Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland, O A/o. stil Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki NAPREJ *a dosego 40,000 članov in članic do prihodnje , konvencije! Entered m Second AO. 44 — ŠTEV. 44 December ltth. lm. »t the Feel Offtce at Cleveland. Obla. Cader the Aet of Mth.UU. km eptet fer MaOtag al Speelal Bata a( Feetage Proettei f er hi CLEVELAND, O^ 5. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1941 11*1 Aet et October Srd. 1917. Aathorbed on M»y «nd. 1911. VOLUME XXVII. — LETO XXVII. Lausche zmagal SLOVENEC ŽUPAN CLEVELANDA V našem Clevelandu še ni bilo nikdar tako veliko zanimanje pri županskih voirfcf^ kakor včeraj, to pa zato' ktf IZ GLAVNEGA BRADA K S. K. JEDNOTE ZADEVA GLEDE NABAVE JEDNOTINE LASTNE TISKARNE Pod zgorajšnjim naslovom je bil v Glasilu minulega tedna (29. oktobra) priobčen članek izpod peresa brata John Pezdir-tza, člana glavnega nadzornega odbora K. S. K. Jednote. Brat Pezdirtz prinaša pred članstvo zadevo glede lastne Jednotine tiskarne v taki obliki, da izgleda, kot bi glavni odbor nekaj prikrival ali bolje rečeno, da je dal "mačka v žaklju" članstvu na splošno glasovanje. Ker pa ni vse tako, kot brat Pezdirtz poroča, in ker njegovo poročilo ne odgovarja resnici, zato. naj služijo naslednji podedki bratu Pezdirtzu v cd govor, člemstvu pa v pojasnilo. Pregovor pravi: "Slišati je treba dva zvona, da se resnica spozna " Brat Pezdirtz je o ngbavi lastne Jednotine tiskarne po svoje zavil in teiko javnosti poročal, resnica in nič drugega kot resnica je pa tole: Pri minuli (XIX.) redni konvenciji, ki se je vršila v E velet hu, Minn., avgusta, 1938, je bila po tozadevnemu odboru delegaciji predložena neislednja resolucija: "Resolucija predložena po enem delegatu; da naj naša Jednota nabavi neko tiskarsko podjetje ter izdaja dnevnik z eno cbligatnc številko na teden. Odbor pride do zaključka, da Jednota nima tozadevne pravice in bi tudi ne bilo priporočljivo z gospodarskega stališča. Po daljšem razmotrivanju odborskle- je za *a urad kandidiral naše i ne, da se glavnemu odboru naroči, da v prihodnjih štirih letih gore list, ameriški Slovenec in naš rojak bivši okrajni sodnik Frank J. Lausche in je tudi nad vse častno zmagal z okoli 50,000 glasovi večine. sche, ki bo prihodnji pondeljek uradno zaprisežen je dobil izmed 911 precinktov 129,-218 glasov, njegov protikandidat, sedanji župan Blythin pa 82,080; vseh precinktov je 1,016; zaključno ali uradno poročilo izide popoldne. Že sinoči je republikanski vodja, kongresnik Bender čestital Lauschetu; danes na vse zgodaj so pa pričele prihajati zmagovalcu Lauschetu čestitke od vseh strani; med temi je dospela tudi čestitka našega clevelandskega nadškofa Schrembsa. Novoizvoljeni župan Lausche se je sinoči po WGAR radio postaji zahvalil cleve-landskemu narodu za izvolitev, tako tudi njegova gospa soproga. Mr. Frank J. Lausche, rojen in vzgojen, v Clevelandu bo 14. nov. t. 1. obhajal svoj 46. rojstni dan. Njegov že pokojni oče je'bil doma iz Hinj pri Žužemberku, njegova tudi že pokojna mati pa iz Dvorske vasi pri Vel. Laščah. Živei naš novi župan! Trije slovenski councilmani ponovno izvoljeni Pri včerajšnjih volitvah so bili vsi trije bivši naši councilmani: Pucel, Kovačič in Ve-hovec z veliko večino ponovno izvoljeni. LISTNICA UREDNIŠTVA Posameznim članom, tako tudi našim krajevnim društvom se s tem naznanja, da v bodoče ne bomo več priobčevedi kakega raz-motrivanja ali protesta glede nabave lastne Jednotine tiskarne. V tej zadevi se je treba držati Jednotinih pravil člen 10, točka "k" na strani 113, ki določa, da med splošnem glasovanjem tozadevno razmotrivanje preneha. \\ prouči mzžnost tiskanja Glasila in tiskovin v poslopju glavnega urada, stroške, ki bi nastali pri nabavi potrebnih strojev, ketkor i udi stroške vzdrževanjem ter če to Uvidi umestno izvršiti, naj da tozadevni predlog na splošno gleisovanje članstva." ZDOKNICA SPREJME TA DODATEK ODBORA, DA SE / uL.irtt&mj ODnifnt, DA TO PROUČUJE PRI HODNJA ŠTIRI LETA IN DA NA SPLOŠNO GLASOVANJE. Kako je glavni odbor pri svojih sejeth glede lastne tiskarne razpravljal, je razvidno iz izčrpkov, posnetih iz zapisnika sej glavnega odbora: SEJA DNE 27. JANUARJA, 1939, POPOLDNE: Temu sledi zadeva glede nabave lastne tiskarne, kakršno je minula konvencija priporočala. Predložilo se je ves načrt za nove stroje, stroške in se je tudi v pošte v al o dohodke in veliko korist lastne tiskarne v dobrobit Jednote, nakar je bilo sklenjeno prepustiti to zadevo eksekutivnemu odboru Jednote, in se bo o tem zopet govorilo in sklepalo na prihodnji seji glavnega odbora meseca julija. • SEJA 25. JULIJA, 1939, POPOLDNE: Nato pride na dnevni red zadeva glede leistne tiskarne. Zbornica pooblasti glavnega predsednika, da naj on imenuje tozadevni odbor, ki naj ukrene potrebne korake in poizve vse podrobnosti v tej zadevi. O tem se bo poročedo na prihodnji seji glavnega odbora. 0 SEJA DNE 27. JANUARJA, 1940, DOPOLDNE: Brat glavni predsednik imenuje sledeči odbor, ki naj sestavi za prihodn jo sejo v juliju proračun za ustemovitev leistne tiskarne: Brat Zalar, brett Zeleznikar, Rev. Buteda, bred Brince in brat Gospetdarich, in naj o tem v juliju poretča. SEJA DNE 26. JULIJA, 1940: , Brat glavni tajnik pore>ča, da je imel nedavno izbrani odbor za ustanovitev lastne Jednotine tiskevrne v tem času parkrat sejo. Dobilo se je od nekega strokovnjaka potrebna pojasnila, koliko bi lastna tiskarna z vso opremo veljeda. To zadevo se izroči tiskovnemu enlboru, da bo o nji poročed na prihodnji seji v januetrju. SEJA DNE 31: JANUARJA, 1941, POPOLDNE: Nerto nastane živahna debata glede nabave leistne tiskarne. Tozadevni odbor podaja svoje poročilo in nasvete, tako izraža tudi več drugih zborovedcev svoje mnenje. Končno je bilo sklenjeno, da naj se de>bi še nekaj potrebnih petdatkov v tej zadevi in se o tem poroča na prihodnji polletni seji meseca julija; na tej seji bo zbornica ta načrt ali odobrila in ga dala člemstvu na splošno glasovetnje, ali pa bo istega ovrgla. SEJA DNE 29. JULIJA, 1941, DOPOLDNE: Nato nastane živahna in dolga debata glede nabave leistne Jednotine tiskcnrne. Iz predloženih treh načrtov edi proračunov je razvidno, da bi se tiskarno lahko sedaj- opremilo z vsemi potrebnimi stroji in drugim po sledečih vsotah: $32,809.99; $30,-147.05 in $28,129.82; to so torej cene treh ponudbenikov. Ker se zbornica glede natančne cene edi stre>škov tiskanja Glasila ne more zediniti, bred Brince predlaga, bred Dečmcm. podpira, da naj tozadevno že svoječasno izbrani odbor še sestavi, kolikor mogoče natančno špecificirem in zetnesljiv proračun stroškov izdaje lista ter naj istega dopošlje v obliki glasovnice tekom 30 dni vsem glavnim uradnikom in ureidniceun v vpogled in odgletsovanje. Če bo ta načrt sprejet, bo predložen še člemstvu Jednote na splošno gleisovanje kakor je zetdnja konvencija to določila. Predlog breda Brince soglasno sprejet, V smislu sklepa in določila glavnega odbora je šel odbor za tiskarno ponovno na delo v de>sego informacij o stroških tiskanja in izdaje Gletsila. Ko se je potrebna pojasnila o strošjkih tiskanja Glasila prejelo, je bilo članom in članicam glavnega odbora poslano sledeče uradno naznanilo: {j IZ GLAVNEGA URADA KRANJSKO-SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE "Joliet, lil., 16. avgusta, 1941. "Cenjeni sobrat: "Cenjena sosestra: "Glavni odbor je na minuli seji določil, da se vsem članom in članicam glavnega odbora pripravi poročilo, v kederem naj bo naveden proračun, namreč, koliko sedaj Jednota plača za tiskanje Glasila in koliko bi isto stalo, ako se uvede nameravana lastna tiskarna. "Jednota ima sedaj v novem poslopju potrebne prostore za lastno tiskarno na razpolago, ker na to se je skrbelo, ko se je zidalo nov urad, kevr je bilo povsem v resnici skrbno in premišljeno izvedeno. "Glede leistne tiskarne se je razmotrivalo že na minuli konvenciji in ista je glavnemu odboru deda naročilo, naj zeidevo prouči in če se bo dokazalo, da bi bila leistna tiskarna Jeelnoti dobičkonosna ali koristna,, naj potem glavni odbor zadevo da na splošno gleisovanje ali Članstvu v odločitev. "V naslednjem boste dobili potrebne podatke, ki se naslanjajo le na tiskemje Glasila. "Po prejemu tega poročila sc lahko obrnete na kako Veišo bližnjo tiskarno, ki Veun bo gotovo z veseljem na razpoleigo na morebitno vprašemje edi pojetsnilo, ki Vam bo pomagalo Vaši odločitvi, predno be>ste glasovali za sprejem poročila ali ne. "Ako bo poročilo od večine glavnega odbora sprejeto edi odobreno, potem se bo zadeva lahko oddala na splošno gleisovanje, ki je potrebno, da se isto izvrši še to leto. Zadevo prineišedi na konvencijo, bi bilo nesmiselno, ker vseika debata bi stala Jednoto denar in končno bo itak konvencija celo zadevo ponovno pewerila glavnemu odboru. "Čeprav glavni Odbor načrt odobri in če člemstvo odglasuje v prilog leistne tiskarne, s tem pa še ni rečeno, da se bo s tiskarno pričelo, in to toliko četsa ne, dokler svetovne razmere ne postanejo stemovitve. "Zadržek nam bo povod, nabava časopisnega papirja, ki obeta biti na istem primanjkljaj v prihodnjem letu. Seveda, eiko ne bo tega zadržka, se bo lahko s lastno tiskarno pričelo, kakor hitro bo eiocolj ugoden Čas za to. "Za 19J50 iztisov Glasila se sedaj Jednoti računa $ 304.00 PRORAČUN ZA TEDENSKO IZDAJO GLASILA V LASTNI TISKARNI Dva delavca (stavca) za sestavo in pripravo forme za tisk—56 kolon seimega čtiva .....$ 63.43 Strojnik za en dan ........................ 832 Pomočnik ........................../...... 5J30 Naslovitev in zeivijanje lista................ 15.75 Skupni stroški za delavce........$ 92.75 Papir za tiskanje lista, 19£50 iztisov........$ 61.00 Poraba črnila (časopisna "tinta") ............$2.25 Izčrpanje svinca .......................... 1-00 Elektrika ................................. 7.00 Davek starostne pokojnine za delavce ....... 2.52 Odvoz lista na pe>što----................*• • 5.00 Skupni tedenski proračun.......$171.52 $ 171.52 Razlika.............................. 132.48 Celoletni račun za tiskanje Gleisila po $304 tedensko cli za 52 tednov znese.......................f .$15^08.00 Celoletni proračun lastne tiskarne znese........... 8$19.04 Celoletna razlika ................................$ 6£88.96 Znižana letna vrednost strojev in oprema, 10%...... 3J>00.00 Razlika na podlagi proretčuna.....................$ 3J88.96 Celoletn\ izdatki za tiskemje Gleisila po $304 tedensko ali za 52 tednov znese............ .....$15,808.00 CELOLETNI PRORAČUN LASTNE TISKARNE: Plače delavcem .........................$4 £23.00 Papir za tiskanje Gleisila.....c...........3,172.00 Črnilo................................... 117.00 Izčrpemje svinca......................... Elektrika ....................t........ 364 00 Davek starostne pokojnine za delavce..... 131.04 Odvoz lista na pošto......,................260.00 Znižanje vrednosti strojev 10% letno.....3J00.00 Skupni proračun..........-..........$12,419.04 Reizlika na podlagi proračuna A........ 3£88.96 "Kupna cena potrebnih strojev in druga oprema bi stalo Jednoto največ $35,000.00. POJASNILO "1. Ako glapni odbor načrt odobri, in če splošno glasovanje za lastno tiskarno prodere, bo imel glavni odbor svobodno moč, da z obratom prične vsak čas, oziroma tedaj, ko bodo ugodne reumere za to. "Stabilnost cen'tiskarski opremi se kljub sedanjim razmeram ne bodo tako spremenile, da bi zadržalo načrt nameravane tiskarne, toda vse drugače pa zna biti glede nabave potrebnega papirja za tiskanje lista. Prerokuje se, da bo nastalo pomanjkanje že prihodnje leto in He bo temu res tako, bomo pa počakali na zanesljivo ugodnost. 2. Proračun, ki je Vam predložen, se naslanja samo na delo v zvezi Gleisila. V tem niso označeni stroški kot na primer delavec ali delavci, ki bi znedi biti nastavljeni za razna druga tipkarska dela, kar pemieni večji stroški na plačah, nasprotno pa tudi večji dohetdki na izvršenem delu. "3. Kupna cena tiskeerske opreme bi stala največ $35,000, kar pomeni, za splošni tiskarski obrat. Važni stroji seveda 6o-do novi. V proračunu je razvidno, da se namereu a računcdi letno znižanje vrednosti strojev 10% in to leihko vsako nadaljno leto, dasi se priporoča znižanje na nove stroje le 5rt vsaj za prva tri leta. "4. Pri nakupu strojev, ako plačemi v gotovini, ko be>do dostavljeni, se lahko pričakuje od 2% do 3'< popusta na kupni ceni. Plače delavcev se je računalo le za delo edi čas, ki se bo potrebovalo za izdajo Gleisila, ketkor že gori omenjeno. Računalo se je za delo za 56 kolon samega čtiva. Ako se Glasilu pridobi kaj og\isov, posebno pa stednih, potem bodo stroški nižji in dohodki višji. Pri teiko številni cirkulaciji kot jo ima naše Glasilo, je lahko pričakovati tozeidevne dohodke na oglasih, da bi pokrivalo stroške papirja za tiskanje Gleisila. Več oglasov, več dobička! "Proračun je izdelem na podlagi sedanje tržne cene stre>-jev, papirja itd. Kakšne cene nam prinese prihodnost, pa še ne vemo. v "Izvedite proračun pregledati in kmalu sporočiti, kaj je Vaše mnenje, namreč, ali naj 'se načrt lastne tiskarne da članstvu na splošno gleisovem je ali ne. "Za tiskovni odbor: "JOSIP ZALAR." PRIPOMBA To je ono uradno nbznemilo, ki brat Pezdirtz pravi, da je prejel scuno neke neoficijelne številke na kosu papirja, ki jih pa, kakor omenja, ne smatra za mere)dajne. Proračun stroškov tiskanja Glasila, ki je bil poslan na glavne odbornike in odbornicc, ni sestavil ne>ben član glavnega odbora, ampak proračun je bil sestavljen od treh zanesljivih mož, vsi trije člani K. S. K. Jednote, ki so vešči v tiskarski stroki. Eden izmed teh je uslužben pri lokalnem listu že dolgo vrsto let, ki je eden izmed najboljših črkostavcev in kot tak ve, koliko časa je potreba, da se besedilo za Glasilo neislavi. Dva čletna izmed teh treh last ujet a lastna tiskarska podjetja in dobro razumeta, ali je lastna tiskarna dobičkonosna ali ne; če bi ne bila, bi že morala prenehati s svojim podjetjem. Radevolje priznam, da jaz nisem tiskar, še manj pa kakšen strokovnjak tiskarske obrti. Isto velja tudi za ostale člane glavnega odbora. In ker člani e>dbora nismo strokovnjaki v tiskarstvu, zedo smo delali kolikor mogoče premišljeno. Povpraševalo in iskalo se je pojasnila pri reiznih družbah, kakor tudi posameznih ljudeh, ki imajo skušnje v tiskarski stroki. Tako je bil tudi proračun stre>škov tiskanja Gleisila pripravljen od oseb, ki imajo skušnjo in ki so v tiskarstvu izvežbeuti. Poleg Glasila bi se tiskalo tudi koledarje in razne druge za Jednoto in krajevna društva potrebne tiskovine. Koliko plača Jednota za teike tiskovine, navajam za vzgled vsote, ki jih je Jednota plačala od 1. jamiarja, 1935 do 30. oktobra, 1941: Za leto 1935 .....................................$ 4,456.92 Za leto 1936 ...................................... 3,14725 Za leto 1937 ..................................... 2,451-90 Za leto 1938 ..................................... 2£85.91 Za leto 1939 .............................. 7,493.23 Za leto 1940 ..................................... 5 £90.06 Za leto 1941 (do 30. oktobra) ........................ 1,492.15 Skupaj ..............................$27.017.42 Statistika dokazuje, da imajo tiskarska petdjetja na tiskovi-nah od 25°/c in več dobička. Ako računamo povprečno 25', dobička na skupno vsoto, ki jo je Jednota plačala, potem bi znašal dobiček $6,754.35. To so torej številke, ki so neovrgljive tudi za takega, ki jih noče videti. Brat Pezdirtz piše, da bo tiskarna stala okrog 60 do 70 ti-soč dolarjev. To ni res. To je navadno zavijanje resnice in **blufanje članstva." Pri sejah glavnega odbora ni bilo nikdar omenjeno, da bo stala tiskarna 60 do 70 tisoč dolarjev. Netbe-den izmed glavnih uradnikov ni kaj takega nikdar v mislih imel. Se mem j pa bi bil kederi izmed članov glavnega odbora zato,.det bi se tako ogromna vsota za tiskarno potrošila. In jaz sem, ki bi bil eden izmed prvih, ki bi temu odločno oporeked in nasprotoval. Poleg tega je pa jasno kot beli dan, da bi (fržarni zavaro-valninski komisar nikdar ne dovolil potrošiti 60 do 70 tisoč dolarjev. Državni zavarovalninski načelnik je dovolil, da se sme za tiskarno potrošiti največ $50,000. Glavni odbor pa je mnenja, da bi se dedo tiskarno opremiti za približno $35,000. Bred Pezdirtz piše, da imajo voditelji tega gibanja v mislih kupiti za $35j000 neke stare "second hand" že obrabljene stroje. Tudi to ni res. To je samo pesek članstvu v oči. Resnica je tole: Če pride do tiskarne, se bo postavilo popolnoma nove -troje. Kaj in kakšne stroje bi se kupilo, naj služi za vzgled naslednje: Dalje na dragi strani (Nadaljevanje It 1. »trenil. Cerne NOVIH potrebnih strojev za celoten tiskarski obrat: Stroj za tiskanje Glasila .........................