Mmm l^pi ifil .C^HT»" ■■■vivVC. W p!:. iSSI I ■ * . j ¿mm; m»: S® s^ffll MSK M M i »m j » iSH m — £U0 I O'.-'" Ko se poslavljamo od starega leta in vstopamo v novo. deseto leto socialistične gru-ditve nove Jugoslavije, lahko z zadovoljstvom in ponosom pogledamo na delo ter uspehe, ki 'smo jih dosegli pri utrjevanju naše socialistične demokracije 'ter razvijanju in krepitvi našega gospodarstva, posebej pa še na uspehe. ki smo jih dosegli M jih tiskajo.« Vsa naša jajvrnest je ogorčeno za-vrnlJa postopek Djnlasa in Dedije-ra, s katerim bi si! gospoda rada ustvarila poliitičen svetnišini sij eteoci glave in rada. predstavila svetu, da nekaj pomenita v političnem dogajanju v naš! državi. Na postopek so takoj reagirale vse množične organizacdlje in poltiični forumi. Ljudska Skupščina je Derii-joru odvzela mandat, javni tožilec FLR.l pa je proti njemu uvedel kazenski postopek po čl. 118 kazenskega zakona. Iz svojih vrst so ga izključili t.udi novinarji in dTuge organizacije. Djilasov n Dedijerov poskus irak-cionaškega L7ipodkopavanja Zveza komunistov, za kar sta porabila najpodlejša sredstva in klicala celo turmo na pomoč, se je sramotno razbil ob enotnosti naSega ljudstva itn se s svojo csbjo ctornil proti njima. Za svoj p os top sk bosta dajala odgovor pred ljudskim sod,iščem. men in olajšalo njuno medsebojno razumevanje. Oba predsednika sta tudi poudarila, da nevključevanje v ea ali drugi pol.tični blok v svetu no pomeni nevtralizma ali izolacijo oi' svetovnega dogajanja, marveč je to aktivna in konstruktivna politika, ki na samostojni podlagi ia lastnih vidikov rešuje politične probleme odnošajev med narodi. Deklaracija dopušča možnost in izraža željo, naj bi se tej aktivni poLtiki pridružile tudi druge države in s tem pomagale utrditi na tej podlagi mirno sožitje in sodelovanje med narodi. Predsednik T t0 nadaljuje svojo pot po Indiji in se bo prihodnje dni spet sestal s predsednikom indijske vlade Nehiujem. ©ružbsirai pScacrs Sn [pir©irssSigini sca 8eto 1955 Zvezni zbor in Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine sta v torek začela razpravo o zveznem družbenem planu in proračunu za leto 1955. Zadevne predloge so po predložitvi od strani Zveznega izvršnega sveta že obravnavali skupščinski gospodarski odbori. Zvezni proračun za letošnje leto znaša 234 milijard in 400 milijonov din. Največji del izdatkov je še vedno namenjen potrebam naše narodne obrambe in sicer skoraj 176 milijard din. Velik poudarek dajeta letošnji družbeni plan in proračun nerazvitim republikam in področjem, Na skupnem zasedanju obeh zborov so obrazložili predloge novega proračuna posamezna tovarrfšd za svoje državne sekretariate: aa notranje zadeve Svetnslav Stefanovič, za zunanje dr. Aleš Bebler, aa sekretariat. narodne obrambe general po'kovnik Ivan Gošnjak, zvezni proračun kot celoto pa je obrazložil tovariš Veljko Zekovič. Ljudska skupščina je predloženi proračun v celoti sprejela in odobrila. Med živahnim razpravljanjem o gospodarski problematiki v zvezi z novim proračunom so ljudski poslanci izraaili tudi svoje ne godovanje zaradi neumljivega zavlačevanja zahodnonemških oblasti, ki zavirajo rešitev nekaterih vprašanj plačilne bilance z našo državo, čeprav se branijo izpolniti gotove obveznosti do nas, M izhajajo še iz časa zadnje vojne in takoj po njej. Drugi EtOBngres Zveze komunistov Sosree ira MercegovSme V Sarajevu ie v soboto začel s delom drugi kongres Zveze komunistov BinH. Kongresa se je udeležilo nad 300 delegatov, kot gostje