v beg regiment, v katerem sem služil jaz!« Potem je trpela tudi Kristina in tistega dne so bili vrani lačni, ker jim je nasipala nežna roka krmo vselej šele ponoči. Toda vranje oko najde zrna in drobtine v temi, ko ne vidiš niti za korak pred seboj.