$10J48M (Stroški ustoličen ja stroja so všteti) Dva "Linotgpe" stroja ........................... 9JM0M Sedem magazinov raznih črk................ .... 2,700M Stroj za tiskanje večjih listin kot certifikate, stenske koledarje Ud. .......................... 6^09.50 Siroj za tiskanje pisemskega papirja, kuverte itd. ... 1 £23.75 Stroj za rezanje papirja, večje velikosti............ 1,18125 Razne druge potrebščine ..i...................... 2,000.00 Skupna cena..........................$33^62.50 Te številke jasno kažejo, da ima glavni odbor namen naba-biti nove stroje, ne pa kako "staro šaro," kot trdi brat Pezdirtz. Brat Peidirtz zatrjuje, da se je pri zadnji seji glavnega odbora predložilo nekakšne proračune zadnjo minuto, to je ob času, ko se seja zaključuje. Da je bila razprava lastne tiskarne zadnja točka dnevnega reda, to je tedaj, ko že vsak takorekoč drži v roki svoj potni kovčeg in je že ves nervozen, ker se boji, da vlaka ne zamudi. To jc zelo žalostna izjava in posebno še, ko pride od člana glavnega nadzornega odbora. Ta izjava spričuje, da ko se brat Pezdirtz udeleži seje glavnega odbora, se ne zanima za važne točke dnevnega reda, temveč drži potni kovčeg v roki in je ves nervozen, ker se boji, da ne bi zamudil vlak. Brat Pezdirtz, če je res tako, kot pišete, potem ste edini izmed glavnega odbora, ki držite potni kovčeg v roki in ste v nervoznem strahu, da bi ne zamudili vlak. Pomilovanja vredno! Brat Pezdirtz, kot član glavnega nadzornega odbora ve, ali pa bi moral vedeti, da se zborovanje glavnega odbora ne zaključi, dokler ni izčrpan ves dnevni red. lii dokler ni seja zaključena, je dolžnost vsakega člana glavnega odbora, da pazno sledi razpravam dnevnega reda in to neoziraje, če je to prva ali zad-nja točka dnevnega reda. Člani glavnega odbor dobijo plačane dnevnice za časa sej, zato je tudi vsakega člana glavnega odbora, tako tudi brata Pezdirtza dolžnost, da ima pri sejah v mislih Jednoto, da sledi razpravam dnevnega reda, in šele potem, ko je zborovanje zaključeno, pride na vrsto kuferček" in vlak. Da je bila zadeva lastne tiskarne zadnja točka dnevnega reda, se je to določilo na izrecno željo in priporočilo brata glavnega predsednika in to iz naslednjega razloga: Glavni odbor je smatral vprašanje lastne tiskarne za zelo važno zadevo. Zato se je na priporočilo brata glavnega predsednika v prvi vrsti rešilo vse druge manj važne stvari, vprašanje lastne tiskarne pa je bilo določeno kot zadnja točka dnevnega reda in to zato, ker je bila želja brata glavnega predsednika, da se o tej zadevi kolikor mogoče podrobno razpravlja, kakor tudi, da se da vsakemu članu glavnega odbora dovolj časa o zadevi govoriti in razpravljati. Brat Pezdirtz, pri seji je bil čas govoriti, ne pa sedaj potoni Glasila begedi članstvo. Ako niste bili s predloženimi podatki in poročili zadovoljni, ste imeli priliko in ne samo to, Vaša dolžnost je bila ugovarjati in zahtevati nadaljna pojasnila. Kje ste bili? Zakaj niste pri seji nastopili, kot se od člana glavnega odbora pričakuje in spodobi? Brat Pezdirtz, poznam Vas in dobro vem, zakaj niste prej ugovarjali%in zahtevali nadaljnih pojasnil. Znano mi je tudi, zakaj ste sedaj pričeli v Glasilu o tej stvari razpravljati. Ker Vas zelo debro poznam in vem, zakaj tako pišete, si predrznem Vam staviti tole vprašanje: "Brat Pezdirtz, obrnimo celo zadevo nekoliko drugače in recimo, da se glavni urad Jednote namesto v Jolietu, nahaja v Clevelandu. Nasprotno pa bi se tiskalo Glasilo v Jolietu, namesto v Clevelandu, bi li tudi potem pisali tako, kot pišete sedaj? Ygu icould like h-11." Brci Pezdirtz, ako bi bila zadeva taka kakor gori omenjeno, vem, da bi ne pisali kot pišete, zato Vam svetujem in priporočam tole: Brat Pezdirtz, ne delajte zdražbe; ne "blufajte" članstva. Vedite, da so v preteklosti že drugi faktorji poskušali Jednotino članstvo "blufati,n toda niso uspeli. Tudi vi ne boste. Brat Pezdirtz, napačne smernice ste zavzeli. Zašli ste. Vrnite se nazaj na pot resnice in odkritosrčnosti. Ne slepite članstvo! -k-"*" -* Minula konvencija je glavnemu odboru NAROČILA, ne priporočila ali svetovala, marveč NAROČILA, kar pomeni toliko, kot ukazala, da zadevo lastne tiskarne prouči in ako pride do prepričanja, da bi bila lastna tiskarna za Jednoto dobičkonosna, naj da predlog članstvu na splošno glasovanje. Glavni odbor je v smislu konvenčnega naročila zadevo preštudiral in prišel do zaključka, da bi bila lastna tiskarna Jednoti v korist. Glavni odbor je v smislu konvenčnega naročila zadevo predložil članstvu potom splošnega glasovanja v odločitev. Glavni odbor je izvršil svojo dolžnost kot od konvencije naročeno. [ ' r> Zadeva je sedaj pred članstvom in članstvo naj ima odločilno besedo. Glavni odbor nikomur ne narekuje ali ukazuje, kako mora voliti. Ima pa pravico priporočati, kar smatra za Jednotino korist, to je tudi storil. Protesti in vse drugo je nepotrebno. Pred seboj imate glasovnice, glasujte po vašem prepričanju. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. DRUŠTVENA NAZNANILA venec in Slovenka pristopil k enemu ali drugemu društvu naše Jednote. Z veseljem tudi omenim, da so bili vsi uradniki našega društva sv. Joiefa no-vzoči. Sobrat Zupan je veliko važnih točk povdarjal, kar se tiče naše Jednote in naših društev, povedal nam je, kako lepo naša Jednota napreduje in apeliral na vse člane, da naj gledamo, da dobimo nove člane in da ako nismo še dosegli našega cilja dobiti 40 članov za 40-let- na je bila 20. januarja, 1^99 v vasi Rečica na Štajerskem. Pristopila je k Jednoti 14. maja, 1930. Tukaj zapušča žalujočega soproga Max Koren, hčerko in sina, katerim izrekamo naše sožalje. Tebi, draga sosestra, pa želimo, da se spočiješ od dolgega trpljenja in večna luč naj Ti sveti. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Sporočam, da smo prejeli iz glavnega urada glasovnice glede1 lastne Jednotine tiskarne. Nekatere ste že glasovale, dru- nico, da ne smemo tega pozabi- ge se pa še priglasite, prosim, ti, ampak da naj kar naprej Cas zato je do 29. novembra, agitiramo in delujemo za napredek društva in Jednote, če hočemo poslati dva delegata na prihodnjo konvencijo. Sobrat Zupan je tudi precej na delo stopil, ko je dospel v New York; gledal je, da spregovori dobro besedo za Jednoto, tako je nagovoril kar štiri kandidate, kateri mislim, da bodo v kratkem pristopili k našemu društvu. Torej hvala, bratu Zupanu za njegovo delo. Mrs. Zupan, ko je slišala, da imamo precej sitnosti, da bi zopet letos začeli z društvenim klubom kegljati, je nam dala idejo in rekla, da je sigurna, da bo ta ideja dobra, in sicer da naj tudi ženske pristopijo k temu klubu. In res je bila to dobra ideja, kajti precej so se štiri ženske ponudile, da hočejo pristopiti in začeti z društvom kegljati. Gospa Zupan je tudi omenila, da ako včasih kakšna krogla pade v "graben," da je treba precej na delo stopiti in dati ženskam pogum,' da bodo šo boljše drugikrat kegljale. To je res dobra ideja, da vsak skrbi in gleda za naš ženski spol. Vaš predsednik se je tudi izrazil, da kam naj se pa on obrne, ker da mu vsaka krogla pade postrani in nato pa ni nihče nič rekel. Ko se je čas razhoda bližal, sta se Mr. in Mrs. Zupan lepo zahvalila vsem,, kateri so se udeležili. Res je bila lepa udeležba tako, da še ne pomnim, da bi bilo še kdaj toliko naših članov in članic skupaj, da pozdravijo Jednotinega zastopnika, kakor jih je bilo navzočih ta večer, da so pozdravili sobrata Zupana in njegovo gospo soprogo! Tako da smo se morali ločiti za en čas eden od drugega. K sklepu sta se Mr. in Mrs. Zupan ponovno lepo zahvalila vsem skupaj ea lepo postrežbo in naklonjenost, češ da nista kaj takega pričakovala in bosta ta večer za vedno v spominu ohranila. Obema kličemo: Na zopetno svidenje. S pozdravom, Joseph J. Klun, poročevalec. DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. 57, BROOKLYN, N. Y. Lep poslovilni večer Na naši slavnesti v nedeljo, dne 19. oktobra je bilo oznanjeno, da naj se člani in članice društev KSKJ v Greater New Yorku skupaj zberejo v četrtek zvečer v Slovenskem Domu, da se skupno poslovimo od našega sobrata in nekdanjega uradnika društva sv. Jožefa, -št. 57. brata-Ivana Zupana in Mrs. Zupan. Kakor znano, je sobrat Zupan zastopal K. S. K. Jednoto ob priliki 40-letnice našega društva. Veliko članov in članic naše- , ga društva pa tudi drpštva Marije Pomagaj in društva sv. Ane se je udeležilo tega poslovilnega večera, navzoč je bil tu-j di brat in njegova familija sobrata Zupan-a. Mrs. Skrabe je j bila zastopnica društva Marije Pomagaj, št. 184 in Mrs. Ton-čič pa društva sv. Ane, št. 105. Mr. Tassotti je zastopal Slovenski Dom. Z nami so bili tudi naš gospod župnik Father Pius in so nam tudi omenili, kje so se prvič sestali z Mr. in Mrs. Zupan, in nam veliko važnega povedali, kar je.bjlo v čast Mr. in Mrs. Zupan. Dalje so tudi priporočali, zakaj naj bi vsak Slo- DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 79, WAUKEGAN, ILLINOIS Vabilo na klubovo prireditev in sejo Dne 9. novembra, prihodnjo nedeljo bo priredil športni klub našega društva neke vrste "party" v klubovih prostorih naše šole; na to prireditev ste vsi prijazno vabljeni. Naša prihodnja seja se vrši na nedeljo, dne 16. novembra, na isti bomo imeli volitev zaradi lastne Jednotine tiskarne; eni so že volili na svojem domu, drugi bodo pa lahko na prihodnji seji, kajti splošno glasovanje glede te zadeve se ima zaključiti dne 29. novembra. Oni, ki ste že glasovali, ste prošeni, da mi glasovnice kmalu izročite, na isti se mora vsak podpisati; glasujte pa po svojem najboljšem prepričanju. S pozdravom, Jennie Keber, predsednica. Na zadnji seji je bila sprejeta nova članica Barbara Smith. S prestopnim listom se nam je pridružila Mary Kovačič, soproga dr. Joseph Kovačiča, od društva št. 165, West Allis, Wis. Iskrene čestitke k naraščaju družine Mr. in Mrs. Joe Kra-mer v Milwaukee, Wis., ki so dobili čvrstega sinčka Josipa. Ker je mati, Mrs. Kramer, čla-nic^ našega društva, ravno tako tudi njih hčerka, zato so še sinčka vpisali pri nas. V mladinski oddelek je bila tudi sprejeta šest mesecev stara Elizabeth Ann, hčerka družine Anton Stubler Jr. Vsi novi člani in članice nam prisirno* dobrodošli ! / Mlada članica našega društva Miss Helen Golichnik, hčerka družine Joseph Golichnik, je izdelala šolo za bolničarko. Graduirala je v bolnišnici sv. Neže v Fond du Lac, V/is., že meseca junija, a sedaj jo pa še napravila z odliko državni izpit. Draga Helen, v imenu društva sprejmi naša prisrčne čestitke z iskreno željo, naj" Te Bog blagoslovi. Favno tako naše čestitke stari-em in celi družini. SSlika te rove bolničarke se nahaja na današnji Our Page. Naša nadzornica Miss Mary Novshek se je poročila z Mr. Methodius Anzick. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Peter Nov-*Iiek. Naše čestitke in obilno sreče v zakonskem življenju Na bolniški listi so sledeče članice: Jennie Godec, Frances Ribich Sr. in Anna Stubler. Na zadnji seji je bilo prečitano povabilo društva sv. Jožefa, št. 103, West Allis, Wis., ki bodo slavili 35-letnico dne 23. novembra. Sklenjeno je bilo, da se odzovemo povabilu kolikor mogoče v lepem številu, zato nameravamo najeti bus. Vbžnja bo stala $1 na obe strani. Prosim, da se točno priglasite, katere nameravate iti. Končno tudi sporočam, da sta slavila 25-letnico zakonskega življenja Mr. in Mrs. Steve Radovan. Sorodniki in prijatelji so jima priredili prijetno presenečenje s številno udeležbo dne 25. oktobra v Standard dvorani. Družina S. Radovan, sedem po številu, vsi spadajo h K. S. K. Jednoti. Srebrnoporo-čencema iz srca želimo še nadaljnih 25 let srečnega zakonskega življenja z najboljšim zdravjem in blagoslovom božjim. S pozdravom, Johanna Mohar, tajjiica. DRUŠTVO KRALJICA MAJ-NIKA, ŠT. 157, SHEBOYGAN, JVISCONSIN Smrtna kosa — Razno Cas je, da se zopet oglasim. V prvi vrsti želim sporočati, da je po dolgi bolezni dne 30. septembra umrla članica našega društva Frances Koren. Roje- DRUŠTVO SV. MIH AL J A, BROJ 163, PITTSBURGH, PA. Važna objava 1.—Naša dojduča sjednica če se održavati na 9. novembra točno u 2 sata posle podne u navadnim prostorijama. 2.—Na istu sjednicu ste pozvani u što večem broju, jer imamo več važnih točka na dnevnom redu. Ujedno se bliža i kraj leta, pak bi trebalo, da se pripravimo z'a sve u napred. 3.—Imamo na rukama splošno glasovanje.za našo vlastno tiskarnu (štampariju), pak vam budem o tome podao na točno pojasnilo, da budete znali, kako glasovati; isto čeju biti i druge zadeve, jer ja ne mo-^u toliko govoriti jednom po jednom Članu, .onako kada do-djete na sjednicu, pak budete čuli zajedno. 4.—Molim ove, koji zanema-raju svoje uplate (društveni asesment), da iste podmirite i dojdete na sjednicu podplatiti. Kako čujem, da me nekoji tra-žu na domu, pak da me ne najdete; to je vam dobar "excuse" i to vama, koji ste nemarni, moram reči, da ste nemarni, jer ja znadem, koji "stetik" dela svaki dan, onda bi lahko platio uprav na sjednici, ne treba če-kati "pede;" a ja ne mogu Sekati po jednoga svaki dan, da budem kao na straži. Na pri-mjer, danas je sjednica, a od-ma firugi dan ujutro, još sam u krevetu, več mi trka na duri da bude platio. Bračo i sestre, držite se reda i polazite*na sjed-nice; koliko «ja dobim kritike zašto doma ubiram asesment. Ne zamiram ovim, koji su oddaljeni, nego vam, v bližini Meni je žao, da me tako srdite i mučite, kaj sam vam bolj i, to ste vi gor ji. 5.—Dalje vi, koji se nalazite na potpori, držite se reda i pravila, jer #ko vam se dokaže ka-kva krivnja, biti če vas sram; nije lijepo da se potpora izrab-ljuje bez da nisi bolan. 6*—A još rada vas opome-niam za našu kampanju dajte, da ne budemo ostali najzadnji; ovako veliko društvo; mi svi možem o napraviti više nego je dan sam. Dajmo svi svaki po jednog novog člana jji članico pridobiti u naše redove; ne bude vam žao, jer društvo naše jest dobro stoječe i naša podporna majka KSKJ ona naj-točnije izplača članom sve potpore. Sa pozdravom, Math Brozenič, tajnik, telefon Shenley 2483. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 190, DENVER, COLO Vabilo na sejo. Zahvala Tem potom vabim vse naše Danice, da se v velikem številu udeležite prihodnje seje dne 9. aovembra. Dobila sem namreč iporočilo, da je treba sklicati izredno konvencijo delničarjev d.