pa so mu prisostvovali predstavniki vseh republiških Centralnih komitejev. Izvršni komite CK Zveze komunistov Jugoslavije je zastopal tovariš Edvard Kardelj. Delo kongresa je začel s svojim poroči-Jjom sekretar CK ZK BinH Djuro Pucar-Stari. Uvodoma je govorili 0 delu komunistov med obema kongresoma, nato pa je obdelal pereča vprašanja iz dela Zveze in nakazal bodoče naloge. V obširni razpravi so delegati podrobno obdelali vse probleme iz organizacijskega itn političnega. delovanja, članstva in vprašanja, ki zadevajo Zvezo in n.1 eno vlogo v naši današnji stvarnosti, V razpravo je obširno posegel tudi tovariš Kardelj, ki je 2ila-eti nakazal gospodarske probleme, zadržal pa se je tudi na naši zunanji politiki in mednarodnih zvezah. Delegati so na koncu izvolili nov Centralni komite s tovarišem Dju-rom Pucarjem-Stanim na čelu. loi'o öl'CCO V CI t—T7 \oveni / 955. letu poskusite pri žrebanju Jugoslovanske loterije, ki bo vsakega 10. iu 25. v mesecu Znhtevaite od rtrodnjalcev srečk nov plan dobitkov ! Okrajni ljudski odbor Postojna je bb zadnji seji obeh zborov obravnaval več predlogov sveta za gospodarstva, ki jih je ludi po živahnih razpravah v celoti potrdil in izdal tozadevne odloke in sklepe. Kot drugim okrajen) tudi postojnskemu ni prizanese! sklep Zveznega in republiškega izvršnega svata o znižanju že dodeljenega investicijskega kredita za komunalne svrhe, Kakor je ta ukrep nadvse potreben radi zniževanja denarnega obtoka, vendar so nastale težkoče v tem, ker so bila ta sredstva več ali manj že angažirana, ukrep pa je sledil šele v tcfcn mesecu, oziroma tako, da mora okraj Postojna sredstva iz tega kredita in ki so bila že porabljena, odvesti v republiški sklad, za razliko pa jc moral okrajni ljudski odbor sestaviti dopolnilni proračun, seveda v breme lastnih dohodkov in posojil. Okrajni liudski odbor se je postavil na stališče, da je treba primanjkljaj kriti deloma iz administrativnega proračuna, deloma pa pri investicijskih delih, za katera so bila prvotno namenjena večja sredstva in ki do konca leta ne bodo v oc-loti porabljena. Okrajni ljudski odbor ni mogel prevzeti vseh bremen, zato bodo morali tudi občinski odbori prispevati s presežkom dohodkov nad rednim in dopolnilnimi proračuni. Pred-no je okrajni ljudski odbor pristopil k dokončnemu sklepanju, se je predhodno posvetoval s predsedniki in tajniki občinskih 'ljudskih odborov, Id so imeli razumevanje za te ukrepe, prav tako je bil sklican sestanek s predstaM^ki najvažnejših podjetij, ki so obljubili, da bodo še v tem mesecu poravnali vse svoje obveznosti do okraja in nakazali tudi akontacije za mesec december, čeprav zapadejo po obračunih šele v mesecu januarju 1955. Okrajni ljudski odbor meni, da je sklep predstavnikov podjetij edino pravilen in kaže, da imajo polno razumevanje do trenutnih težav, v katerih se je znašel okraj Postojna. Ker se je v občinah Dolane in Prem pojavil ameriški kapar, je bila na tem zasedanju sprejeta tudi odredba o zatiranju ameriškega kapar-jja, katera bo objavljena v celoti v časopisih, kakor tudi v Biltenu, katerega mesečno izhaja OLO Postojna. Nevarnosti razširitve ameriškega karoarja na še neokužene kraje se okrajni ljudska odbor prav dobro zaveda, saj bi pomenil ameriški kapar propast naše sadjereje,, zlasti pa v brkinskem predelu. Potrebna bodo precejšnja finančna sredstva, po drugi strani pa, da se bodo tako privatniki, kakor tudi zadružna in državna posestva strogo ravnala po navodilih in ukrepih, ki jih lxi izdajal okrajni