-uštvenega doma te naselbine, vršečo se dne 7. decembra ob 3. popoldne, to pa zato, ker je naš sedanji oskrbnik in najemnik pivskih prostorov podal resig-nacijo; zato je treba nam izvoliti tri delegatinje za omenjeno konvencijo. Ako se morda želi katera izmed naših članic za omenjeni prostor doma prijaviti. naj to pismeno naznani tajniku doma Mr. J. Malovrhu najkasneje do 7. decembra. Pri tej priliki se moram zahvaliti našemu glavnemu predsedniku bratu John-u Germ-u in glavnemu tajniku bratu Josip Zalar ju za prijazen obisk dne 2. oktobra, tako tudi bratu Joe Russ-u in bratu Starr-if, prvi in slednja dva iz Pueblo, Colo., in za njih lepe govore na ?kupnem sestanku tukajšnjih društev. Zaeno naj velja zahvala članicam našega društva in članstvu društva sv. Roka za precejšno udeležbo. Tako tudi našim denverskim govornikom in uradnikom različnih Jednot in Zveze in sicer: Mr. Anton Jeršin, Mr. G. Miroslavič, Mr. F. Okoren in Mr. S. Mausar. Tako tudi hvala našemu šestemu glavnemu podpredsedniku bratu George Pavlakovichu in naši predsednici sestri Ani Ve-rant. Ponovna hvala vsem skupaj ! Le škoda, da je ta shod prihitro minul. Resničen je pregovor, da Čas tako hitro beži, posebno če smo v kaki zanimivi in prijazni družbi. S sosestrskim pozdravom, Amelia Cec, tajnica. DOPISI SPOMINI ftA TUKAJŠNJI OBISK DVEH GL. URADNIKOV Ročk Sprin t/s, Wf/o. — Res, kako hitro beži Čas v večnost! Zdi se mi, kakor bi bilo šele včeraj 1. oktobra; ta dan, oziroma večer omenjam zato, ker nam bo ostal za vedno v pri- Vsled prekratkega časa ni bilo časa mogoče obvestiti vsa krajevna podporna društva, športne, zabavne ter kulturne klube in kateri niso imeli še svoje mesečne seje, da bi na istih izvolili ter poslali na skupno sejo svoje zastopnike. Radi tega se tem potom obvešča vsa Germ-a in glavnega • tajnika j društva, da se sklicuje prihod-brata Jasip-a Zalar-ja. Sicer | nja seja na 10. novembra pon-sta se mudila med nami samo. deljek ob 7. uri zvečer v prosto- jetnem spominu vsem tukajšnjim Slovencem, posebno pa še članstvu tukajšnjih Jednotinih društev sv. Srca Marije, št. 86 in sv. Jožefa, št. 122. Ta razveseljiv večer smo imeli v naši sredini dva častna gosta: glavnega Jednotinega predsednika brata John-a par ur, toda sta nam v tem kratkem času veliko lepega povedala o delu in napredku članstva društev naše Jednote. Tako sta nam tudi pojasnila veliko in nepopisno trpljenje našega naroda v sedaj zasužnjeni stari domovini pod tujim jarmom, kar sta slišala od onih, Si so prišli nedavno semkaj v Ameriko. Zato smo jima vsi hvaležni, saj drugače se ne more nič resničnega zvedeti. Zaeno sta priporočala, da bi tudi tukaj začeli nabirati darove našim nesrečnim rojakom v stari domovini v pomoč. Glede te zadeve smo se že rih dvorane društva Domovina. Dosedaj je bil izvoljen sledeči stalni odbor: Mr. Joseph Lekšan, predsednik; Mrs. Josephine Porok, tajnik in zapisnikar; Mr. Louis Arko, blagajnik. Sledeči so izvoljeni v pomožni odbor: Mrs. Frances Smrdel, za društvo sv. Srca Marije, št. 111 KSKJ; Mrs. Angela Zalar, za društvo Maj-nik, št. 28 SDZ; Mrs. Frances Ošaben, za Slovensko žensko zvezo; Mr. Frank Smrdel, za društvo sv, Martina, ABZ; Mr. Frank Smole, za društvo sv. Jožefa, št. 110 KSKJ; Mrs. Jennie Merkun, za društvo Ljub- Mr. Frank Skraba, za Sloven-I sko moško zvezo. obrnili za pojasnila na glavni; ijana, SNPJ; Mr. Anton Ja-urad JPO, da bi tudi tukaj kich> za društvo Domovina; ustanovili podružnico slovenske sekcije JPO. Da bi le dosegla zaželjeni uspeh! Prihodnja seja bo važna! Oni večer, 1. oktobra je pri ( Društva, pošljite vsaj tri za-rias deževalo in snežilo kakor v, 3t0pnike ali zastopnice svojega decembru. Na našem skupnem društva, da bomo kaj dobrega lestanku Jednotarjev in Jedno-j ukrenili, da se čim preje poma- taric te naselbine je stoloravna-tclj po zaključenem programu naprosil Mr. Germa, da nam je par okroglih narodnih zaigral in tudi zapel, seveda imenitno, ga slovenskemu narodu, našim bednim in nesrečnim trpinom v ^tari domovini. Pomoč je nuj-ra! Nikar ne fcagajmo z dvomljivimi besedami: saj naši itak kakor le on zna, da spravi vsa-jne bodo dobili! Bomo že k:ga v veselo razpoloženje, tu-j vsak svojim pomagali, da bodo di če bi bil prej še tako žalo- j M sigurno dobili. Prav in lepo! -en in potrt. ^ jj pa veste, kdaj bo tisti čas, V naše društvo št. 86 sta bila j ^ vjim iahko pomagali? prejeti dve novi članici in si- %y0tfenska pomožna sekcija - r Miss Angela Bogataj in jpo posiuje pod strogo kon-.Viss Anna Krek. trolo državnega tajništva v Ker naša častna gosta nista j v/ashingtonu, D. C. in ki jo imela mnogo časa na razpola- k3ntrolira 10 slovenskih pod- sta morala naglo vporabiti J p;)rnih organizacij v Ameriki, v ako minuto. Težko so se mo- * Prya pomoč, ko se bo mogla rali ločiti in vse prertaglo, ka-:FOglati potom tega oddelka, l:or da bi nam v noči sonce posi-1 jačnim in sestradanim, pomis-jalo in se zopet skrilo za temne j H dragj zavedni ameriški Slo-oblake ... venec morda bo tvojemu ode- tem potom izražamo iskreno ru> materi; tvojemu otroku, ifchvalo bratu Germu in bratu j tvojemu rodnemu bratu, sestri. Zalarju, ker sta toliko žrtvova- Ako ne, .pa tvojemu rodnemu la in nas obiskala. Dal Bog, da £ratu Slovencu bi se zopet kaj kmalu videli v Vzdramimo se in pomagaj-trko prijetni' družbi in ostali | ^ saj slovenci smo kuituren več časa skupaj in. ob bolj ugodnem vremenu. I napreden, zaveden in dobrosr-čen narod. Zakaj bi ne bili tudi kulturni Samaritani ? S pozdravom in da ne pozabite na važno seji 10. novembra ob 7. uri zvečer v dvorani društva Domovina. Frances Smrdel. Pozdrav vsemu Jednotinemu članstvu. * Mary Taucher, t predsednica društva št. 86! V BLAGOHOTNO POJASNILO IN RAVNANJE Waukegan-North Chicago, lil. BROOKLYNSKE NOVICE —Ker se ni moglo urediti gotove točke za naš nameravani do- i Brooklyn, N. Y.—Neusmilje-trodelni program v nedeljo, 2. i na smrt tudi pri nas v Brook-novembra, je bila naša sekcija I ne počiva: v pretečenem Jugoslovanskega p o m o ž nega j mesecu oktobru je tukaj kar tri cdbora za Waukegan in North pobrala in to so bili vsi iz fare Chicago, 111., primorana ta' Stari trg ob Kolpi na Dolenj-shod preložiti za nekaj tednov, I skem, ali v Beli Krajini. Umr-zatobo prihodnji gotovi dan in li so: Frank Majerle, star 49 spored tega programa pravo- let' Po domače Uršin. doma iz časno objavljen. i vasi Predgrad. Druga pokojni- Društva in druge skupine, ki ca je bila Marija Movrin. stara so že določile svoje darove v ta 57 let, iz vasi Dol pri Kolpi po sklad, naj izročijo ta denar domače Jurišeca. rojena Šne-Š podpisanemu tajniku ali pa ler. tretja pa 73-letna Marija • blagajniku naše sekcije Mr.lMuhvič, doma iz Jelenje vasi Franku Nagode-tu. Dosedaj je nabranega že okrog $200 v ta sklad, in če bomo skupaj in složno- delovali, bo lahko vsak prepričan uspeha naše dobrodelne kampanje v pomoč našim t nesrečnikom v stari domovini. Z rodoljubnim pozdravom, Joseph Zore, * tajnik slovenske sekcije št. 9, J. P. O., 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. NQVA SEKCIJA JPO Barberton, O.—Glede dne 24. oktobra vršeče se seje Slovenskih organizacij v Barbertonu, (Jernejeva). Naj v miru bož-; jem počivajo, prizadetim sorodnikom pa naše sožal je. Drugih posebnih novic ni tu-; kaj; vreme imamo še precej le-' po in ni še mraza. Naše društvo sv. Jožefa, št. 57 KSKJ je obhajalo 19. oktobra svoj rubinast jubilej ali 40-letnico. V ta namen se je vršila slavnost v Slovenskem domu na Irving Ave. ob tako veliki udeležbi, da take nisem videl že zadnjih 20 let. Za častnega gosta smo imeli med nami ta dan bivšega večletnega tajnika in predsednika tega društva, urednika Glasila brata katerih namen je bil orgaiflzi- T, . . . • Ivan Zupan-a in njegovo gospo rati lokalni odbor slovenske po- v \ • * • ... v. soprogo. Kako se je vršila ta možne sekcije za pomoč našim • > » , , .. / • , . . slavnost, je ze nas predsednik tflp>ecim v stari domovini so po- i _nt i t t-i * i T , j • brat Joseph J. Klun poročal v roca naslednje: , .. (Dalje na 3 stranl) r (Nadaljevanje z 2 strani) 2adnjem Glasilu, tako je bila tudi na prvi strani slika nekaterih članov tega društva pri-občena. Meni je zelo ugajala veseloigra "Zamujeni v 1 a k," kjer je imel glavno vlogo Petra, kmeta iz Leščevja sobrat Jakob Pishkur; pa tudi ob koncu igre ga je vaška %godba na pihala (kvintet) zelo pihnila, katero je vodil brat Frank Ku-šar s svojim velikim bobnom, da se je moral človek smejati. Kar se tiče delavskih razmer, se iste boljšajo kakor povsod, pa to ne pomaga splošnosti mnogo, ker vsak lahko potroši dolar vsled vedno večje draginje. • S pozdravom do vseh čitate-Ijev lista, posebno .pa do naših Pola n cev! Paul Sterk. STARA SLOVENSKA PI-JONIRKA UMRLA Conneaut, O.—Danes, 3. novembra, na Vernih duš dan je tukaj mirno v Gospodu zaspala med našim narodom, splošno priljubljena in znana rojakinja Mrs. Rozi Stegovec, pionirka in najstarejša Slovenka v starosti okrog 80 let. Njeno dekliško ime je bilo Knol, doma iz Žužemberka na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred več kakor 40 leti in sicer v Col-linvvood (Cleveland). kjer se je poročila z Mr. Leganom. Po smrti svojega prvega soproga se je poročila leta 1912 z Antonom Stegovcem in od tedaj je živela ** naši naselbini na 537 Wright Ave. Zapušča žalujočega, že imenovanega soproga, dva sinova iz prvega zakona, John-a in Frank-a Legan, oba v* Clevelandu in šest vnukov. Pred petimi leti je ženo prvič zadel mrtvoud, v zadnjih dveh mesecih pa večkrat zaporedno. Pogreb se vrši dne 6. novembra po katoliškem obredu. Naj v miru božjem počiva in večna luč naj ji svati, preostalim pa naše globoko sožalje. Mrs. John Berus, poročevalka. -o- ZAHVALA S tem se tudi na tem mestu prisrčno zahvaljujeva cenjenemu društvu sv. Jožefa, št- 57 v Brookl.vnu, N. Y. za vso nama izkazano prijaznost o priliki najunega poseta povodom 40-letnice navedenega društva. Ne moreva se vsakemu iz Greater New Yorka posebej zahvaliti za vso Vašo naklonjenost. ker ste bili vsi najuni dragi prijatelji in znanci nama tako dobri in prisrčni. Zatorej Vas prosiva, sprejmite tem potom najuno ponovno srčno zahvalo vsi, s katerimi sva imela priliko se zopet videti in vsi, kateri ste nama že na en ali drugi način postregli in žrtvovali svoj čas za naju. Prav lepa hvala pevskemu in dramatičnemu društvu "Domovina" in tamburašem, posebno pa vsem tistim, ki ste sredi tedna žrtvovali svoj čas za najuno odhodnico na $nem poslovilnem večeru. Res, dragi nam prijatelji, tega ne bova nikdar-pozabila, kako ste naju po tolikih letih odsotnosti sprejeli; najraje bi bila ostala kar med Vami za vedno. Torej še enkrat vsem skupaj: Prisrčna zahvala in Bog Vas živi! Ivan in Antonija Zupan. Cleveland, O., 4. ijovembra, '41. PEVSKO IN DRAMAT. DRUŠTVO "DOMOVINA," BROOKLYNtN.Y. VABILO NA KRASNO IGRO Naše pevsko in dramatično 'društvo "Domovina" priredi prihodnjo nedeljo, 9. novembra ob 4. popoldne v Slovenskem Domu na 253 Irving Ave. novo dramo v treh dejanjih "Vrnitev" in sicer bo ta vprizoritev prvič na slovenskem odru v Ameriki. "Vrnitev" je spisal leta 1931 Janko Strnad; ista opisuje tragedijo vojne, kakor- šnih se je že več vršilo in se žal še danes. Domfcvina je zad-nji čas vprizarjala bolj vesele in smešne igre, času primerne; toda za sedanje žalostne čase bo pa gotovo ta žaloigra na mestu. Iv igri nastopi 13 igralcev in igralk, ki so vsi izbrani za svoje vloge; upati je, da bo njih nastop 100ft. Pred igro bo zbor zapel dve j>esmi pod vodstvom Mr. Jerry Koprivška. Tudi pevska društva potrebujejo podpore, zato prijazno vabii^o vse rojake in rojakinje iz Greater New Yorka, da se udeležijo te naše igre dne 9. novembra ob 4. popoldne v Slovenskem domu. Vstopnina znaša 40 centov. Vstunovnik društva zopet med nami Na 40-letnici društva sv. Jožefa, št. 57 KSKJ dne 19. oktobra je tudi Domovina nastopila z večjo §kladbo, venčkom Vodnikovih pesmi in eno krajšo. Obe sta želi velik aplavz. Ko sem nastopil na odru v zboru, sem v prvih sedežih zagledal urednika Glasila K. S. K. Jednote in njegovo gospo soprogo, nekdanja Brooklynča-na. Ko je Mr. Zupan zopet slišal peti Domovino, so mu solze ginjenja porosile v očeh, kajti tudi on je že pred 33 leti pel v tem zboru, saj je bil soustanov-nik našega društva in večletni tajnik. Naša Domovina se po tako dolgi dobi še vedno drži svojega gesla: "Pesem naj naša se krepko razlega, za domo-movine in naroda čast." Ko so tukajšnja društva dne 23. oktobra Mr. Zupanu priredila poslovilen večer, smo mu v slovo in počast zapeli koroško pesem in "Spet ptice pojoJ' Mr. Zupan se nam je zahvalil za to pozornost in nas bodril k vztrajnosti. Čudil se je tako številnemu zboru in da je bil med nami tudi navzoč še edini tukaj živeči soustanovnik Mr. Peter Vo-grič, kajti vsi drugi so pristopili pozneje. S pevskim pozdravom, Valentin Pavlich. PRETRESLJIVE VESTI IZ TUŽME HRVAŠKE Washington, D. C., 24. oktobra (JČO) — Osmega oktobra je prispel s svojo soprogo v Argentino hrvatski rojak, ki se mu je posrečilo pobegniti iz Paveliče-ve "neodvisne Hrvatske." Takoj po svojem prihodu je podal g. Defrančeski-ju, uredniku lista "Naša Sloga," ki izhaja v Bue-nos Aire3-u pretresljivo izjavo o strašnih stvareh, ki jih je doživel v Paveličevi "državi." Bil je — imena iz znanih razlogov ne priobčujemo — petindvajset dni zaprt v zagrebških policijskih zaporih in petindvajset dni v taboru Drnje pri Koprivnici, cdkoder je s petimi soujetniki pobegnil. Uradnik g. Defranč£ ski si je njegovo pripovedovanje zapisoval in nam zapiske poslal. V današnji številki priobčujemo pi\-i del njegove strašne povesti, ki jo bomo v sledečih številkah nadaljevali. Daleč od tega, da bi razpihovali strasti ali izzivali povprečno mnenje, kar bi lahko bilo usodne za sredino, v kateri živimo in za čase, v katerih se te strašne in krvave strani naše zgodovine gode, priobčujemo to pretresljivo pričevanje v čast resnici in narodu, ki tako krivico trpi, da bi ameriška javnost in naše izseljeništvo, ki živita v svobodi, spoznala, kako daleč je veliko in srečno zemljo spravila morilska vojna, ki sta jo prinesla Nemec in Italijan, ki zdaj tekmujeta, kako bi brata naščuvala proti bratu. Vsakdo med nami, ki živimo v tej veliki in svobodni državi demokracije naj premišljuje o vsem, kar bo v tej resnični povesti čital, da bi s skupnimi močmi pomagali celiti rane, ki so jih prizadeli našemu nesrečnemu narodu. Sovražnikom iz tujine in domačim izdajalcem in krvnikom, ki so se. ponudili tujcu v službo, bo sodil Večni Sodnik. Ko bodo zajeli glavno vsebino tega pričevanja, bo vsem jasno, kaj je Pareličeva krvava prevara napravila iz Hrvatske in iz hrvatskega naroda v nekaj j mesecih. Priče smo strašne drame, ki bodo njeni vprizori-telji morali zanjo odgovarjati s svojimi glavami, ker ni mogoče da bi ti zločini in te krvave strani krute sedanjosti ostale nekaznovane in bile pozabljene. Edina uteha v tej strašni in krvavi tragediji, ki jo je Pavelič prinesel poštenemu in častnemu narodu naj bo za vsakega poštenega Hrvata ta: da mimo Srbov in Slovencev trpe tudi vsi pošteni Hrvati, največja večina hrvatskega naroda, ki se tudi danes zavedajo, da ji obstanek ni mogoč brez svobode v Jugoslaviji. Buenos Aires, 11. oktobra (J. C O.) _ Navdušenje naroda, ki v mislih še ni bil pri vojni, so prekinila-nemška letala, ki t so se pojavila nad Zagrebom j okrog šestih zjutraj, a niso spu-j ščala bomb nad mestom. Tega dne je padal sneg, pomešan z dežjem. Sam sem bil v decembru prejšnjega leta na vojaških vajah. Ko sem videl, da je izbruhnila vojna, a da nisem dobil poziva, sem skupaj z drugimi odšel v kraj, ki mi je bil prej odrejen za slučaj vpoklica. Vlaki so bili polni vojakov in ljudstva, ki je zapuščalo mesto in odhajalo na deželo. Ko sem po treh dnevih potovanja prispel na zborno mesto, maj* edinice ni več bilo tam, a nihče mi ni vedel povedati, kje naj bi bila. Vrnil sem se v Zagreb in čakal na pozivnico. V^ak je prišel do Broda in lam obtičal. Vojska na severu se je že umikala in v Hrvatski so se pojavili vstaši, pomešani z nemškimi vojaki. Po hladni noči, ki smo jo j prečuli v Brodu sem se vtihotapil v vlak, ki se je z vojsko pomikal proti Zagrebu. Blizu Siska je vlak obstal, ker so ga obkolili vstaši, ki so z 'nabitimi puškami obkrožili vozove in zahtevali* naj se vojska izkrca. Nemci so za nami, so govorili, vsak odpor je zastonj. Pobrali so iz vlaka puške in strelivo, razdelili orožje med ostale vsta-še in se tako oboroževali. Od. $iska do Zagreba sem prišel peš, prijeli me pa niso, ker nisem bil v vojaški obleki. Ko sem prispel v Zagreb . . . "Sedaj bom jaz povedala, kaj se je godilo v Zagrebu, ko tobe ni bilo tam," ga je prekinila soproga. Prihod Nemcev v Zagreb "Čim je izbruhnila vojna, je vojska zapustila Zagreb in odšla na svoje položaje. Ljudstvo je nestrpno pričakovalo vesti z bojišča, a te vesti so bile žalostne. V sredo 9.-ega aprila so se na zagrebških ulicah pojavili vstaši, oblečeni v nekakšne rumene "uniforme." Pohajali so po mestu s puškami v rokah, pripravljenimi za strel. Meščani so bili v glavnem mirni. V četrtek lO.-ega aprila okrog štirih popoldne je pred našo hišo stal nek jugoslovanski častnik, skrit za ogalom. Pojavil se je avtomobil s strojnico. Častnik se je z revolverjem v roki pognal proti avtomobilu, da bi po-strelil posadko, a avto ga je povozil in tako preprečil namero. To je bila predhodnica nemške vojske. Za njo so prihajali tanki in tovorni avtomobili, polni vojakov. Na Jelačičevem trgu se je zbralo nekaj vstašev in pobalinov, dočim se je meščanstvo zadržalo v glavnem mirno; slišalo se je kako ljudstvo govori: prišli so, da nam pojedo vse tisto, česar jim že prej nismo dali. Vstaši so ho- dili od hiše do hiše in silili-ljudstvo naj izobeša hrvatske zastave in nemške, ki so jih sami nosili s seboj in jih obešali po hišah." "Kdo pa so prav za prav ti vstaši?" "To je sodrga z dna. To so tisti, ki so meščanom praznili žepe, tisti, ki so bili naučeni živeti od kraje in vlomov v stanovanja, neodgovorna mladina s temno preteklostjo, brez ^esti in brez vzgoje; na dan so dobivali po petdeset dinarjev in zraven tega jim je bilo ropanje dovoljeno, kar so seveda v obilni meri izkoristili. Med njimi je tudi nekaj dobrih, ki pomagajo, če morejo in kadar morejo. To so tisti, ki so jih pritegnili v vstaske vrste, ki bi jih pa ustrelili, če se ne bi odzvali ali pa pozaprli v taborišča. Ti bi najrajši slekli s sebe 'uniformo/ ki jim dela srkmoto. a to bi se reklo igrati se z življenjem. — Sam poznam najmanj deset vstaških stražnikov, ki so pomagali ali šli na roko ujetnikom v žaporih in v taborišču, pristavi gospod, in mnoge so rešili nred težkimi mukami." "Kakšno pa je bilo stališče dr. Mačeka?" • "Čim^so Nemci prišli v Zagreb, so takoj zahtevali od dr. Mačeka, da sestavi vlado in sodeluje z nemškimi vojaškimi i oblastmi. On je to odločno od-i bil in Nemci so ga zaprli v ho- j tel 'Milinov* na Jelačičevem tr-i gu, kjer so ga dolgo časa stra-; žili, vendar pod nobenimi pogo-| ji ni hotel sodelovati z Nemci. Kakor v Zagrebu tako je po vsej Hrvatski zaeek) prihajati do neredov in grozila je nevarnost večjih nemirov, zaradi Česar bi bili ogroženi zlasti kmetje; zaradi toga in ker so so bali, da ne bi Nemci mučili dr. Mačeka, ?o člani meščan -ke in kmečko Zaščito pristali' rta to, da skupaj z vstaši vzdržujejo policijsko sluibo v n\estih in vaseh, vendar med rtjfeni in vstaši i)i nikdar bilo tesnega sodelovanja. Zaščita je pripravljala prevrat in vso je že bilo pripravljeno, da se vstaši na dan 25.-ega aprila razorože. Zarota pa je bila odkrita in neko noč so oboroženi vstaji vdrli v vojašnico in razorožili člane Zaščite, ki jo je Pavelič razpustil in oblasti pozaprle. Od tega dne dalje vso .policijsko službo v Hrvatski vrše vstaši. Po 25.-em aprilu so dr. Mačeka odpeljali na njegovo posestvo v Kupincu, kjer je bil pod nemško stražo zaprt in je smel na sprehod po svojem posestvu sa-1 mo pod nadzorstvom. Kakšna je bila njegava usoda pozneje mi ni znano, ker je sploh težko vedeti, kaj se s- kom dogaja v 'neodvisni.' Tisk in zveze "Zagreb je skoraj odcepljen od sveta. Vsakih šest ali sedem dni pride kak vlak. če proga ni i razdrta. Prometnih zvez niso vzpostavili in še tisti vlaki, ki sploh vozijo, prihajajo in odhajajo "neredno. Jaz sem, nadaljuje pripovedovalec, peš šel od Karlovca do Sušaka, ker ni bilo vlakov. Edini redni promet je med Zagrebom in prisilnimi taborišč^. Z nekaterimi je urejena zveza po železnici, tako z onim pri Koprivnici, z drugimi pa s tovornimi avtomobili. Poštna zveza med raznimi kraji je skoraj nemogoča, med 'neodvisno' in ostalimi deli Jugoslavije pa je sploh ni. Zato se nikdar ne ve v enem mestu kaj se dogaja v drugem. Edina obvestila so — lepaki. Vsak dan, včasih po večkrat na dan jih lepijo po mestnih hišah. Narod se teh lepakov boji. Kajti vsak dan objavljajo nove uredbe, razglase, zakone ali pa, največkrat, naznanjajo imena ustreljenih in obešenih. Drugi način naznanjanja novic lo časopisi. Vsega dva časopisa izhajata. 'Hrvatski Narod,' ki ga urejuje znani Mile Budak in 'Novi List,' ki ga urejuje prof. Oršaijič, ki si je prilastil hišo, tiskarno, opremo in splošno lastninsko pravico nad "Jugoslo-vensko Štampo' (Novosti). Ta dva časopisa pišeta o Nemčiji in Italiji, o njunih zmagah in nikdar še niso priobčile, da so n. pr. Nemci izgubili dve letali. Vsak dan pišejo o izgubi enega nemškega letala in sto in sto angleških in ruskih letal. .'. Radio daje sporočila po Pa-veličevih ukazih in po ves dan na radio igrajo gramofonske plošče s posnetki Paveličevih govorov. Na trgih in po ulicah so postavljeni zvočniki, da morajo meščani vsak dan poslušati, kaj je Pavelič govoril. A na- j v vzlic vsemu temu ljudstva le prihaja do pravih vesti. Poslušanje tujih radijskih oddaj Čeprav je pod velikimi kaznimi ali celo smrtno kaznijo prepovedano poslušati .tuje postaje, jih ljudje vendarle poslušajo. Novice, ki jih kdo sliši po radiu, se širijo od ust do ust, seveda samo v pogovorih z zanesljivimi osebami in s pritajenim glasom. To pa ne moti, da se ne bi drugo jutro vedelo že po, vsem mestu, kaj se je ponoči slišalo iz Londona in iz Moskve. Ko smo žfc pri radiu, vam lahko povem še to: ko je Pavelič prevzel oblast v Zagrebu, je izdal ukaz, da morajo vsi Srti, vsi židje in vsi Hrvati, ki jih bo sam označil, oddati oblastem svoje radijske aparate. Z aparatom se je moralo oddati tudi po deset dinarjev. Zakaj ni nihče povedal, a tudi vprašati ni smel nihče. Lahko vam rtčem da se zunanje postaje poslušajo povsod, sam sem se o tem lahko prepričal v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Koprivnici, povsod, kjerkoli sem še! mimo in prosil zavetja. Rcpanje v Zagrebu V Zagrebu in prav tako na vs'jm ozemlju "neodvisne Hrvatski" vlada nered, brezvlad-jv, nemiri, nasilje, teror, ropa in krado ss brez odgovornosti, ubija iz maščevanja in skoraj ti dejal — z uživanjem, tistim nizkim in pokvarjenim uživa-r.jtm, ki je prirojeno samo rojenim ubijalcem. V Zagrebu ni niti ene trgovine, ali obrtne delavnico, ki je bila prtj last Srbov, židov ali Hrvatov, ki niso upognili svoje glave pred Pave-ličem, da je ne bi oropali, pokradli in končno odvzeli lastniku, brez odškodnine, brez pravice na pritožbo, ker so večino teh lastnikov poslali v prisilna taborišča, pobesili ali postrelili. Pridejo vstaši v trgovino in pravijo: "To je vaša trgovina?" "Je!" odgovori lastnik. "Spremite nas na policijo!" "Zakaj? ali imate zaporno povelje?" "Ne vprašujte tamveč pojdite z nami!" odgovore vstaši z revolverjem v roki. Ko lastnik z njimi stopi na ulico, oni zapro trgovino, jo zapečatijo in s svojo žrtvijo odidejo na policijo. Ko se lastnik čez dva ali tri dni vrne, so vrata razbita in trgovina prazna. Če je v isti hiši živela trgovčeva rodbina, so jo preselili v drugo stanovanje ali pa v dvorano "Zagrebškega Zbora," kamor stlačijo vse tiste, ki so jih določili za prisilna taborišča. Ne samo trgovine, tudi zasebne hiše si prilastuje-jo-na nisti način. Beda in lakota Hrane ni, obleke in obutve ni. Vse se kupuje na izkaznice. Ena obleka v dveh letih, zimski plašč v treh letih, par čevljev v enem letu. Zgodi se, da kdo pride v trgovino in hoče nekaj kupiti brez izkaznice. Vedite, da je to ogleduh; kajti najstrožje .ie prepovedano, prodati karkoli brez izkaznice in zaradi enega^ para čevljev odpeljejo trgovca v, prisilno taborišče. Tako napravijo navadno s tistimi, ki se jih hočejo rešiti ali jih odstraniti. Kadar pa v trgovino stopi nemški vojak, (Dalje na 4 strani) OSNOVNA NAČELA KRŠČANSKEGA SOCIALIZMA DELAVSKA OKROŽNICA LEONA XITL Be latinskega Izvirnika prevedel in z razlago opremil DR. P. ANGELIK TOMLNEC O. F. M. Če se torej kdaj zgodi, da grozi kak nemir radi odhoda delavceV ali radi dogovorjene opustitve dela, ali da se zrahljajo med proletarci naravne družinske vezi; ali da se sila dela verskemu prepričanju delavcev, ker se jim ne nudi dovolj prilike za verske dolžnosti; če preti v delavnicah ne-lavnicah nevarnost za neomade-ževano življenje radi mešanega spola ali od drugih nevarnih dražil za greh; ali da gospodarski red delavski stan stiska s krivičnimi bremeni ali ga zatira s pogodbami (pogoji), ki nasprotujejo osebnosti in dostojanstvu človeka; ali se dela škoda zdravju s čezmernim delom in ki ni prilagoden spolu in starosti, ob teh prilikah se jasno mora—v gotovih mejah— uporabiti moč in veljavnost zakona. Te meje določuje isti razlog, kateri zahteva pomoč zakonov; da se ne sme več (stvari) podvreči zakonom, in da se ne sjne dalje iti, kakor to zahteva ozdravljenje neprilik ali odvračanje nevarnosti. 56. Sveto se morajo Čuvati pravice, v komurkoli se nahajajo, in javna oblast mora skrbeti, da posamezni svoje obdrže, s tem da odvrača in maščuje krivice. Samo, da mora celo v zaščiti pravic zasebnikov predvsem gledati na najnižje in na uboge. Rod bogatinov namreč, ki je ograjen s svojimi varstvenimi sredstvi, manj potrebuje javnega varstva; nesrečno ljudstvo, ki nima za varstvo nobenih svojih moči, se najbolj opira na državno zaščito. Radi tega mo jih, naj prinašajo v mesto švoje pridelke, pa so jih najprej kupovali Nemci, potem vstaši, a ostanek, podoben ničli, je bil za meščane; za njimi so prišli na'vrsto Srbi in židje, ko ie nič več ni moglo kupiti. Ljudstvo je potrto in lačno ter *ivi v bedi in pomanjkanju. Nič «eč ni v Zagrebu rjekdanje ve-selosti in prešernosti. Že pred sončnim zahodom po ulicah ni žive duše več, razen straž. Vsakdo se skrije v sv«je stanovanje in Čaka — da nekdo potrka na vrata in ga povabi na policijo. Kmetje pomagajo prega-njancem Srbom in Židom bo ukazali, naj se preselijo iz Zagreba v predmestja. .Zapustiti so morali svoja stanovanja in svoje hiše in iskati druga, a drugih sta-lovanj ni. Njihove hiše v mestu so zasedli Nemci. Da bi se spoznalo Žide med drugimi meščani so odredili, da morajo na prsih in na hrbtu nositi rumeno krpo velikosti 20-10 cm. Za te krpe so morali plačati po >to dinarjev. Ko so z njimi prihajali v vozove cestne železni-ze, so meščani navadho vstajali s svojih sedežev in jim ponujali prostor, kar je sicer bilo prepovedano. Ni to sramota za vas, temveč za nas, so govorili meščani. Ko so kmetom prepovedali prodajati svoje pridelke Srbom in Židom, so hodili po hišah in jim ponujali, in če je bil kdo brez denarja, mu nj bilo treba plačati. Ko so vstaši in nemški vojaki začeli kmete pričakovati že pri vhodu v mesto, in tam od njih kupovati, kar so nosili v mesto, so kmetje nehali prihajati v Zagreb. Na vsakem koraku in pri vsaki priložnosti deželani in meščani kažejo svojo ljubezen do tistih, ki so preganjani, tako da mirno lahko trdimo, da je 90f t Hrvatov.proti današnjemu stanju v Hrvatski, a Paveliča ne morejo videti ne živega ne mrtvega. Begunce iz taborišč in tiste, ki se skrivajo po vaseh pred vstaši kmetje skrivajo in lahko se jim mirno zaupa. -o- Stopnjevano vprašanje Mož ženi, ki nosi umetno lasuljo: "Kako le moreš nositi lase, ki jih je prej nosila druga oseba ?" Žena: "In ti. kako le moreš nositi čevlje, ki jih je prej nosilo drugo tele?" Ustanovljen* ▼ Jolietu. BL, toe 2. april*, um. Inkorpoclran* t Jolietu. državi Tlllnoto, dna 12. januarja, 1898 OLAVNI URAD: 361 N. CHICAGO OT.. JOLEEJT, ILL relefco v glavnem uradu: Joliet 5448; stanovanje gl tajnika: 9448. Od ustanovitve do 30. septembra, 1941 znaša skupna izplačana podpora $8 067,870 Solventnost 126.19% ČASTNI PREDSEDNIK: PRANK OPEKA. NORTH CHICAGO. ILL. GLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN GERM, 817 East "C" 8t„ Pueblo, Oolo Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN, 2723 W. 15th St, Chicago HI. Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH, 4716 Hatfleld St., Pittsb'gh, Pa Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 196—22nd St, N W„ Barberton, O Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. p. O. Bok 267 Elj Minn Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1138 Dilllngh&in Ave., Sheboygan, VViaconsin. Šesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH, 4673 Pearl St, Denver, Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Ohleago St.. Joliet. HL Pomožni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago, St., Joliet, HL Glavni blagajnik: MATT F. SLANA. 351 N. Chicago St.. Joliet, HL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA, 416 N. Chicago St, Joliet, tih Vrhovni »dravnlk: DR. M. F. OMAN. 6411 St. Clair Ave, Cleveland, O. NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE. 716 Janee St. Eveleth. m^n L nadzornica: MART E. POLUTNIK, 1711 E. 30th St, Lorain, O. II. nadzornik: FRANK LOKAR. 1352 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa. III. nadzornik: JOHN PEZDIRTZ. 14904 Pepper Ave, Cleveland. O. IV nadzornica: MARY HOCHEVAR. 21241 Miller Ave, Cleveland. O. FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC. 300 Ruby St, Joliet, Bi. ; MARTIN SHUKLE. 811 Avenue A, Eveleth. M*"" RUDOLPH G. RUDMAN. 400 Burlington Rd, Wllklnsburg, Pa. POROTNI ODBOR JOHN DECMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. AGNES GORIŠEK. 5336 Butler St, Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St., Pueblo. Colo. JOHN OBLAK. 215 W. Walker St, Milwaukee, Wls. WILLIAM F. KOMPARE. 9206 Commercial Ave, So. Chicago, HI. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, DL Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St.," Joliet HL; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K S K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. E URADA GLAVNEGA TAJNIKA SPREMEMBE v članstvu za mesec september, 1941 MLADINSKI ODDELEK Ncvi člani načrta "AA" Pri društvu sv. Jctefa. št. 2. Joliet, 111—34980 Ravmond L. Gaus. Pri društvu sv. Družine, št. 5. La Salle. 111—35019 Allen Henrv Gor« al Pri društvu sv. Roka. št. 15. Pittsburgh. Pa —35032 VVilliam Joseph Jan-drlich. 35033 Geraldine Marie Jandr-lich. Pri društvu sv. Jožefa, št. 21. Presto. *>a.—35020 Patricia Louise Vanzin. . pri društvu Jezus Dober Pastir, št. , 32. Enumclaw. Wash—35035 John Ed-ward McHugh. 35036 Joseph Bernard McHuarh. 35037 James Martin McHugh. T5038 Margaret Ann McHugh. 35039 Barbara Alice McHugh. Pri društvu Marije Device, št. 50. Pittsburgh. J?a.—35021 John Joseph Ca in 35022 Constance Trgovic. Pr društvu sv. Jožefa, št. 53, VVaukegan. 111,—34988 Marcia Catherine Mali. Pri društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59. Eveleth. Minn.—34991 Philip F. Gregorich Pri društvu sv. Janeza Evangelija, št. 65 Miiwaukee. Wis-34994 Jerry Curtcck. 34995 Marv Curtock. 34997 VVilliam J. Luksich. 34998 Marv Ann Luksich. 34999 Thomas Earl. Luksich. Pri društvu Mariia Sbdem Žalosti, št. 81. Pittsburgh. Pa—35C02 Frances Mathilda Mares. Pri društvu sv. Jožefa, št. 103. VVest Ali is. Wis—45005 John F. Rasbornik. 35C06 Donald Rasbornik. 35007 Anton Maitinich. Pri društvu sv. Genovefe. št. 108. Joliet. 111—35024 Philip Edward Brick. 35050 Therese Antoinette Rozman. 25051 Anne Therese Kern. Pri društvu ov. Srca Marije, št. 111. Barberton. O—35052 Elsie Frances Lah. Pri diuštvu sv. Roka, št. 113. Denver Colo.—35CC0 Victor Wright. • Pri društvu sv. Ane. št. 12Q. Forest Citv Pa—35053 Lucille Ann Swegel. 35C54 Joseph Tomazic. 35055 Marv Do-lores Volk. 35056 Bernard Joseph May-. ers. Pri društvu sv. Ane. št. 123. Bridgeport. O—35025 Louis Anthonv Rasko-vich. Pri društvu sv. Ane. št. 139. La Salle. 111—35057 Bettv Lou Pietrucha. 35058 Thomas Štefan Klobučar. Pri društvu sv. Cirila in Metoda, št. . 144. Snebovgan. Wis—35044 John M. * Vertacic. 35045 Jbseph L. Stubler. 35046 Jchn Roger Mervar. 35047 Janice T. Mervar. 35084 Petrek Lee Brezonik. Pri društvu sv. Jožefa, št. 146. Cleveland. C —35048 Donald Papež. . Fri društvu sv. Jeronima. št. 153, Canonsburg. Pa—35026 Dominic Dellorso. 35027 John Dellorso Jr.. 35028 Mathew Dellorso. Pri društvu Kraliica Majnika. št. 157 Ehebcvsan. Wis,—35059 Patricia Ann I Sthmidt. 35060 Marilvn Jean« Smith. 35061 Patricia Ann Smith. I Pri društvu sv. Mihaela, št. 163. Pittsburgh. Pa —35062 Frances Yagash. Pri društvu sv Jožefa, št, 169. Cleve-veland O.—35066-A Helen Marie Svr-ga. 35067-A Valentin Victor Habian, 35070 Janet Turk. Pri društvu Marije Pomagaj, st. 174. - Williard. VVis.—35011 VVilliam Louis Gregorich. Pri društvu sv. Antona Padovanskega, št. 180. Canon City, Colo.—35071 Barbara Alice Lippis. Pri društvu Marije Pomagai. št. 188, Hcmer Citv. Pa.—35076 Robert Coltri. Pri društvu sv. Helene, št. 193. Cleveland O—35077 Ronald Charles Pirnat. Pri društvu Mariie Vnebovzete. št. 203 Elv Minn,—35029 Raymond David Sicgar 35030 Thomas Michael Lemch. Pri "diuštvu sv. Ane. št. 208. Butte. Mont—35049 Ellen Arleen McManmon. Fri društvu Marije Čistega Spočetja, št 211 Chicago. 111,—35015 Patina Marv Bollig, 35016 Theresa Vivian Stremplski. ,. „ Pri društvu sv. Terezije, št. 22o Scuth Chicago. 111-35079 Richard John Susak. Pri društvu sv. Ane. št. 2U. fitis-burgh Fa —35080 Martin John Berdik. Novi člani načrta "BB" Pri društvu sv. Družine, št. 5. La Salle. 111—34982 Rudolph Lushina. Pri diuštvu sv. Vida. št. 25. Cleveland. O—34983 Beverlv Peciak. 34984 Daniel Peciak. Pri društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29. Jsliet. IU.—34985 Ravmond Jur-kvcic. 34986 Juliana Torkar. 35034 Marv Louise Adkins. » Fri društvu sv. Jožefa, št. 53. Wauke-gan. 111—34989 Barbara Anne Hrutka. 34990 Vida Lcuise Mali. Pri društvu sv. Jožefa, št. 56. Lead-rille. Colo,—35040 Josephine Anne Ste. vens. 35041 Jcseph Skala. 35042 Elva Jean Vidick. 35043 Barbara Maine Vi dick. Pri društvu sv. Lovrenca, št. 63. Cleveland. O.—34992 John Jerome Mulh. 34993 Louis Shuster. Pri društvu sv. Antona Padovanskega. št. 72. Ely. Minn —35000 Robert E. Van Kirk. Pri diuštvu Mariie Pomagaj, št. 78. Chicago. 