ljudski odbor" preko svojega kmetijskega odseka. Na zadnji konferenci vseh zastopnikov prosvebiih društev občine Vipava so pregledali delo in uspehe posameznih društev. Nekatera društva so bila zelo delavna. Tako je prosvetno društvo v Budanjah imelo v zadnjih treh lotih 16 odrskih prireditev. Nekatera (društva pa komaj životarijo, čeprav imajo za razvoj prosvetnega delovanja ugodne pogoje. Nekateri društveni odbori kažejo premalo zanimanja za dobro knjigo. V zvezi s tem je bil sprejet ustrezni sklep. Da prosvetno delovanje ni na zaželeni višini, je krivo pomanjkanje dobrih režiserjev in pevovodij. To so pereči problemi, ki jih bo treba čimprej rešiti. Na to konferenco so prišli tudi organizacijski sekretar Zveze prosvetnih društev okraja Gorica Rudi Ilonn, Marinka Ribarič in tajnik občinskega LO Vipava. Prosvetno društvo v Vipavi ie pred kratkim uprizorilo burko: »Moč uniforme«, ki je v režiji učiteljice Vike Sanisa dobro izpadla. Igralci so z dobrim nastopom pokazali, kaj se lahko doseže, če ne manjka clobre volje, Razveseljivo je, da so bili igralci večinoma iz vrst mladine. Po vaseh občino Vipava so bile zadnje čase volitve delegatov in zastopnikov Zveze borcev, ki bodo tn organizacijo zastopali na raznih skupščinah, V Vipavi pa je bil oh črnski občni zbor Zveze borcev, kjer «o bili sprejeti nekateri važni sklepi. T. I. Kakor snio že zadnjič poročali o delu sveta za gospodarstvo, sta oba zbora definitivno sprejela odlok o zaprtih pripustnih krogih in redu na pripusti lih postajali v okraju Postojna zaradi zatiranja kužne bolezni jalovosti. Prav tako sta pa sprejela dopolnitev odloka OLO Postojna o tuberkulinizaeiji goveje živine. Ta dva odloka lx>sta prav tako objavljena v časooisju. Za izboljšanje oskrbe potrošnikov z mlekom sta oba zbora spejela več sklepov, o katerih je bila zelo živahna razprava, ki je pokazala, da je živina v okraju Postojna zelo važna gospodarska panoga, Ti sklepi naj bi povzročili prenos mlekarn n a ¡kmetijske zadruge, znižanje obrestne mere na osnovna sredstva mlekarn, oprostitev dobička, ki bi ga mlekarne dosegle, dalje korigiranje ocene osnovnih sredstev, v kolikor bi bila po komisijah previsoko ocenjena, prispevki, katere plačujejo mlekarne Okrajni zadružni zvezi, naj bi bili minimalni ali pa naj bi bile mlekarne sploh oproščene plačila teh prispevkov, kar pa jo. seveda zadeva Okrajne zadružne zveze in končno, naj bi stroški, ki nastanejo pri zbiranju mleka, t. j. nagrade zbiralcem, knjižili v breme materialnih stroškov, v breme plačilnega sklada pa le v primerili, če nagrade presegajo take stroške. Glede na vse te olajšave pa naj bi mlekarne poskrbele za večji odkup mleka', ki naj ga dostavljajo potrošniškim centrom, v druge .mlečne izdelke pa naij ga predelujejo le takrat, ko bodo potrošniški centri preskrbljeni s svežim mlekom. Nadalje sta oba zbora sprejela več drugih odlokov1, kakor prevzem poroštva za kredite nekaterim gospodarskim organizacijam, o izločitvi kamnoloma iz dosedanjega podjetja »Opeka - Kamnolom« II. Bistrica in o osamosvojitvi obrata Kamnolom. Nadalje sta oba zbora potrdila občasne sodnike okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru ter sprejela odlok o finansiranju proračunskih izdatkov za razdobje januar — februar 1955. V začetku lanskega šolskega leta so na gimnaziji v Ajdovščini ustanovili mešani mladinski pevski zbor. Sicer je obstojal na šoli že od leta 1945 dekliški zbor, ki ga je vse do lani vodila prof. Kali-nova. Kot vsak je bi tudi ta začetek težak, saj razen dobre volje mlacSih pevcev, uvežbanib dekliških glasov in 'dirigenta prof. Ma-tičiča ni bilo na razpolago niče-"' sar. Celo leto so pevoi poleg šolskega pouka, ki od mladine zahteva, da napne vse svoje sile, obiskovali vsaki dan še pevske vaje in uspeh ni • Izostal. Na predvečer občinskega praznika so mladi pevci priredili samostojni koncert 18 slovenskih in jugoslovanskih narodnih in umetnih pesmi. Več koncertov so imeli tudi v okoliških krajih, snemala sta jih tudi radio Koper in Ljubljana. nega dela. Izmed sekcij najred-neje in najplodneje delujejo: Ljudska univerza, ki organizira vsakih 14 dne v Ajdovščini predavanje, med tem časom pa tudi v drugih krajih po okolici; dramski krožek dokončava študij aktualne veseloigre »Stanovanjska zadeva«, ki pride po Novem letu na oder; zelo redno deluje tudi javna knjižnica, ki je ena najstarejših in največjih na Primorskem; Glasbena šola, ki i» bila do septembra v sklopu društva »Svoboda«, je postala sedai državna. V preteklem šolskem letu je pri.rredila s 30 u-čenci dve prav uspeli javni produkciji in sodelovala pri javnih proslavah. Sedaj s podvojenim številom učencev pripravlja nov javni nastop. — člani so izvolili nov odbor, s katerim so — razen predsednika H. Cigliča — pritegnili k . . —...... "T* Novo javno kopa lišče v Koprn Tudi v letošnjem šolskem letu zbor, čeprav je izgubil nekaj članov, izpolnjuje svojo nalogo. Zbor je 3. oktobra gostoval v Renčah in v bolnici za kostno tuberkulozo v Šempetru. Zlasti tu so se pevci trudili, da bi zapeli čim lepše. Koncerti so se vrstili od oktobra vsako nedeljo: na Colu, v Črnem vrhu, Novi Gorici, Toma-ju, Sežani, Idriji in Solkanu. Povsod so ljudje mlade pevce sprejeli z velikim zadovoljstvom, zlasti so bili navdušeni ob prisrčnem in toplem sprejemu v Idriji. Ne moremo si pa zamišljati, s čim naj opravičimo izredno slab obisk v Solkanu (30 poslušalcev) in v Novi Gorici (60 poslušalcev), ki se šteje za goriški kulturni center in kjer se koncerta niso udeležili niti dijaki gimnazije. Sedaj z novimi člani obnovljeni zbor že študira nov program, s katerim namerava gostovati po širši domovini. KJVI. * Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Ajdovščini je pretekli četrtek, 9. t. m., imelo svoj redni občni zbor. Prejšni 0dbor je dajal račune o svojem delu. Društvo ima preko 200 članov, na občnem zboru pa j'h je bilo le 40. Po poročilu predsednika tov. H. Cigliča se je razvila živahna debata o tem, kje bi bilo iskati vzroke mlačno-sti izvenšolske mladine do kultur- delu nove ljudi in tako zaktivi-zirali širši krog članstva. Dograditev Kulturnega doma, ki mora biti končana tekom leta 1955, bo omogočila v novih prostorih širši razmah kulturnega dela v Ajdovščini, ki ga dosedanje pomanjkanje primerne dvorane kakor tudi drugih prostorov močno ovira. — Novi odbor bo podvzel posebno akcijo, da pritegne v društvo tudi več delavstva, ki do sedaj v razcepljenosti po posameznih podjetjih stoji le ob strani kulturnega udej-stvovanja. Uóe/n naročnikom, čitatefjem, óoclelciucem in pnf in uópehov poíno novo a tel j em ž eliti a Srečno leto 1955 Uredništvo in uprava Slovenskega Jadrana a pienuma cr sindikalnega sveta Koper o Dne 28. t. m. je bila v Kopru seja plenutna okrajnega sveta za koprski okraj. Po otvoritvi seje je tov. Pišot Rado—Sokol, predsednik ■okrajnega sindikalnega sveta, predlagal izvolitev enega izmed članov pienuma za člana v Centralni svet sindikatov Jugoslavije. Plenum je soglasno izvolil tov. Pišota. Za tem ie plenum