111,—35001 Janice Rose Baker. Pri društvu Mariie Pomagai. št. 79. VVaukegan, 111,—35082 Beverlv Marv Sebbsn. Pri društvu Marije Sedem Žalosti, št. 61. Pittsburgh. Fa,—35003 Robert Michael Flahertv. Pri društvu Marije Zdravje Bolnikov, št. 94. Kemmerer. Wyo—35004 Ann Piz. , Pri društvu Mariie Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo. Celo,—35023 Fred Anthonv Pechak. Fri društvu sv. Ane, št. 134, Indianapolis. Ind.—35035 Marv Liliian Saw-yer. Pri društvu Marije Magdalene, št. 162. Cleveland. O—35081 John Pacio-rek. Jr. Pri društvu Marija Fomoč Kristjanov. št. 165. VVest Allis. VVis.—35010. Mary Ann Pignet. 35063 Richard Frank Gasperic, 35064 Harry C. Konczal. Pri društvu sv. Jažefa. št. 169. Cleveland. O.—35C65 Matthew M. Kostelec, 35038 Lcuis A. Ku.-hlan. 35069 Kenneth Kushlan. Pri društvu sv. Antona Padovanskega. št. 185, Burgettstown, Pa.—35012 Joann Bokulich. Pri diuštvu sv. Štefana, št. 187. Johnsto\vn. Pa,—35072 Barbara Lee Meidziartskv. 35073 Ravmond E. Horvath. 35074 John Horvath. 35075 Chris. tine G. Horvath. Pri društvu sv. Helene, št. 193. Cleveland. O—35013 Alice Ann Pierce, 35078 Lcretta Ann Grabowski. Pri društvu sv. Štefana, št. 197, St Stephen, Minil.—35014 John Edward Faternell. - Pri društvu Matere Božje Sinjske. št. 235. Portland, Ore. — 35017 Marion Zcrnda. 35018 Martin Bozulich. Ncvi člani načrta "CC" Pri društvu sv. Jcžefa. št. 2. Joliet. 111—35031 Richard A. Ivostelc. Pri društvu sv. Alojzija, št. 52. Indianapolis. Ind—34987 Michael Charles Hill. Pri diuštvu sv. Genovefe. št. 108. Joliet. 111—35008 Barbara Jean Strmec. Novi člani načrta "FF" Pri društv sv. Cirila in Metoda, št. 4. Tcwer. Minn,—34981 Jercme Francis Nemanich. Pri društvu - sv. Janeza Evangelista, št. 65. Milwaukee, Wis,—34996 Frank Louis Gor ene. Fri diuštvu sv. Ane. št. 134. Indianapolis. Ind. — 35086 Paul VVilliam Greenwell. Pri društvu sv. Jožefa, št. 168. Bethlehem. Pa.—35083 Les ter Zambo. Suspendcvani člani in članice Cd društva sv. Roka. št. 15. Pitts-bursh. Pa.—19162 Joseph Markus. Cd društva sv. Lovrenca, št. 63 Cleveland. O.—31901 Rose Marv Papes. Od društva Presvetega Srca Jezuso vega. št. 70, St. Lojlis. Mo,—28254 Charles Belobrajdic. Gd društva sv. Cirila M Metoda, št. 90. South Cmaha. Neb.—17833 Joseph N. Blzal. 21166 Frank M. Bizal. Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 104. Pueblo. Colo.—28194 Norman F Rcdin. 28195 Rita Mav Rodin. , Od društva sv. Antona, št. 216. Mc Kees Rocks. Pa.—26477 Marko Plani- nich. _ , „„ „ Cd društva St. Francis, št. 236. San Francisco. Cal.—32730 Marv Helen Yerman, 237S1 Lila Mary Yerman. 32732 David Allen Yerman. 82733 Joseph Duane Yerman. Zo»et sprejeti tlani Pri društvu Sv. Roka, it. 113. Denver Colo.—22496 Bernadette Grabrian. 34133 Ronald M. Grabrian. 34134 Agnes Grabrian. 34135 Leooard Grabrian. Pri društvu sv. Joiefa. št. 241. Sted-ton. Pa.—30065 Doris Bencic, 30066 Jean Ann Bencic. Prestopili v odrasli oddelek Od društva sv. Joiefa it. 2, Joliet, m.—21947 Dorothv Riffel. Od društva Marije Device. St. 50. 50. Pittsburgh. Pa.—19354 Catherine Žalec. Od društva sv. Antona Padovanskega. št. 72, Ely, Minn.—17770 Rose Schubitz. 19100 Frank Švigal. Od društva Marije Pomagaj, it. 78. Chicago. 111—29827 Elsie Borsnik. Od društva Marija Sedem Žalosti, it. 81. Pittsbturgh. Pa—26866 Anna Klobuchar. Od društva sv. Antona Padovanskega; št. 87. Joliet. lil.—25225 Dorothy Stermetz. Od društva sv. Cirila in Metoda, it. 101. Lorain. O.—16879 Dorothy M. Re- sek. Od društva sv. Jožefa, št. 110, Barberton. O—19522 Frank A. Leksan. Od društva sv. Družine. St. 136. Wil-lard. Wis,—20782 Edward Ule. Od društva sv. Jožefa, it. 148. Bridgevcrt. Conn.—16675 Christina Za-dravec. Od društva Kraljica Majnika. St. 157. Sheboygan. Wis.—16762 Phvllis Brulla. Od društva sv. Neže. St. 206. South Chicago. IU —28007 Anna Dejanovich. Prestopih Od društva sv. Vida. št. 25, Cleveland, O., k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O.—32492 Betty Lou Kurcšec. Od društva sv. Cirila in Metoda. St. 144, Sheboygan. Wis, k društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65. Milwaukee. Wis—30960 John J. Zakrajšek. Od društva sv. Štefana, it. 187. Johnstown. Pa., k društvu Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa —27026 Martin Gracer. 31866 Frank Gracer, 27025 Anna Marie Gracer. Premenila zavarovalnino iz razreda "A" v "AA" Pri društvu sv. Frančiška Šaleškega. St. 29. Joliet. IU.—23652 Rudoplh John Skul. 26022 Bernard F. Skul. Člani z dvema certifikatoma Pri društvu sv. Jožefa, št. 169. Cleveland. O.—FF35066 Helen Marie Svrga. $500: FF45067 Valentine Victor Habian. $500. -o- MESECA SEPT. 1941 IZPLAČANA REZERVA V ODRASLI ODDELEK PRESTOPILIM ČLANOM IZ NAČRTA "AA" Dosežena starost 16 let Dr. Cert. št. št. Ime Znesek 2 21947 Dorothy Riffel .... $ 11.55 50 19354 Catherine Žalec .... 8.52 72 19100 Frank Švigal ........ 9.73 72 17770 Rose Schubitz ..... 10.50 78 29327 Elsie Borsnik ..... 1.30 81 26866 Anna Klobuchar .. 3.62 87 25225 Dorothy Stermetz 3.62 101 16879 Dorothy M. Resek 10.41 110 16592 Frank A. Leksan „ 10.41 136 20782 Edvard Ule......... 6.95 148 16675 Christina Zadravec ......... 10.41 157 16762 Phyllis Brulla ..... 10.41 206 28007. Anna eDjanovich. 1.90 Skupaj ............. $ 99.42 VESTI E NEPOKORJENE JUGOSLAVIJE -——————_. , NEMŠKA PROPAGANDA — RAZNE VESTI IZ NAČRTA "BB" Dosežena starost 18 let Dr. Cert. št. št. Ime Znesek 1 15024 James Anton Zivalich ............$ 5.25 1 14953 Helen Pavlin ............4.24 . 3 11053 Mary Težak ....................4.24 3 18708 Josephine Starasinich ................1.51 14 18325 George Baunchar.. 1.5! 21 11678 Hilda Hafner ............4:24 21 11679 Irene Hafner ..„.. 4.21 25 14910 Anthony Boznik .. 5.25 25 16846 Raymond Novak .. 3.76 29 11072 VVilliam Plut ......^4.24 29 11069 Peter Stefanich .... 4.24 42 19748 Mark Slobodnik .. 4.33 50 11519 VVilko VVajdetic .. 4.24 50 19353 Frank Žalec ................1.51 50 12811 Josephine Barich „ 4.24 52 16525 Josephine GuLc .... 3.7G 52 23667 Pete Barbarich .. 3.62 55 30139 Frank Grgurich .. .53 57 10864 Helen Pesel ................4.24 61 31064 Joseph Markovic .. .50 64 20676 Mary Petrovich .... 3.19 65 16737 Anna Sterk.......3.7G 77 19229 Frances Novak .... 4.33 78 15705 Heeln Smid ......................5.25 78 18443 Liliian Salfflich .. 9.73 81 30774 Anna May Horak.. 1.20 87 20507 Stanley Mahkovec 4.33 94 17835 Anna Podlesnik .. 10.50 105 28776 Agnes Kompare .. 1.09 115 23300 Pauiine Kalcic ............3.62 128 19313 Katarina Dimitrovic ................4.33 143 15251 Martin R. Kochevar ........................5.25 144 15886 Bernard A. Cherne ............................5.25 145 17295 Michael Opijrchat 2.6S 145 16597 Katarina Brozic .. 10.41 146 12075 Willie Ozimek .... 4.24 146 12076 Dorothy Ozimek .. 4.24 146 12098 Martin Hrovat............4.24 146 12614 Ralph Hočevar............4.24 152 17898 Ivan Prpich ................2.68 157 30573 Mary Pelko ...........26 158 25441 Edith Klapcar.......34 160 11819 Eliz. Toplikar ............4.24 160 11817 Jennie Ošaben .... 4.24 162 19442 Johanna Per ................4.33 162 12010 Mary Ann \ Hočevar ........................4.24 165 23162 Robert Komar.......34 165 19578 Anna Kegel ....................4.33 165 23150 Anna Kobe ....................3.62 166 15355 Michael Vuich .... 4.58 166 10901 Kather. Plesha........4.24 166 10874 Anna Grahovac .... 4.24 170 22249 Mary Horvath ............5.32 172 18820 Raymond Golic 9.73 181 14803 Joseph Kostelec .. 4.24 184 15599 Josephine M. Murn ....................................4.24 187 24008 Dorothy Tursic .... 3.62 189 16462 Barbara Ruth Zaubi ....................................10.41 194 30426 Rosalia Kustrle ™ .26 208 17421 Florence Baker .. 2.68 241 25807 Nicholas Muza.....34 Skupaj ....................$244.09 JOSIP ZALAR, gL tajnik. Iz Carigrada poročajo, da Nemci s pomočjo svojih zaupnikov tiskajo v Beogradu letake in razglase proti vladi generala Simoviča, ki jih lepijo na zidove in na vozove cestne železnice. Težnja in cilj te nemške propagande je, da zvrne s sebe odgovornost Nemčije na neizzvani napad na Jugoslavijo in za divjaško bombardiranje Beograda. V Beogradu navzlic najstrašnejšim kaznim vsak večer in vse noči odmevajo streli. Vsi poskusi sestaviti nekako "srbsko vojsko," so propadli, čeprav beograjsko glasilo za-sednih oblasti "Novo Vreme" vsak dan poziva častnike, naj se prijavijo oblastim. Vse ljudstvo vidi v takem delovanju iz-dajalstvo in se oblastim ne prijavlja. Pretresljivi so podatki o sprejemu, ki ga je beograjsko prebivalstvo priredilo angleškim ujetnikom, ki so jih Nemci zajeli v Grčiji in na Kreti in potem skozi Beograd peljali v Nemčijo. Ljudstvo je vsem grožnjam navkljub angleškim ujetnikom naskrivaj dajalo kruha, potic, mesa, sadja in oblek. V Topčiderju je nemški vojak ustrelil nekega Beograjčana, ker ga je zalotil, ko je Angležu dal cigareto. Ob prihodu angleških ujetnikov je ves narod glasno pozdravljal angleško vojsko in Anglijo. Razmerje med Italijani in Nemci v zasedenem j ugoslovan-skem ozemlju je zelo napeto. Italijanski vojaki javno pripovedujejo, da so proti vojni. Obračuni med italijanskimi in nemškimi častniki zaradi tega so na dnevnem redu. Cesto nemška vojska strelja na poe-dine italijanske vojake, če se nočejo pokoriti. Reka Neretva je bila pred tedni tako polna mrličev, da pri Mostarju ni bilo mogoče s, čolni voziti po njej. % V Splitu so množice beguncev iz Sarajeva, Zagreba in Beograda, največ Srbi in Židje. Mnogo je tudi Hrvatov »somišljenikov HSS. Italijanske oblasti, ki so sprva bile prizanesljive, so zdaj krute in pripoveduje se v Dalmaciji o ljudeh, ki ste jih sinoči še srečali, a jutri jih zemlja požre. Cene živilom strašno rastejo. Dvanajst jajc stane 20 lir, liter olja 41 lir, kilogram hrušk 6 lir. V Dalmaciji in Istri dobi oseba 60 gramov sladkorja na mesec, 100 gramov olja na me sec in 100 gramov kruha na dan. "Štefani" poroča iz Zagreba, da je Pavelič ukazal popis premoženja vseh držaynih, samoupravnih in občinskih uradnikov, ki so bili postavljeni od decembra, 1918 do aprila letos. Zakaj, ni težko uganiti. London poroča, da je porušena proga med Ljubljano in Zagrebom. Zaradi čestih nemirov v Zagrebu in zaradi napadov "hrvatske seljačke zaštite" na Pa-veličeve ustaše in nemške vojake je načelnik policije Artuko-vič izdal ukaz, da se morajo vsi javni lokali zapreti do devetih zvečerv- Po tej uri je Zagreb mrtvo mesto. Zaradi velikih nemirov v Sloveniji in v Črni gori je Musso lini poklical na odgovor komi-sarm "Province Lubiana" Gra-ziolija in vojaškega poveljnika Črne gore, generala Pircio Bi-roli. Madžarske oblasti so ha ju-! gu "svoje države" prijele dva j srbska "komunista," ki sta oba priznala, da sta pripravljala novo vstajo. "International Nevvs Service" poroča; da je eden obeh priznal, da je po navodilih iz Moskve pripravljal vse za prihod ruskih "parašu-tistov" v Južno Madžarsko. ŽRTVE NEMŠKIH MORILCEV Berlin.—Iz Balkana prihajajo poročila o vedno večjem uporu srbskih četnikov, ki je že podoben civilni vojni. Nemške in italijanske oblasti si na vse načine prizadevajo, da bi vzpostavile red v bivši Jugoslaviji. Poročila iz Balkana zagotavljajo, da je bilo v bivši Jugoslaviji obsojenih na smrt, ter ustreljenih ali obešenih že več kot 700 oseb, odkar se je pričela nemško-ruska vojna. Med obsojenimi je bilo tudi mnogo žensk. Največ eksekucij je bilo v Beogradu, Sarajevu, Ga- vrilu in Principu. * NAČRTNO UNIČEVANJE SLOVENSKEGA NARODA Ženeva. — (JČO). — Po zadnjih podatkih iz dobro obveščenih in nepristranskih krogov je bilo do sedaj iz Sloffeni-je pregnanih pol milijona duš, največji del v Srbijo. Samo do konca junija so Nemci pregnali 50,000 rodbin, oziroma 15$-000 duš. Zapustiti so morali v najtežjih okolščinah svoje domove in svojo rodno grudo in pognali so jih v kraje, ki zanje niti ne vemo. Tisoče slovenskih mladeničev in mož pa so odvedli v prisilna delavska taborišča v Nemčijo, kjer morajo zdaj pod bičem nemškega valpeta opravljati najtežja dela. Na izpraznjena posestva Nemci naseljujejo Nemce iz Hrvatske, in ker teh za vsa izpraznjena posestva ni dovolj, tudi Nemce iz "raj ha." Kdo le bo ostal? Pred nami je uničenje slovenskega naroda. * V SLOVENIJI IMAJO SAMO ZAJČJE MESO Iz ljubljanske okolice piše nekdo svojemu bratu v Clevelandu, da imajo tam meso na mizi samo tedaj, kadar dora-stejo domači zajci. , -o- Marjanca Kuhar jeva: OMEHČAJ SRCE SE! Omehčaj se srce kamenito, omehčajo naj te bratovske solze; v potokih so, kot neugnana sila, deroč v neznane nam dalje. Omehčaj se, ki tu svobodno bivaš, na tuji zemlji, svoj si gospodar, pod zvezdnato zastavo srečo uživaš, neskončno ljubiš jo vsikdar. V ljubezni skupni se zdramimo, domovini otrimo grenke solze, vsa revna je in poteptana, imejmo vsi usmiljenje do nje. Bratje, vsak naj kaj daruje domovini rojstni na oltar, ljubezni, ki v naših srcih klije ne uniči vojska, ne sovrag nikdar! --cf- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ST. 191, CLEVELAND, O. Vabilo na sejo Prihodnjo sredo, dne 12. novembra bo naša novembrska seja, na katero vas vse prijazno vabim. Pridite pred vsem oni, ki še niste glasovali glede nabave Jednotine tiskarne, rok tega splošnega glasovanja poteče 29. novembra. Ta točka je precej važna, zato je prav, da vsi glasujete po svoji sodbi. Dodatno k zadnjič označenim darovalcem za večji uspeh naše minule veselice, naj se danes zahvalim še sestri Mariji Pertekel za prispevam $1, kar je že po veselici darovala. S pozdravom, M. Ropret,^ tajnica. Obrambno-varčevalni bondi se morejo kupiti m več kot 16,000 poštnih uradih in v 9,000 bankah sirom Zedinjenih držav. BARAGOV SVETILNIK P. Bernard Ambroiič OFM. J Kako se vam zdi—ali še poznate to stvar, ki tukaj pred vami stoji in vas skuša izzvati, da bi jo—brali? Baragov Svetilnik! Ali je to nekaj novega? Ali ni prav za prav nekaj zelo starega? Ali ne bo ta ali oni od vas celo dejal, da je—pogreta rihta . . .? Res, precej veliko število let je že minulo od takrat, ko je Baragov Svetilnik zasvetil na nekem takemle mestu. In prav tako je že veliko let minulo od takrat, ko je žalostno—ugasnil .. . Dobro,, da ni umrl. Umreti pa sploh ni mogel, ker ni bil nikoli živ. Če bi bil živ in bi pozneje umrl, bi ga pač ne mogli poklicati nazaj k življenju. Umrl torej ni, samo ugasnil je, ker ni bil drugega kot pač— svetilnik. Lampa, če hočete. Po domače so ga nekateri hudo-mušneži že takrat tako imenovali. Dobro, naj bo pa lampa. Še veseli bodimo, da je bil samo lampa. Če lampa ugasne, jo lahko spet prižgete, samo malo olja ji je treba naliti. In tako smo Baragov SvetiK nik spet prižgali. Kje smo dobili olja, da je sploh hotel za-goreti ? Kar naravnost naj bo povedano, da mu je novega olja pri-lilo letošnje zborovanje Baragove Zveze, ki se je vršilo pri sv. Lovrenru V Clevelandu v torek, dne 14. oktobra. To zborovanje je bilo. zelo živahno in imamo veliko nado, da je bilo tudi uspešno. Zborovalci so vrtali in vrtali in so privrtali tako globoko, da je priteklo olja nič koliko. Vsak si ga je nabral po mili volji in f;a porabil enako po mili volji. Nekateri so si z njim mazali ^svoje srce, drugi jezike, tretji korajžo, četrti so mazali blagajno. Tudi kak fle-ten kompliment je padel tu pa tam, s tem na novo pridobljenim oljem primerno namazan. Še več.. Celo kakšna ponižna Mea culpa se je upala na pozo-rišče in ni preveč škripala pred poslušalci, zakaj tudi ona je bila deležna tega novega olja. No in tako si ni mogel kaj nekdanji, pozneje ugasli urednik, nekdanjega, pozneje molčečega Baragovega Svetilnika, hočeš nočeš je tudi on nastavil posodico in si nabral olja. Kaj bi ž njim, ni predolgo ugibal. Jezik, pravijo, ima itak včasih kar preveč namazan, blagajna je bilaNpreveč skrita, da bi jo dosegel, korajža, ,eh, pustimo to in ne tratimo papirja. Z eno besedo, šel je in je nalil olja v Baragov Svetilnik, pritisnil mečko in zdaj—strmite in zijajte: gori, gori. In bo gorelo ... dokler bo pač gorelo. Pa kaj je bilo tako znamenitega letos na zborovanju Baragove Zveze? Saj že sam ne vem, toliko lepega je bilo. Bom začel kar pri stvari, ki se bo temu al> onemu zdela od zadnjega konca prijeta. Pa naj se zdi, če se če. • Imenitno je že to—in prav to je posebno imenitno—da smo že zares brali v naših listih najmanj dvoje poročii o zhorova-nju letošnje Baragove Zveze. Obe poročili sta bili prav po mojih prejšnjih raz?lagah z oljem tega leta namazani. Prvo je prišlo nd Baragovega pro-mot . . . pardon, prišlo je od vrlega Mr. Grdine v Clevelandu. Komaj so se bl4i razšli, hočem reči, komaj SMO se bili razšli Baragovi zborovalci, je že razglašal naš Anton o uspehih