pričel razpravljati o številnih vprašanjih, ki se nanašajo na delo sindikatov v koprskem okraju. Med drugim je bilo še posebej poudarjeno vprašanje strokovne in politične vzgoje delavcev v koprskem okraju. Sindikati bodo morali odslej posvetiti Sv, ANTON V soboto zvečer smo imeli poučno predavanje o živinoreji, Predaval je kmetijski strokovnjak kmetijske šole v škocjanu pri Kopru. Škoda, da je na predavanje prišlo Ie malo živinorejcev, ko vsi vemo, da je prav živinoreja pri nas zelo važna panoga gospodarstva. Upamo, da bo za prihodnje predavanje več zanimanja. J. R. mAREzmE Ze dalj časa brni traktor po zapuščenih gmajnah in zaraščenih pašnikih. Ugodno vreme omogoča, da gre delo dobro naprej. Kjer je terea primeren, orjejo tudi ponoči. Če bi bili traktorji prišli v naše kraje pred petdesetimi leti, bi marsikateri stari človek še živel. Tako pa danes počiva v grobu, kamor ga je prezgodaj spravila težka in nerodna kopača. Ne vem, zakaj ne poskrbijo za popravilo malega traktorja, last naše kmetijske zadruge v Marezigah. Koliko površin bi bil lahko preoral v enem mesecu, odkar brezkoristno leži. B. F. AJDOVŠČINA V ponedeljek je v okviru Ljudske univerze imei tov. profesor Leban predavanje o Severnem tečaju. Predavatelj je govoril o geološkem nastanku severnih prokrajin, o vremenoslovnih prilkah, o možnosti življenja, o gospodarskih bogastvih i.n njihovem izkoriščanju in iz tega izvirajoči borbi med ZDA in Sovjetsko zvezo. Opozoril je na prednost tega področja za letalski promet med kontinenti, ki se tako uspešno razvija v zadnj.ih letih. Po predavanju je pokazal nekaj skioptičnih slik, ki pa so premalo nazorno prikazale te kraje. B-M. V soboto dopoldne je bilo v Kopru posvetovanje tajnikov okrajnih ljudskih odborov okrajev Radovljica, Kranj, Novo mesto, Ljubljana, Postojna, Nova Gorica, Sežana, Tolmin in Koper. Na posvetovanju so razpravljali o pristojnosti prihodnjih komun in komunalnih skupnosti ter organizacijsko-pravmih in organizacijsko-tehničnih problem, ih. Po proučevanju predloga osnutka statuta so sprejeli načelo, naj bodo pristojnosti vseh komun enake. To načelo naj obvelja neglede na to, ali bode vse komune v začetni prehodni dobi vse svoje pristojnosti že sposobne izvajati, Te clni bodo vsi okrajni ljudski odbori dobili v roke novi osnutek statuta komun. Tajniki okrajev bodo o njem razpravljali še z okrajnimi iniciativnimi odbori za ustanovitev komun, nakar se bodo 12. januarja 1955 še enkrat sestali v Ljubljani, kjer bodo razpravljali o vseh morebitnih pripombah, ki bi jih imeli posamezni okraji na ta osnutek. Te pripombe bodo nato po skupni razpravi predložili republiški komisiji za pripravo komun. Tako bodo ti posveti tajnikov slovenskih ' okrajev koordinirali posamezne predloge in pripombe in olajšali delo republiške in zvezne komisije za izdelavo zakona o komunah. Popoldne so udeleženci posvetovanja obiskali novopriključcne vasi v Miljskih hribih. ša večjo pozornost strokovni vzgoji delavstva, zlasti pa vajenci;. V Izoli so organizirali večerni tečaj ea vajence; v tovarni ključavnic v Dekanih so tudi organizirala strokovne tečaje; v podjetju Slav-nik so organizirali poseben tečaj, na katerem se sprevodniki an šo-tferji učijo tuje jenvke in druge najnujnejše stvari, ki so potrebne za vsaj zasilno občevanje s tujimi turisti in drugimi obiskovalci na-iših obmorskih krajev. Toda vse to 'je bilo organizirano bolj po iniciativi vodstva omenjenih podjetij ikot po iniciativi sindikatov. Odslej pa bodo le-ti več skrbeli za organiziranje takfh tečajev, kjer sa ibodo delavci strokovno izobraževali. Razumljivo je namreč, da delavec brez zadostne strokovne in poetične vzgoje nima in ne mora imeti tiste razredne zavesti in čuta odgovornosti do skupnosti, ld jo ■mora imeti delavec socialistične dežele, kakršna je naša. Njegova pomanjkljiva strokovnaa in ideološka vzgoja negativno vpliva na njegovo delo in življenje, zmanjšuje njegovo storilnost in ga vse prej koti vzpodbuja k splošni udeležbi pri gradnji socializma v naši državi. Zato je treba storiti vse, kar sa da storiti, da se čimprej in čim Više dvigne strokovna, kulturna in politična raven delavstva v koprskem okraju. Za to naj bi skrbela 'tudi delavsko-prosvetna društva '»Svoboda«, še posebej pa naj bi se strokovni vzgoji delavstva posvetil sindikat. Kakor že znano bo v doglednem času uvedeno nagrajevanje delavcev po učinku dela. To bo n^vo-mno dvignilo ne le storilnost posameznega delavca, ampak tuli povečalo njegovo ljubezen do dela in seveda tudi njegovo veselje ¿o strokovne in splošne izobrazbe. Na koncu je bilo sklenjeno, da sa ho plenum ponovno sestal 15. januarja, ko bo nadaljeval razpravljanje o najbolj perečih vprašanjih sindikatov v koprskem okraju. 103-letna Marija Krašovec V domu onemoglih na Vrliniki živi med drugimi staricami ludi 103-letna ženica. Ko sem jo obiskala, se nisem mogla dovolj načuditi živahni in zgovorni starki. Rojena je na Vrhniki in je do štirinajstega leta ho- Važno posvetovanje tajnikov večine okrajev Slovenije v Kopni ill i >1® 1 litt' > -Iff®: . -V:;». ! iSS. j ' m H ■ -.o—, .--.. .is^VS1 dila v šolo v Gradcu. Nato je odšla služit. V svojem življeniu ie veliko potovala. Ko ji je bilo 90 let si je zlomila nogo, Sama je dejala, da je v življenju veliko plesala. Ima še sedaj ze'o dober spomin, dobro vidi in sliši. Rojena ie prvega avgusta 1S51. B. S. / » B BB - 8 BSBBa MB B5B ■.-■■■.."--i^r Koprsko letos prvič slavi prihod novega leta v okviru matične Jugoslavije. Čeprav se je že poprej razvijalo na socialistični osnovi, vendarle to področje le ni bilo tabo neposredno vesano na jugoslovansko ozemlje in je marsikaj iz velike graditve matične dežele šlo mimo tukajšnjih prebivalcev. Zato bomo v naslednjem naaiin ljudem posredovali nekoliko bližnje zgodovine velikega gospodarskega vzpona naše države, prebral pa bo to rad tudii vsak drug naš človek in si osvežil spornim na težke, toda slavne dni naše povojne graditve Borbena tradicija naših narodov je doživela svoje potrdilo tudi v nagih naporih za zigradiitev socia.li-ema. PRVI KORAKI IZ POVOJNE ZMEDE Zdaj stopamo v deseto leto socialistične graditve naše domovine. V to so naši narodi vložili velikanski trud in ogromne napore, da smo dosegli to, kar danes imamo. Prav je zato, da se zdaj ozremo malo nazaj in se pri tem zaustavimo vsaj pri največjih industrijskih velikanih, ki so najbolj vplivali na preobraabc- naše dežele in jo dvignili iz njene zaostalosti. Razdeliti pa moramo teh devet let na več obdobij, ki so posebno značilna za naš razvoj. Vsako teh obdobij je bii-o pod vplivom posebnih okoli- je sledila — še po sovjetskem vzorcu, toda v posebnih okoliščinah to pod specifičnimi pogoji, — naša petletka, petletni načrt gospodarskega razvoja naše države. S tem so bili postavljeni temelji socialističnega gospodarstva nove Jugoslavije. Ker pa smo že tedaj šli svojo lastno pot v tej smeri, smo se zamerili tedanjim moskovskim oblastnikom, ki so si pod plaščem »prve socialistične dežele« in v interesu »svetovnega