tega zborovanja. Napovedoval je lepe in upapolne reči. Bog vas usliši, Mr. Grdina, in Baraga naj vas usliši, da bo res vse tako! Potem se je oglasil drug premo .. . pardon, drug Baragov častilec, Mr. Meljač, tudi v Clevelandu doma. Nič manj se temu dopisniku ni poznalo, kako se je nalezel dišečega olja na zborovanju. Tako mu tečejo besede, da se skoraj opisat? ne da. Z eno besedo—beseda mu teče kakor po—olju. In to je res veselo. "Poklicani" pisavci se izpišejo, se naveličajo, se utrudijo, ne utegnejo, se izčrpajo—in vse zastane. Vse utihne in nihče ne vpraša, zakaj je zmanjkalo olja. Bralci si mislijo — če sploh na to pomislijo—3aj smo se res ravno naveličali tega in takega branja. Prav, da ni nič več. Skoraj ne more biti- drugače, če spet in spet eden in isti človek piše in nabija eno in isto stvar. j Vidite, takole je. Če se pa oglasijo vsakovrstni pisavci in tfromotorji iz navdušenja, iz notranjega nagiba, iz lastnega srca—potem je stvar drugačna. Ljudstvo bere od kraja in od konca in začne spoznavati, da zadeva ni le sitnost tega ali onega, ki samo zaradi tega tišči in poriva, ker je pač tako "tiščinast," ampak je last nas vseh. In to je, kar velja in šteje. Grdini, Meljači in drugi možje—seveda tudi žene—pri-livajte in rinite še naprej! Tudi temule ljubemu Svetilniku prilivajte, da ga ne bo spet kar kmalu kakšna slanasta jesenska, spomladna, poletna ali celo zimska sapica upifinila. Še nič nisem povedal, kaj je bilo letos tako znamenitega na zborovanju Baragove Zveze. Saj bi rad že kaj. povedal, pa mi kar naprej silijo druge reči pod pero, da se kar ne morem zamisliti v vsebino zborovanja. Sili mi na primer na misel, da je vendar tudi v takihle pustih in presneto žalostnih časih kaj veselega na svetu. Upam, da povsod, ne samo pri nas. In še to premišljujem, kako da je ravno letos bilo toliko olja na Baragovem zborovanju, kot že dolgo ne. Pa se mi usiljuje odgovor, da bi dejal: Zato, ker še nikoli ni bilo tako silno potrebno, da dobijo naša srca nekoliko takega olja. Saj je nevarnost, da se izgubim v samih žalostih in potlačenostih, da zamahnem z roko in rečem: Oh, pojdite no, s&j je vse skupaj nič! j Kadar bomo kaj takega rekli, takrat—adijo in good bye! Takrat bo po nas! Mislim, da je to nevarnost videl sam naš Baraga z nebeških višav. Videl je, da smo že skoraj pozabili ne le njega, ampak tudi same sebe! Kakor da bi ne hoteli biti več narod, slovenski narod, tako nekako smo rinili v svet tja-vendan. Predramili smo se vsaj nekoliko v raznih kotičkih narodnega spanja in smrčanja, pa je bila naša prva skrb, ko smo se premudili: Ali bomo pa mogli tudi vstati??? Zbudi se še marsikdo, vstati je težko! Oh, vstati, vstati! Posebno, če se mudi in je treba zgodaj vstati! O. kako zelo se nam mudi % . . In to nevarnost je videl Baraga. Pa je dejal gospodu Bogu: "MOJ narod so tile ljudje, ali bi ne smel jaz nekaj ukreniti, da bi vsaj majčkeno pripomogel k prebujenju in pogumnemu vstajenju? Da 'bi jim vsaj merico olja prilil, jim nalil nekoliko veselja in jih opogumil k zavesti, da tudi v drugih pogledih še ni vse— zgubljeno . . .?" In gospod Bog je prikimal ig Baraga je pogledal doli na nasv prav od blizu nas je pogledal in mi kar trdno upamo, da ne bo tako brž pogledal spet proč in nam— obrnil hrbet . . . Tako je moje premišljevanje. Kakšno je pa tvoje, ti Baragova sestra, ti Baragov brat? Josip Stare: LISJAKOVA HČI POVEST Mrakova. neodločnost je bila kriva, da se ni prav nič razbi-strillf razmerje med njim in že-Vjjeme v njunem zakon- veselja, kadar je pomislila, kako dobro se. maščuje Lisjakovi hčeri, ker jo je nekdaj njen oče spravil iz hiše. Ženska izprijenega srca in hudobne duše pa je Brigita sploh tudi v tem uživala in se radovala, da je videla drugo na opolzkih potih, kamor sama ni mogla več zahajati. Toda zadovoljna še ni bila popolnoma, ampak še bolj je hotela v nravno izprijenost po-grezniti Klotildo, katere niti trenutek ni izpustila iz oblasti. Nekega dne je prišla vsa vesela k nji kakor vselej, kadar se ji je kaj posrečilo. Bila je docela nemirna in iz njenih is-krečih oči je Klotilda takoj uganila, da ima nekaj posebnega na srcu. "Kaj dobrega, teta?" jo je vprašala in ji za pozdravilo stisnila roko. "Ahnenfels je bil pri meni," je odgovorila starka nekam zaupno in skrivnostno. "Ahnenfels!"''se je začudila Klotilda, "kaj pa je hotel pri vas?" "Najel je sobo in zelo se veseli," je rekla teta zasopla, potem pa nadaljevala počasneje: "Zjutraj mi je Kruleč odpovedal, zakaj premeščen je v Novo mesto. Ko sem šla nato na trg in sem bila ravno za škofijo pri mokarjih, pride Ahnenfels od šentpeterske vojašnice proti meni in me vpraša, kaj je novega. Povedala sem jnu, da imam prazno sobo, on pa mi je ves To jutro se nam je obetal l$p dan. Tisti črni oblaki, kateri so zvečer poprej na nas pošiljali ploho, so se nekam razkropili iji se umaknili izpod jasnega neba. Sonce je tudi že dobro ogrevalo, mi smo pa tudi bili dobro počiti. Po zajtrku, katerega smo si pripravili v kabini, se brzo spravimo v avto in jo hipoma mahnemo naprej. Od tukaj doSudbury smo imeli še voziti 110 milj. Pot je bila še zmiraj peskasta. Okoli desete ure zjutraj že dospemo do mestnih vrat, nad katerimi je velik napis iz srebrnih in nikla-stih črk. (Sudbury—Silver— Nickel), kar kaže, da tukaj so srebrni in nikljasti rudniki. Tudi baker, zlato in platinum se dobi po teh jamah. Mesto je veliko, z več modernimi hišami v katerih živi okrog 18,500 ljudi. Kakšne 3 do 4 milje dalje na okoli mesta je neobljudena črna zemlja, katera izgleda kakor da bj bila vsa izgorena ali pa s finim črnim premogom posuta, čudno se mi je zdelo, čemu taka puščava ali hitra sprememba. "Saj vendar nismo prišli v puščavo Gila v Arizoni?" Potem smo kmalu poizvedeli, da to tvori žveplo, katerega rabijo v topilnicah za čiščenje srebra in niklja. Povedali so nam, da so dimnike pri pečih v topilnicah še dvakrat doštukovali. Saj res so eni od najvišjih kar sem jih jaz no. skem življenju-je ostalo nesta-novito in časih se je zmračilo že tako temno, da je bilo misliti sedaj in sedaj trešči. Klotilda je bila zopet doma, ali nihče ni vedel, ali sta si z možem dobra ali ne. Nista se pričkala, nista se ljubila, ampak po stari navadi sta živela drug poleg drugega in vsak je storil, kar ga je bila volja. On je tičal v prodajalnici, ona pa je hodila po šetališčih in veselicah. V toplicah se je Kltetilda do dobra otresla vseh društvenih ozirov, ki so jo prej še nekoliko zadrževali v svobodnem življenju in gibanju. Sedaj ni več marala, da bi jo povsod spremljala teta Brigita, ampak kar sama je hodila na sprehod kamorkoli, ali v Latermanov drevored ali v "Zvezdo" h godbi. Seveda, sama ni bila skoro nikdar. Dobro ie vedela, kdaj in kje dobi druščino, in brž ko je stopila na ulico, je srečala kakega znanega častnika, ki se ji je pridružil in se ni ločil od nje, dokler se ji je ljubilo iz-prehajati. Najrajši se je ošabno šetala po "Zvezdi" v novih svojih opravah, ki jih je prinesla iz toplic, češ, naj vidijo ljubljanske gospe, kako se nosi velika gospoda po svetu. Seveda, prave gospoščine le ni razumela, pa je oponašala le takšne ničemerne ženske, ki so vse prej nego velika gospoda. Kadar se je torej tako opravljena šopirila in grohotala s svojimi spremljevalci, tedaj so se preprosti ljudje pač ustavljali in se ozirali za njo, ali niso se ji Čudili, ampak majali so _ z glavo in se ji posmehovali. j dela, kaj bi rekla; rdečica jo je i gledat. In kakor sklenjeno, tako tfravii0 jn rasti0. Gospe pa so jo le mimogrede polila povsem obrazu. tudi storjeno. V mestu hitro Trgovina je bila zelo dobra, skrivaj pomerile z očmi in si "Ali te ni sram, Klotilda?"; hitro zavijemo na ulico pod ^ To so povzročili turisti, kateri druga drugi rekle pomembno ,jo je pograjala starka in se hu- imenom Bessie St. lice v Sud-1 g0 ge zgr}njaij sem od vseh stra-besedo. Ko bi Lovro Mrak se-; domušno nasmejala. "Poglej bury je lahko najti, ker so vse ,-j Združenih držav in Kanade, daj hodil v gostilne, čul bi vse jo no, kako je rdeča kakor de- lepo iz glavne ulice po mestu iz-j cni so ge ceiQ jz starega kra- i nami ta družina! Ravno tako kakor da bi se že leta in leta poznali. Mr. Fojs mi je pravil, da si s svojo harmoniko, katera je tudi prve vrste, v Kanadi življenje dela. Njegova hči Mary je povabljena na vse javne prireditve in koncerte igrati violino. Mlajša hči se pa uči klarinet, tako da bodo flfcmalu doma organizirali orkester in bodo vsi izučeni muzikanti. Tri ure v ti veseli družbi so se nam zdele kakor tri minute. Ura je bila že ena popoldne; hčerki so morale itj v šolo, Mr, Fojs na delo, mi pa na pot in posloviti smo se morali "Zbogom, srečno pot in pišite!" nam voščijo. Mr. Fojs nas je mimogrede še odpeljal pokazat International hotel, kjer on dela. In tako smo se poslovili. Lepa hvala družini Fojs za okusno južino in izvrstno zabavo. Nikoli vas ne bomo pozabili. Zdaj sem zopet svojega železnega konjička zapodil naprej po lepi asfaltirani cesti iz Sudbury, katera se je za kakšnih 20 milj zopet izpremenila v peskasto. Za nekoliko milj naprej po ti ostri poti se mi je gumnasti obroč razpok n H. Zadeli smo !na oster kamen ali kaj takšnega. To dobro, da smd imeli s seboj na "kari" še enega extra, katerega sem brzo zamenjal in kateri nam je potem služil, da smo še kdaj videl, ampak tudi to ne j P^šli v bližnje mesto North pomaga; saje vseeno padajo na zemljo okoli mesta in jo požgejo. Bav, za katero je ravno 52 milj od Sudbury. Bila je ravno 4. ura popoldne, ko dospemo v to lično in snažno mesto North Bav, katero šteje okoli 16,000 prebivalcev. Meščani tega mesta se ukvarjajo z razno trgovino a števil- Pred petimi leti, ko sem vozil skozi to mesto, si nisem sploh mislil, da bi tukaj živel kakšen naš rojak. Potem sem šele zvedel, ko sem v februarski nQ jih je zap0»lenili pri Interna-izdaji nekega slov. lista bral do- tional Nickel Co. Pred sedmimi pis iz Sudbury, Ont., da je mla-1 ]eti Je bHo to mesto skoraj vse vesel odgovoril, da jo pride po ; da slovenska umetnica na gosli, zapuščeno. Jame so nehale z obedu pogledat, zakaj s seda-1 9-letna hči Mr. in Mrs. K. Foys,1 delcm; bii0 je ve£ hiš zaprtih in njim stanovanjem ni kar nič j dala javni koncert in sicer za posiopja na trgovski ulici iz-zadovoljen in ravno si išče dru- j pomoč poljskim vojakom v An- pra2njena. pr£d sedmimi leti, gega. Res je pfišel, ozrl se le ; gliji. Od takrat sem trdnoskle-; j;o s0 ^ v Corbeil, to je 2 milje površno po sobi in mi kar takoj nil, da, če gremo še kaj skozi od Callander ali 2 milj od North. odštel aro." ! mesto, bomo šli našo mlado ro- Bay porodile svetovno znane pe- Klotilda je osupnila in ni ve- jakinjo in njene s^aršft tudi po- toreke, se je to mesto hitro po- 1 Irn 1 k! rnl/ I q • r-t\on'\ca ir» ip orlArJiit Tri ksitnr sklpnipno tako _______m_ • __ .»i. drugačne pomenke nego takrat, klica 15 let, ki si je prvikrat v r,vesti, da se moške oči upirajo vanjo!" . "Teta, ali je pač res tako, kakor ste povedali?" jo Je vprašala nečakinja skrbno, sumnja-joč, da ni bilo vse zgolj naključje. "Zakaj bi ne bilo res?" ji je v kazini, ali ker se ni ganil z doma, hi čul ničesar in bilo je bolje zanj. Začela se je zopet gledališka doba. Klotilda je imela zopet svojo ložo v prvem nadstropju in se je vedla v nji drzno in prevzetno • kakor še nikdar. Včasih je prisedla teta Brigi ugovarjala teta in je bila neko-ta, še rajši pa je bila sama, da iiko v zadregi; "videla boš že je bilo več prostora njenim ka- j prvega dne prihodnjega mese- slovenskih listih, valirjem, ki je niso nikdar pu- ca, da je res." * sipane in numerirane. Kmalu pridemo do št. 432, pred katero se ustavimo. Potrkam na vra- vi prisfi si ogledat petorčke. To je privabilo radovedne ljudi semkaj. Meni ni dosti ljudi ver- ta, nakar pride ven Mrs. Fojs; jelo> da je bila resnica> da pred začudeno me pogleda. Menda si petimi leti, ko, sem bil jaz prvi? je mislila kaj pa zdaj hoče ta j tarn> se je isti dan registriralo tujec? Ko se predstavim in za-i tu 5>000 avtomobilov in 12,000 stili same. Cesto so jo kratkočasili tako dobro, da ji ni bilo do tega, kaj se godi na odru, in včasih se je kar glasno zasme-jala prav tedaj, ko so bili drugi do solz ginjeni. Zgodilo se je tudi, da je občinstvo nevoljno sikalo proti loži, ker ga je motil govor in smeh. Ahnenfels, ki se je kmalu za njo vrnil z dopusta, je sedel malone vselej pri nji v loži, in že so po Ljubljani očito govorili, da je on prvi kavalir Mrakove žene. Teta Brigita je bila presrečna z uspehom, katerega je dosegla po dobro premišljenem zavajanju svoje nečakinje. Kar srce ji je igralo od zlobnega čnem po naše govoriti, ji povem da prihajamo iz Zdr. držav in da bi radi videli njihovo hčer vi-jolistinjo, ker sem o nji bral v "Vi bi radi videli našo hčer Mary? Je še v "Bodisi," je zavrnila lahko-umno Mrakova žena, ki je imela tudi že vse osnove, "jaz sem pri tej stvari popolnoma nedolžna." "Seveda si nedolžna," jo je potolažila Brigita in se zasme-jala na ves glas. Nato jo je prijela za roko, pogledala ji v oči, kakor bi jo hotela prebosti, zopet se nasmejala in jo vprašala prav zaupno: "KIotHda, kaj ne, letos prideš po zimi pač včasih k meni, da mi ne bo s starimi kostmi toliko treba po stopnicah? Kaj ne, da prideš?" "Veste, da," ji je kratko odgovorila nečakinja in se je umevno nasmehnila. ljudi. To sem povzel pri vstopu iz kolesa, katero vsako osebo registrira. Takrat so bile petorčke 2 leti stari. Zdaj, ko je že vsa karavana avtomobilistov drvela iz North šoli. Kmalu pride domov na ju- j Bay protj Callander, smo jo tu-žino. Prosim, počakajte takoj di mi hitro pobrali v to KAKO SMO POTOVALI PO KANADI • (Piše Michael J. Prebilich, Eveleth, Minn.) Ustavim se pred neko gasolin postajo, ker nisem videl nikogar zunaj, zato začnem z avtomobilskim rogom tuliti. Takoj za tem prileti iz hiše ven oskrbnik postaje, oblečen v nočni obleki ter mi obenem hitro ukaže biti tiho. Reče mi, da ne smem razgrajati, ker že vsi ljudje spijo. Vprašam ga, zakaj gredo vsi ljudje tukaj tako zarana v posteljo. "Saj na moji uri je šele pol devetih." Mi odgovori mož "Kaj ne veš da je že ura 10.30 zvečer?" Nadalje mi razloži, da se tukaj ravnajo po (Eastern Standard Time) in povrhu tega imajo še Daylight Saving time. Mi smo vseeno dobili kabino in v njej dobro po minnesotsko spali. Drugi dan je bil torek. Ljiidje so povsod na okoli že ob štirih zjutraj vstajali (oziroma po naši uri). Mi smo se pa držali po našem času ter smo vstali ob 6:45 zjutraj. dolgo in izvolite priti v hišo. Vi in vaša družina. Moj mož bo tudi kmalu prišel. Bom zdaj po njega poslala." Mi smo z veseljem ustregli njeni prošnji in stopili v hišo. Kmalu potem pride Mr. Fojs domov. Dela namreč nedaleč od doma za natakarja v International hotelu. On je tudi izvrsten igralec na harmoniko. O tem sem se pozneje prepričal, ker nam je več komadov zaigral na harmoniko, Mary, njegovo hči pa na gosli. Oba sta skupaj igrala Mrs. Fojs in njena mlajša hči pa ste nam prepevale lepe, mile slovenske pesmi. Nekaj časa mirno poslušamo to prijazno družino,. Spomnil sem se na naš ubogi slovenski narod; na naš mili kraj in našo milo domačo pesem, ki ne ugaja samo našim rojakom, ampak tudi dru-gorodcem. Vse te misli so mi omehčale srce in zrosile oči od same radosti in veselja. Pogovarjali smo se z družino Fojs še mnogo in poizvedel sem da v Sudbury živi 26 slovenskih rodbin. Večkrat imajo tudi svoje domače zabave, rta katere pokličejo družino Fojs, da jim dela veselje in kratke čase s svojim lepim petjem in umetnim igranjem. Kako prijazna je bila smer. Poprej je bila pot iz peska, a zdaj je lepa, cementirana, tako, da se lahko po ravni poti voziš s hitrostjo do 60 milj na uro. Le na železniškem križpotju smo se morali ustaviti za 10 minut. Mislili smo si, da prihaja kakšen brzovlak, a tu je prišla nič drugega kakor "hand kara." No sem si rekel, ni čuda, da po Kanadi ni na železniških progah ni toliko nesreč kakor pri nas v Ameriki. Pri nas vidim ene turiste, ki se kar z brzovlakom pretekajo. Zaradi tega toliko nesreč. Zaradi te zamude pri železniški progi smo komaj za 10 minut prej dospeli do petorčkov, predno so vrata zaprli. Ko nam policaj ukaže, kje vstaviti avto, smo brzo ven poskakali in šli pogledat petorčke. Zdaj ni bilo toliko ljudi tukaj, kakor sem to videl pred petimi leti. • Petorčke se gre lahko pogledati brezplačno od pol 10. do 11. ure zjutraj in ob 4. do pol 5. popoldne, če človek kaj kupi za spominek, naredijo zadosti denarja. Samo za Mr. Dionne podpis se plača 25 centov. . Prostor, kjer so petorčke, je ograjen z veliko žično ograjo, od znotraj te ograje je narejen velik hodnik na okoli vrta, kjer se otroci igrajo. Ta hodnik je v primeri hiše; zadelan in pp-krit. Gledalci hodijo noter skozi vrata, katera stražijo policaji, na katerih se kolo zaobrne za vsako osebo. Od znotr£K na strani proti vrtu, so okna skozi katera gledajo ljudje na petorčke. Na drugi strani oken je mreža, tako, da otroci ne vidijo in tudi ne slišijo obiskovalce, človek ne sme v hodniku stati predolgo na enem mestu ter se mora zmiraj naprej pomikati, da da priložnost drugim, ki prihajajo gledat. Noter se ne sme vzeti fotografski aparat. Na teh prostorih, kjer je zdaj prodajalna, restavracija, hotel in več kabin za turiste, ni bilo poprej nič drugega, kakor Mr. in Mrs. Dionne farma ali pašnik. Dionne hiša in hlev ravno tako stoji kot oprej. Na vratih pred hišo je napis: "Visitors Not Al-lowed." Menda so jih ljudje preveč nadlegovali in tudi mogoče izpraševali, kako se more dobiti petorčke. Ko smo si tukaj že zadosti ogledali, se spet vrnemo nazaj na North Bay, da se za časa pripravimo na našo še 300 milj dol-?o pot do Timmins. Zoper svojo željo sem moral v North Bay kupiti en gumnasti obroč za karo. Vedel sem poprej, da je ta xa stvar v Kanadi jako draga. 