socializma« ia-etimi prvo mesto v družini socialističnih držav, Id so se rodile v zadnji! vojni in po njej. Iz svojih grobih sebičnih teženj so za zagotovitev svojih gospodarskih in političnih koristi hoteli, naj bi mil biii njihov čisto navaden agrarni privesek, y drago »zameno« pa bi za to dobivali njihove industrijske izdelke. Pogaali so vsa poštena načela socialističnih odnošajev in proglasili svoje stalinske izkorišče-valske metode za edino zveličavne. Ko so uvideli, da smo jih spregledali, so plaoOji po nas. Prav gotovo je ni več dežele na svetu, ki bi lahko vzdržala enak političen in gospodarski pritisk, kot ga je na našo državo izvajal Vzhod. Odveč bi bilo zdaj na tem mestu obnavljati spomin na to m ponavljati, kaj vse so tamkaj uporabili, da bi nas spravili na kolena in pokorili, — toda tudi to je zdaj že mimo, čeprav je od tega naša država pre- jsjninoneiši gigant naše industrije je Tovarna glinice in 'aluminija v K;rl"ČPr.pm pri Ptuju. Ko ho tonama delala s polno zmogljivostjo, ho dajala letno 90 tisoč ton .glinice in 30 tisoč ton čistega »belega srebra kot tudi pravijo metalurgi aluminiju. ščin, ki nam jih je vsiljeval politični razvoj v svetu. Pri tem je bita naša osnovna naloga in naš veliki smoter, ohranit! našo neodvisno^ in našo s krvjo priborjeno svobodo. Za to smo marsikaj tudi žrtvovali in s tem vsemu svetu dokazali. da se z dejanji borimo za ohranitev miru. Ko ie leta 1345 nehala s svojim divjanjem najhujša vojna, kar jiih do zdaj človeštvo pomni in ki je posebno prizadejala zlastj v človeških žrtvah prav naše narode, obenem pa nam je tudi v gospodarskem pogledu zapustila najbolj kruto dediščino, ki si jo človek lahko zamisli. Porušeni domovi, razdejane prometne zveze in vozni park ter un;čena skoro vsa gospodarska proizvodna sredstva — vse to je terjalo kar najnujnejšo obnovo. To ie b'!o obenem obdobje herojskih podvigov našega delavskega razreda in brezprimernega delovnega poleta naše mladine. Lahko so nas tedaj tudi sovražili, — in med uradnimi predstavniki vladajoč h strank v svetu smo res imeli, le malo prijateljev, — toda morali so Se nam čuditi in na? spoštovati. Iz tega z delom priborjene-ga spoštovanja pa je rasel veliki ugled naše države, ob katerem se je skrhala marsikatera ostrina, namenjena našemu vratu. Obnavljanju najnujnejših življenjskih pogojev in najpotrebnejših objektov našega gospodarstva trpela ogromno gospodarsko škodo. Naša politična zavest, naša narodnostna povezanost, naš socialistični patriotizem in želja za svobodo ter iz prelite krvi porojena državnost, — vse to je dalo našim narodom moč, da smo lahko v neenaki borb; prenesli udarce nasprotne propaganle in vzdržali gospodarsko blokado. Malokdo je verjel, da bomo vzdržali in ves svet je strmel, ko se je to vendarle zgodilo. Iz tega je zrasel velikanski ugled naše domovine v svetu in so končno morali pred njim položiti svoje orožje tudi naši dovčerajšnji najhujši nasprotniki, Sprevideli so, da taka njihova politika ne vodi nikamor in so nam ponudili roko in normalne odnose, — to pa je že drugo poglavje in ne spada več sem. ZACELI SMO Z LITOSTROJEM Iz predvojne zaostale in pretežno primitivno agrarne dežele postajamo močna industrjska država. Obnovili smo staro industrijo, koiiikor je je bilo, največ pa so seveda k temu pripomogli velikanski industrijski objekti in novi elektroenergetski viri, o katerih bomo zdaj ¿pregovorili nekaj besed. Predaleč bi nas zavedlo, če hi hcteGd na tem mestu obravnavati nadrobno samo [največje