5tiri dolarje sem moral za njega več plačati, kakor bi plačal v Združenih državah. Tudi tank la gasolin, za katerega smo plavali 30 centov za galono, smo na--pclnili in se dobro pripravili i j vsemi drugimi potrebščinami, '.akaj po teh krajih človek niko-i ne ve, kdaj se spet pride do Iruge gasolin postaje. Vožnja po epi novi asfaltni cesti je biia jako ugodna. Rekel sem svoji 'ružini: "Ako bo vožnja taka b pol 5. uri popoldne ustavili v lekih turističnih kabinah pri jezeru Timagami. Nismo se upali naprej od teh kabin, ker za naprej nismo vedeli, ako še dobimo kakšne kabine ali ne. V postelje smo se spravili precej zgodaj. Sladek je bil spanec in to menda zaradi tega, ker smo mcli zadosti svežega zraka, katerega nam je v našo kabino pošiljala hladna sapica po jezeru T'magami. Bila je lepa in tiha noč, le majhni valčki, .kateri so se zadevali v breg ob . skale, so dajali znamenje na živo naravo. V sredo zjutraj ob 7. uri smo se vsedli v avto, dobro spočiti in polni veselja in hrepenenja, da se zopet enkrat sestanemo s svojo rodbino in prijatelji v Tim-minsujn okolici, s katerimi se nismo že pet let videli. Pokrajina, katera se je zdaj odpirala naši očem nas je spominjala na našo državo Minnesoto. Tu se vidi številna jezera, hribčki in dr linice zaraščene z raznim grmovjem in gosto šumo v kateri še ni bila nikoli človeška roka s sekiro in menda tako stoji od stvarjenja sveta. Pot po kateri za Mr.' Timminsa kakor si je ... « .« . ___• 111 r\/\*vi 1 o rl in a r smo se zdaj vozili je bila nasuta s peskom a drugače ni bila preslaba ker je široka in ravna. Vozili smo se počasi in sicer od 35 do 45 milj na uro in to zaradi tega da smo na ta način dobili boljše običje dežele. Pravili so mi tukaj ljudje da so mislili to pot od North Bay do Timmins do letos dovršiti z asfaltom. Ampak jim je sedanja vojna prekrižala načrte ter so morali s tem potrebnim delom prenehati. Okoli 90 milj naprej od Kirk-land Lake pridemo zopet na lepo novo cem&ntirano cesto katera nas je vodila naravnost v Tirji-min. Razočaran sem bil o taki premembi v tako kratki dobi petih let. Pred leti sem se vozil v Timmins po prašni in blatni poti a zdaj je cementirana. Pot ob večerih in ponoči'razsvetljujejo velike električne luči postavljene ob straneh pota na višOkih železnih kolih visoko nad cesto, tako da resnično rečem, da se ta cesta lahko ponaša s tako zva-no "Lincoln Highway" pri San Francisco. Res kako velika razlika v tako kratkem času, ko človek bere,, da še leta 1907 sta tu prišla na lov z Indijanci prva dva belokožca po imenu Victor Mansen (katerega so ptoznejč klicali Matson) in Harry Benel. la. tema dvema so ti kraji ugajali, ker so bili podobni njihovemu rojstnemu kraju. Ta dva sta sam mislil. Tisto pomlad in sicer 9. maja 1911 je pogorelo in uničeno je bilo vse imetje. Proti jeseni istega leta so zopet začeli z delom. Postavili so nekoliko hiš, kjer zdaj stoji Timmins, za družine in isto leto so mesto organizirali s 75 prebivalci. Od tistega časa je zmiraj več delavcev začelo prihajati noter: eni so delali v šumi eni pa v jami. Bili so največ kanadski Francozi in nekaj Angležev. Ta narod ni bil zadovoljen s trdim delom in majhno plačo zaradi tega so večkrat stavkali. Največja stavka je bila ravno na-Novega leta dan 1913. Vse jame so bile zaprte. Od tistega časa se niso delavci in delodajalci nikoli razumeli in se niso mogli pogoditi za plačo. Šele leta 1914, prej ko je izbruhnila svetovna vojna, so dobili železnico v Timmins. Takrat so že po malem delale štiri jame Hollinger Mc-Intire, Dome in Vipond. Z delom in napredkom je šlo jako počasi. Družbe so dobro vedele, da če ne dobijo zvestih, močnih in dobrih delavcev, da si ne bodo mogle obogatiti žepov, i Dalje prihodnjič.) ZAHVALA Podpisana izrekam K. S. K. Jednoti iskreno zahvalo za tako hitro izplačano posmrtnino za mojim pokojnim možem Johnom Kosec, ki je preminul 24. , septembra, 1941. Enaka hvala veliko hodila po tej prvotni su- ^ za yso bolniško podporo, mi in puščavi lovila zverino in jkRtero gte mu redno izplačevali predajala kože Hudson Bay Co. Ker so jih ti kraji zanimali sta \ si mislila, da bi se tukaj mogoče 1 našlo še kaj dragega zraven di- j vje živali. Leto dni pozneje in , sicer kjer zdaj stojijo jame Mc-Intire Forcupine in Dome in Hol-: linger*sta naletela na beli kamen. ki se kliče karto med ka- za časa njegove dolge bolezni. Naj v miru božjem počiva. Mrs. Mary Kosec Sr., članica društva sv. Jožefa, št. 58, Haser, Pa. Yukon, Pa., 30. oktobra. 1941. ter|m so bile niti zlata. Hipoma sta se podala nazaj v mesto North Bay da si nakupita nekoliko potrebnega orodja katere- I ga sta na hrbtu prinesla v po-krajino kjer zdaj stoji Tim-j mins. Postavila sta si barako in s težkim delom in z rokami brez vsake umetne mašine kakor jih imajo dandanes sta sekala zlato iz tistega trdega kamenja. Leto pozneje in sicer leta 1909 jih je zadela nesreča. Požar je nastal v šumi ter jima je uničil barako orodje in zgorela jima je tudi skoraj vsa obleka> kemaj sta si rešila življenje in pobegnila zopet nazaj v mesto North Bay. Od tistega časa nista več nikoli imela kdrajže se zopet vrniti nazaj. Kmalu po ti-stem se je v teh krajih raznesla novica o najdbi zlata. In to požel j en je po marmorju in zlatu je pognalo v te kraje še več ljudi. A šele slednjič sta dva Francoza po imenu Gillies in Hollinger naletela na lice mesta ter si osvojila Teč akrov zemlje tu na okoli. Ker pa nista imela sredstev ali denarja da bi začela s teti bornim delom in odprla ja-;".') sta se podala v mesto Kobalt in ponudila to zemljo enemu bogatinu po imenu Timmins katero ime so potem dali mestu*. Ko je Noah Timmins smotre-no vse pregledal in precenil zemljo in rudo-je obljubil za njo za Hollingerjev del $150,000 in za Gillisevov del pa $90,000. A danes po 28 letih je Hollinger' vreden nad 200 milijonov dolar-1 je v. Vse pa ni šlo tako gladko ' Preizkušena zdravila proti » glavobolu HandeFs Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50* MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA * 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo po pošti Lastnik te lekarne je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ VLOGE v tej posojilnici zavarovane do S5.000.00 po Fedrr.il Savinjrs & Loan Insurance Corporation. Washin)fton, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge. Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St Clair Ave. HEnderson 5670 Cleveland. Ohio PERSONAL O Na razpolago za financiranje nakupa ^ % avtomobila ® gospodarskih predmetov Za: r 9 družinske in hišne potrebščine 9 popravo posestva 9 plačilo zavarovalninske premije 9 poravnavo računov -To je nekaj tipičnih namenov- Pridite in povejte nam o vaših potrebah. Ni treba, da bi bili vlagatelj. THE NORTH AMERICAN BANK CO. 6l3i St. Clair Ave. 15601 Waterloo Rd. • Cleveland. Ohio A S L E T'S M A K E IT 40,000! OUR 0 PAGE "The Špirit ofxi HejuOenated K.SK.J : —BOOST KSKJ SPORTS— —BOOST KSKJ SPORTS— ON TO CHICAGO! » * » * * SPUR MEMBERS TO AUGMENT MEMBERSHIP IN ST. MARY'S LODGE VVaukegan, 111.—The regular years offers you a variety of sports. Bovvling and basketball are the major sports on the schedule. Many trophies of past achievements of the lodge are on display at the Mother of God hali. The latest champion is Frank Grom, a life-long member of St. Mary's lodge. He won monthly meeting of the St Mary's Lodge, No. 79, was held Oct. 19 in the Mother of God hali with about 40 members at-tendi ng. Eight new members vvere received into the lodge vvith Mr. Math Slana, supreme treasurer, \vho vvas invited to attend this meeting, acting as the'the recent KSKJ Golf Tourney anducting members officer. The new j which vvas held at Joliet last are: Miss Gertrude month. Mr. Math Slana, suprehie Repp, Mrs. Josephine Repp, Mrs Stella Merlock.. Miss Geraldine Frances Arold, Mrs. Julia Stu-par, Ivi rs. Margaret Stupar, Mr. Steve Stupar; and Mr. Frank Dertm. The lodge now numbers 223 adults and 88 juvenile members. Members of the St. Mary's Lodge are asked to check up on their families and their friends and if they are not all members as yet, you better get busy with a little sales talk. Tdl them ot the advantages of being a member of a good Catholic organization sueh as the St. Mary's lodge REGISTERED NURSE (JRGES MEMBERS TO PARTICIPATE IN JUBILEE BILL board officer, presented the tro phies to Mr. Grom, for his low sccre cf 77. The trophy given by the KSKJ ^thletic Board v/as a beautiful shaft about 18 inehes high, and a golf bag. The Midvvest Bowling Association also presented him vvith a best bcvvler-golfer trophy vvith a golfer playing a niblick shot .ncunted cn an ivory stand. Movies vvere taken by yours tru-ly cf these events at this meet-ir.g. On Sur.day, Nov. 9, the St. ..^ary's spcrt' .Chicago, 111. — Seores? Yes,'St. The proceeds vvill go to piuH *chool of Nureing Fond th^ iire coming .long .dce^ard the uplceep of St Jo-ru LrC w^h the' J^e d^-hile the St. Stephen's Ladies' seF hs School Band and Or-has passed her state board ex-, teams, are toppling the pins to cnestra. a merry fare thee well. The! --o- amination and is novv a regis tered nurse. She is on the staff H»\s bowl every Wednesday at of the St. Agnes Hospital, and St. Stephen's Recreation Hali. ;s a member of Queen of May A nevvcomer to the league, Society, No. 157. Joliet KSKJ Men's League TO SPONSOR BENEFIT PILLOW ČASE PARTY Lillian Zulich is replacing Mrs. White Fronts Helen Koporc, v/ho recently Peerless ........ submittcd to an operation and Jay-Ay-Zcez ia convaleccing. The girls vvish Tezak's ........ [hope she vvill soon be in the The Eagle Siovenic'3 Joliet, 111. — The Blessed fcowlin^ line-up again Virgin Mary Sodality of St. Jo-seph's Church vvill sponsor a Pillov/case Card Party for the benefit of the church on Tues- w. L. Pet. 11 4 .733 10 5 .667 10 5 .6€7 8 7 .533 8 «7 • .533 6 9 .400 5 10 .333 0 i* 13 .133 BR00KLTNITES TURN OUT TO HELP ANNS MARK 35TH ANNIVERSART Brooklyn, N. Y. — On Sun- Ann's Society were on thc day, Oct. 26, a large attend-j rtage: Mrs. Keglar, Mrs. Zo-ance gathered in the basement bec, Mrs. Zevnik, and Mrs. hali of our Slovenian Church Dercar. Mrs. Cesark, also a in Nevv York to hefp the St. 'charter member, vvas unable to Ann's Society, No. 105, cele- attend due to her illness, but brate its 35th anniversary. The her heart and soul were vvith hali vvas packed go much that all of us present. Mrs. Ruppe several present remarked, "sar-!l:hen vvelcomed all present and dines have nothing on us." The thanked everyone vvho helped officers and members of St. luake their affair a great sue-Ann's Society vvere vvell pleas- cess. She also gave a brief ed and surprised at the large history of the society, and es-attendance. Mrs. Tončič re- pecially thanked the charter marked, that as a rule the hali members for their vvonderful is too large, and for once it vvas work in the past 35 years. too smali. There vvas nothing Father Pius, master of cere-that vve could do .about it but monies> introduced the charter make ourselves at home vvith members, and greeted each our "Ančike.' and everyone present, and con- Soon after 5 o'clock vvhen gratulated all for their fine the curtain vvas raised, the fol- „,ork in the Catholic field. lovving charter members of St. ----' , q ef Slovenian industrv whereby Franz Steindl vvas ap-.ve^er ar. trade, vvholessle arrests oi pointed distriet leaderofthe Ger-c' rical and lay persons, seizure man Naticnal Socialist Party of churches, ccnvents and for Slovenian Styria and that homes, and the Germanization Steindl declared at the time that of schools is contained in a re- Adolf Hitler had given this com-mari tble dccument, the authen- mand: "Make this land German ticity cf vvhich is assured, vvhich , once more." His "Proudest Moment" The same Steindl, the docu ! Joliet, 111. — A jolly roar of Amid all this funny business laughter vvent up from some the Gorsich Markets vvent to 300 spectators last Thursdav tovvn, taking three games from I us members of the Joliet KSKJ the Jay Zees, Capt. Dorothy iLassie League proceeded in Skedel leading her team vvith ! grand march to their respeetive 192, 180 and 178. "Dode" al-aileys in masquerade, and a ^o earns congratulations for mOre comical array of cos- her high game and series of lumes vvas never a sse m b 1 e d. the vveek. Of course, there is Xhe girls entered fully into the some excuse for the Jay Zees, špirit of fun and everything for convict No. 202 vvas on their vvas represented, from styles team and diseovered beneath cf yore to Havvaii, the circus the striped garb vvas Capt. Vida Zalar, vvho vvas busy all sec- oVening keeping a step ahead the Avsec's really took a tum- cndary and vvatehing the las- of the sheriff betvveen bovvling. He the past vveek, narv a man sies toss the agate vvas a rare She need not have been. co hit 500 and they dropped from and funny sight. There vvas learful for the "sheriff" was 4th to 6th after tvvo games the old lady vvearing a bonnet husy bovvling four alleys avvay "Teda" Avsec vvas leading and vvith full yardage in her on the Joliet Engineering five, Frank Buchar by 35 pins, so ?kirts tossing the bali dovvn the named Julie Camp. Julie vvas strengtheh ,rGoldy's" Slo- ^ ounu, ,r£SUif3 of the fltth vveek oi r; - ^ cellarjand the hoosegovv. at their meeting. Since each bovvlin^T in the Joliei KSKJ cir- 'eniC3' x%h0 .arc 1V® ' Bovvline vvas definitelv Sodalist is cx;occted to donatc |cuit. "me games from first place . . . ^ a pair of pillovvcases, those: Peerless 3, Slovenics O vvho have not already done sojpeerless 805 g35 816_2556 are asked to bring them to the slovcnic3 755 786 805—2346 St. Joseph's rectory befe^e No- * ' • Tezzka 3, Avoec3 0 ŠŽČšt ::7635 7340 802—2 2 37 tho^t^ >„ey and The m.d,me of the the hi, of the night ,ith her rh ^»bert be present atl J.yAy-Zeez 9, The E.,1. O |he could be nosed out for nextjearly 1900's donner m a gow„ ;alse e?rs. nose and blach. cur- the card party with at least JAZ's ......793 928 857-2578 has been received in this coun-try. Listing many acts of oppres- ment states, declared at a cele- sion inflieted upon the Sloveni an people. 97 per cent of vvhom are Catholics, the document as- bration arranged by the Schvva-fciseher Kulturbund jn an audi- 226. His get a hojd of vourseif( pro .. . 'neat pile of vvood, and vvas fol- by Frank Bicek vvhose average Our sine e r e Frank Terlep, took the ..Hon*. Te!rlep sparked his team lovved by his brother John vvith | to .date is 209. er consolatlon vvith a 214. High ^jg week vvith a niče series. . - 516. Bogolin, Weaver, and: The Zeleznikar Fuels vvere hen thc George Ba- _____________ _____________. _ ._JB I-... the coals , . . . ata... ........— 1)remesec'y. . . this brings the iosers vvas Johnny Jeray vvhose. thru the vvringer for a 2 to 1 KSKJ members and tnenas ^ whQ roHed 570 Qther 200 membership in this club to 23 595 vvas traiied. by nevvcomer vi R "500"!.4„st weeks thc Dr Grill 6«tfit Frank Koporc, 531. n »""to8 ZTrTo\t T20101' • ^ be f e|t ver.vinspired and the Da-j Although Arbanas had cusa plans Cthe coming year,Pruss 201' E' 201" 1 ■ • • t ^ZT ^1 »«d Cari Slruped: 5G0' Meetings ar<* held the second Pickup. Off the Alley. *eeks P"ze f»r bffiter'nf h'S(P«=d 2 to 1, reallv thought that K„renchall Grocers feM short Sunday of the month at 1 p. m. ' Paul Laurich of the Jay-Ay- «v«age more than16 P«> •_ • • the Does were feelmg the good whcn the Fideljty Elcctnca, Mrs. Frances Derglin, izcez, was the most improved ' »»ok a s,u.nt at the lass.es effccts of 90me ype of mjec- pu„ed the rjght slvitch to givc secretary No. 109.l! owler of the vveek by rolling W d »uess evoryone d,d) t;on _ at least the .score sa.d them a 2 to j edge wer thc Joliet KSKJ L&ssie League 83 pins more per game than' Dinet Co............. 3 Wš L. Pet. 11 4 .733* 9 6 .600 7 5 .583 7 8 .466 7 8 .466 7 S .466 6 9 .400 3 9 ..250 his average to date geta. the orchids this vveek here's one an<. . . tney cenami; put « £0 f ranK urni anu ^ he circus . . . everyone got a nice|bal with 571 ancj 528, respec Frank Grill and Joe Ko-,Grocerg Hi?h for the glectri- c.ans vvere Eddie Retel, 581 uifr^uo . . . ^. ..---- --- uiti »1111 <-> • ^ —x— c.ans vvere i^uuie ne "kick" out of it . . • the entire tively> were top SCOrers for the and Joe Mlakar> 565 y -_____- ...lil V> mrl -fr>r* I -m/r T^v___ ___L i 1 « 4-V»n KA^tc ; ________. . .. ZX7r^ey\ — Mn^jor special 166, 166 and 166 .. . hov/'s that fer being consistent? . . . lso easy to remember abf ut that next vveek. # I The srhedule for Nov. 6th folknvs: Whtte Fronts vc. The "Scnny" Tezal; did a granfl job Eagle; Jay-Ay-Zee zvs. Schu-of r.ub.itituting for Nick K. on^tera; Tenaks vs. Peerless; Av-bis brother's team . . . at a|secs v£. Slovenics. We'll be captalns' confab it vvas decided seeing you! M. Dees, vvhile the boys vvhOj The attendancc at the South-vere "ipso facto" in seores for west allevs was very g6od> hdi the D. Ayes, vvere Tony Kre- lliere jg gtill rQQm {or a few mesec vvith 568 and Louie Zu- more rooter3_ The iiH2up iast lich vvith 514. Iv^eek had twe nevv iacc3 in it, In the refreshmcnt ius3le;in thc person3 j09 Korcn-(matehing bovvling skill) the chan and Jjhn LuzarrAmcas Monarch Beers had a little,; than the Tomazin iOi« more zip spcctators vvere Mr. (Coctiiiacd on Pate 7> aud OUR PAGE COOKING SCHOOL B? FRANCKS JAVCIR 1110 Third SU U Salle. 111. Marcella Drassler, Wauke-«an, 111., a member of St. Anns Šociety, No. 127, details the making of a good vvhip with cranberries. Ruby Whip Cook 1 lb. cranberries and strain. Whip whites of 3 or 4 eggs to which you have added ij» cup sugar (you may add more if you like it sweeter), then mix in your strained cranberries, folding it in like, and pile in sherbet glasses and chill. It is delicious and breaks the monotony of a dessert for h bridge party. * • Mrs. Antonia Jenich, Milvvaukee, Wis., a member of Societv No. 65, makes her muf-fins with cranberries. Cranberry Muffins 1 cup raw chopped cranberries, cup sugar, 2 cups sifted flour, cup sour milk or but-termilk, yx teaspoon salt, Vi teaspoon soda, 1 egg, % cup inelted shortening. Coimbine cranberries and sugar. Sift flour, salt and soda together. Add cranberries. Combine beaten egg, sour milk and melted shortening and add to flour mixture, stirring only enough to moisten flour. Fill greased muffin pans two-thirds full. Bake in moderate hot oven for 20 to 25 minutes. * . Mrs. Mary Petek, 919 Chap-man St., Ely, Minn., a member ef Lodge No. 203, makes a salad with cranberries. Cranberry Salad 1 cups cranberries, or-ange, 1 cup sugar, 1 cup hot vvater, 1 packag£ lemon jello. Put uncooked cranberries and orange, rind and aH, thru a food chopper. Add sugar and let stand 1 hour. Then rdd the jello dissolved in 1 cup hot \vater. Pour into molds and chill. Serve with a little salad t'ressing on top. * Mrs. Anna Simonic, 764 So. Second St., Steelton, Pa., a member of Lodge No. 114, savs "Fruit cake will soon be in season." • : White Fruit Cake Cream cup butter, add 1 cup sugar gradually, beating thoroughly. Add the beaten vvhites 6f 5 eggs and IV2 cups of flour sifted with 1 teaspoon fcaking powder. Then add % lb. fresh grated coconut, V2 cup finely cut blanched al-monds, 14 lb. of shredded ci-tron, 1 teaspoon almond ex-tract and 1 bottle drained ma-raschino cherries. Turn into a "buttered loaf pan and bake slowly. * Mrs. Mary Klun, 117 North Center Ave., Ely, Minn., a member of Lodge No. 203, makes her fruit cake the bread sponge v/ay, something novel and new. Bread Sponge Fruit Cake 2 cups sponge (made of fiour, yeast and water), 2 eggs, 1 teaspoon baking soda, V2 teaspoon cloves, V£ teaspoon mace, Va teaspoon cinnamon, 1 cup light wine, 2 cups brovvn sugar, 1 cup butter, y2 C"P raisins, 1 cup nuts cut up, 1 small package 'c. 117, Page 4, Column 4, under the caption "From Lovvor Styria." ' A section of the document deals vvith "Outragfcs of the German Agents" and tells at the outset of the arrest and ban. ishment of leading men of Slovenia and the confiscation of Slovenian teritory and Slovenian property. Victims among the intelligentsia, including mayors, were said to be especially num-erous. In Maribor, the document states, Mayor Alojzij Juvan, Vice Mayor Franjo Zebot, all but two members of the City Council, most of the members of the secondary schools and the better known physicians and at-torneys were arrested. Arrests in Maribor during the Easter holidays, the document states, amounted to at least 2,000. "from many of whom their pro- iaised for the play, "On Vaca-1 ested, even respectful, and to fessional equipment was taken. ition," a comedy. It sure was fl]j appearances in process of Slovenian attorneys' rights to'a comeidy; at times the players being convinced. There was no Follovving the presentation monoxide and dioxide and vvith of tho representatives and var-|the effiuvia of the crowd. Yet state commissioner (Reichskom. Styria more than 130 physicians jous speakers, the curtain was there the crow(j st0od, inter- legal practice have been revok-ed, it is stated, and their offices have. been turned over to lawyers of German nationality. had a hard time going ahead, ar, they had to wait for the roar and laughter to subside. There vvas never a dull mo- JOLIET LASSIE LEAGUE (Continued from page 7) in the three games despite the antics of the Papesh's good-na- ment! Although I had seen heekling, no audible protest, away, or cripples who collapse if their erutehes he knocked from under them. Catholic Action or Inaction? All of vvhich is but one way of saying that vvith all our prattle about "Catholic Action" vve haven't yet inaugu- though I did hear one woman irated action adequate to our say, "And he might die* to- cause, commensurate with our opportunities and responsibili-ties. Why blink the facts? The cr Calvin. I am not novv dis-posed to argue over that diag-nosis (or vvas it an autopsy?). What needs attention and em-phasis-ts not the passing of Protestantism or the gro\vth of atheism, but the inactivity of Catholicism w h e n confronted with these problems. (To be continued.) night!" They stood on the hot pavement, sat on the curb- _________________________ n.any plays in my time, I must stone> hatless, coitless, mop- world is running away from us say that this was the best com- ping their brows _ but Usten-;knd for the most part we are edy that I had ever seen. As 'ing. Here and there in thejjooking down from the top of Father Pius mentioned in thc)Crowd was a iemonade bar or|an ivorv tovver, or peeking out Buy Defense Bonds and Stamps America is in a state of emer-gency. Every citizen is urged to do his part by buying De-fense Savings Bonds or Stamps. Lured Helen Keith. who follow- forewcrd the American bom 'an Egkimo pie shop on wheels, th-ough cracks in the sacristy fe od her bali do^n the alley sev- children bf Slovenian parenfc but tyiey Sparingly pa-j 'Q • eral times befitting her clown wcre vvbnderfuMn talking Slo itronizsd. The congregation'jjpg£j MARKED IN MILWAUKEE L00P; MARBLE ARCADES TRIPPED , v. —-------------......o — tLiuuiAsu. me congre g costume. jVenian, and the plavers surell | preferred listening to e a tin g The Peerless Printers beat surpriseri us. I j and drinking, even though they the Dinets tvvo out of three. Mavme Umek and Capt. Ag Govednik turning good scores lor the vvinners. » The Težak Mr. and Mrs. A. Z a 1 e t e 1 jcould dr»nk a Penny and played their part just as if they I had been reared in Ljubljana, eat for a nickle. Meamvhile the churchesi day you are baking bread bc-cause you do not need much of the sponge. ___________________________________________Milvvaukee, Wis.—With the Success Story: Frank Primo- er!; . their part could not be|wore dark- Their da>'s work|4-U team scoriqp the biggest zich and John Vodnik of the c Florists outseor- done ^ beUer ^^ Dercar|vvaa done, and other priests like t pset of the season thus far by 4-U team matehed hooks vvith ed the Verbiscer Press in Frank.Vojska surely had!m>'self had strolled out to see snaring three games from the Gene (Geney vvith the light „„ ^^ if the streets vvere not a shade, hitherto practically invincible brovvn hair) Petersdorff in a cooler than the house. But IjMarn's Marble Arcade squad,ipecial 4-game match set. Yep, first tvvo games, Capt. Jean Te-, zak definitely shedding her. i iovv game jinx. something to fight for vvhen they vvere fighting for Miss Mi- haela Zore. The same goes for;was hotter when 1 returned the St. John's Kay Jay bovvling the 4-U bovs lost all four. O her high scores of.thej^ Ho]egek and ^^ Ton ithan vvhen I vvent out Not be-week vvere bowled Vicky, ouW ^ blame John Cai»e of the vveather, but b* Buchar vvith 182 > Ann Papesh e yaca. cause my mind had caught fire. vvith a 155 average; Isabelle * " A J " . Gregorich, 179 dertz vvith a 147 average; Ag rage; Isabelle L.^ ^ ^^ farm, and could not * rejlected: Masses all morn-|,ead. ; Mary Pas-^RudoJf Tondch for try.,ing ,rom six o'clock to tvvelve, Th ing to forget the mortgage on the sermons (in season if not out standings vvere subjeeted to a! We're stili vvaiting for that vvholesale shake-up vvhich re- 660 series that Iggy Gorenc sulted in a three-vvay tie for the j promised us several vveeks ago. What's the matter, Iggv, stili The 4-U's, led by Frank Pri-j thinking of nevv members? . . . mozich's 555, squeezed out ajWe vvonder vvhat the fairer sex Govednik, 158 average, and hou7e foVthVhand of Fran-1of season), rosaries and bene- 5.pin victory 'in [he first game has to do vvith theVuccess of Mae Mutz, a 1(7 game for a 1J — , i -J TT-, -, 158 average. ees Sershen. The final touch dictions- sodalities and Holy|and then got hotter as the eve- the 4-U team? Dodo Luksich, !to the family was added by! N«1"6 Societies, processions, ning progressed, vvinning the Blanche Primozich and Cecilia The costume bovvling meet;Mrs Runz &nd Louig Corel>' celebrations, splemn ceremon-was a great success and amus-jparentg of Zef. (Frank Voj. ' 1 ing to everybody. The funni tkaj vvho played the part as a est rig vvas Julie Camp's and reJ veteran> Mrs> Toncich, genial Supreme Secretary Jo- ho coached the players>. cer-repfi Zalar got a special smile tain^r did a f. job and should from her imitation of him in be complimented for her fine tvvirhng her mustache. The,vork No doubt the members most comical "eight vvas Dot Si-|are gratef ul to her for her tur and Dee Bogner. In her WQrk not Qnly ag a coach> but aress and hat of yesteryear,lalso ag & fine secretary and a Dot s silhouette looked hke!good all_around worker when Popeye s Olive Oy and Dee; it comeg tQ godeties co«i d have been taken for 0.| After the , at leagt half m t v. v v i n«m f 8 S'St,er- t, .C Pa">f the audience had to leave in Mrs. Joseph Videtich, 1020(were Helen Rozich as junior|order to ive the remaining a Cora St., Joliet, 111., presenta and Jo Ramuta in matching|chance to move around and an mexpensive way of making little girl outfits. The most un-|dance tQ Je ,g gtar Light 0r. fruit cake. She is a member of ique, Vicky Buchar, vvore a'chestra A„ a„ the play ?Tenulne grfss skirt over her|vvas vvonderful and a good time ials galore. We are saving the Šociety No. 108. Inexpensive Fruit Cake 1 package raisins (puffed muscats), 2 cups sugar, 2 cups vvater (can use part brandy), Vi teaspoon salt, 2 large tablespoons butter. Boil for five minutes and let get eold, then add 2 tablespoons cinnamon, 1 teaspoon allspice, 1 cup fruit cake mix, 3 beaten eggs, 1 cup nutmeats, cut in pieces, 3 cups sifted flour vvith 1 teaspoon soda, mix vvell and add 1 glass of cherries (vvith the liquid re-mover). Bake in a slovv oven IV2 hours at 275 degrees F. Makes 5 lbs. of fruit cake. Havvaiian dress, reed anklets, vvas had by all. It vvill be long and leis The eleverest, Ul-jremembered by those vvho lian Grayhack, made of stamp-i ed sugar and flour sacks; from the stage, Therese Gasperfch, as a very attractive Peter Pan; one of the most constant laugh provokers, Mary Salesnik, re-sembling Little Boy Blue from the toD and a circus tight rop§ vvalker as a result of her long pink leg covers. Next vveek, the league vvill get back to normal and the Težak Florists vvill try to cut dovvn the first place lead of the Papesh Tavern. The Verbiscer vvere present. Jos. J. Klun, fteporter. LETSMAKEIT 40,000 Press vvill meet vvith the Joliet Engineering. Jay Zees vvill bovvl the Peerless Printers and the Dinets, vvith a full team fi-nally, vvill play the Gorsich Market. the hack. saved but vvhat are vve doing for the street loiterers and po-tential atheists? Are Not Atheists People ? Our People? I think I have heard all the excuses: "These agitators are monomaniacs, if not parano-iacs, professional malcontents, ignorant, violent, venal, im-mune to reason, emotional per-verts." Yes, yes, no doubt, but I am not directly interested in the agitators but in the listen- T' 'J*"* are "0t 0UorTTPe°" the"season. ple? Hovv do you knovv? Have Catholics never gone renegade, even atheist? I have met ex-Catholic atheists, not a fevv. One of them in particular I remember "from the bogs of Ire-lahd" as he himself said, vvith a brogue as thick as butter and a name as Catholic as Mulca-hey or 0'Donoghue. As for "our people," every mother's son and daughter on the pavement that hot night was ours. Have vve forgotten Our Sa-vior's "other sheep"? or St. PauL's "To the Greeks and to the barbarians, to the vvise and the unvvise, I am a debtor"? Modernizing the apostolic phraseology might it not read:, next tvvo by 28- and 45-pin margins. The trip of vvins brought the Tavern boys from third piace are at Marn's Alleys every Thursday yelling: "Come on, 4-U!" John Zakrajsek of the to a tie for first vvith Marn's Butcher team is angling for and Tony Butcher's vvho took;match games between our boys tvvo out of three from the tail-'and several teams from She-end Tivoli team. This alsojboygan. What say you chair-marks the first time that the makers? . ^ . Mrs. Mike Crn- Arcade squad relinquished its undisputed hold on the lead. k o vic h shpvved up in time to see the finish of the last game be- Team seoring honors also^veen Marn's and 4-U's but it vvent to Gregorcich's 4-U quin-, vvas too late, papa Mike al*, tet. The boys rolled games of^ead.v had a 408 total in the 841, 841 and 868 for a 2550 books • . . Well, guess Pil roll total, vvhich is second high for back into Joe Strukel's bovvling bag and rest for another vveek. Splattered Maples The Tivoli Old Timers, vvho i are finding jvictory harder than it is to convince Emil Zortz to pay the extra nickle for the bovvling blcNvouts the boys have after concluding their pin-busting, reached -a nevv lovv vvhen tvvo of their men failed to erash even the 300 division. The culprits vvere Joe Marn and Joe Maierle vvho hit 257 and 280 respectively (that's for three games, not one!) . . You should have seen the ex-pressions on the faces of the Marn team. Boy, vvere they smoking (and not cigarettes either) . . Gutterball. Milvvaukee St. John's Bowling League Standings W. L. 4-U Tavern ........ 11 7 Tony Butcher .... 11 7 Marn's Arcade ..11 7 Tivoli Tavern........ 3 15 Pet. .611 .611 .611 .166 STEVES IN MOOD (Continued from pase 7) Mrs. Zeleznikar, and daughter, Mr. and Mrs. Bili Necker, Mrs. Gottlieb, Mrs. Kosnik, Mrs. R. Grill, Dorothy Simec, and the Kaiser sisters. The gal-lery included spirited rooters, each tootin' rooter rooting for either a husband, brother, father, or svveetheart.