industrijske in rudarske kojioše ;n vse vire električne energije. že naštevanje vseh novih gospodarskih orjakov samo na področju naše republike bij nam vzelo preveč prostora. Zato bomo skušala •le v grobih obrisih prikazati našo industrijo, ki je zrasla po vojni in do temeljev spremenila našo gospodarsko strukturo. Ko že govorimo o slovenski industriji, me moremo najprej mimo njenega prvenca Litostroja. Titovi metalurški zavodi Litostroj so bili zgrajeni skoraj »mimogrede« in izven rednega gospodarskega načrta, danes pa si brez izdelkov Litostroja skoraj ne moremo zamisliti gradnje jugoslovanskih hidroelek-tričnih central-. Sredi Ljubljanskega polja je zrasel metalurški kombinat, okoli njega pa so vstali mnogi stanovanjski bloki, ki so razširil Ljubljano daleč tja prot^ Šentvidu. Kaplanove in Peitoncve turbine te nove tovarne so enakovredne podobnim tujezemskim izdelkom, njeni veliki žerjavi do 150 ton nosilnosti, njene ogromne črpalke, ki izbruhajo na uro do 95 mlijonov ¡litrov vode, reduktorji in še mnogi drugi stroji so že zelo iskani izdelki na našem trgu. Po vsej Sloveniji je zraslo v teh letih precej popolnoma novih industrijskih objektov. Ker smo že pri kovinski industriji, omenimo številna nova podjetja zlasti po Štajerskem. Samo v Mariboru jih je nekaj, ki so velikega pomena za naše gospodarstvo. To je posebno tovana železnih konstrukcij »Franc Leskošek-Luka«, »Remont«, tovarna in livarna, »Mariborska livarna in tovarna kovinskkih izdelkov«, tovarna poljedeiskih strojev in še mnoge druge v Mariboru. Tu ne smemo pozabiti našega prvenca avtomobilske industrije v Teznem pri Mariboru, ki je pravta-ko naš povojni uspeh. Tovarna avtomobilov '(TAM) je zgrajena na temeljih nekdanje tovarne letalskih motorjev Messerschmidt, ki so j0 v varstvu tezenskih smrek in napol pod zemljo zgradili med zadnjo vojno nemški okupatorji, ker so mislil*, da bo tamkaj varna Dred zavezniškimi napadi iz zraka. Seveda pa po končani vojni ni ostalo veliko več od nje. Beli so ie temelji — in pa ideja, porojena iz pekočih potreb našega časa. Z upornim delom se delavci in strokovnjaki kmalu zmogli zapleteni proizvodni proces izdelovanja avtomobilov. Sprva so si morali pomagati s tujimi, uvoženimi motorji, nato pa so sami obvladali tudi proizvodnjo pogonskih eksplozivnih strojev in danes vozijo po vseh naših cestah TAM avtobusi in tovorni avtomobili. Tovarni serijska izdelava tovornih avtomobilov tipa »Luka« in avtobusov »Pionir« ne dela nobenih težav več. Tovarniški kolektiv je po pravici lahko ponosen na svoje uspehe. Od začetka svojega obratovanja je dala tovarna v promet že nad štini tisoč vozil — tovornjakov in avtobusov! Za naš promet je važna tudi mlada tovarna »Rog« v Ljubljani, ki izdeluje moška in ženska dvo-kolesa. Ne pravijo našemu belemu mestu zaman »drugi Amsterdam«, Ljubljana je bila vedno zinana kot mesto koles in pomanjkanje tega vozila malega človeka se je občutno poznalo, ker jl.h takoj po vojni ni bilo lahko dobiti, v redni prodaji pa jih sploh ni bilo. Danes jih tovarna »Rog« izdela čez 10.000 letno. iDoma i&dalujemo še najraalič- detaje tudi najbolj zapletene mehanizme za radiotelefonijo, rešila je tudi problem razgovarjanja po električni napeljavi, podzkusrila pa se je že tudi v televiziji in izdelala prvi oddajnik in sprejemnik za breažični prenos slik na večje razdalje. Mnogo je po na§i deželi najTaz- Velika hidroelektrična centrala Medvode na Savi nad Ljubljano ho dajala letno 65 milijonov kilovatnih ur električne energije. Nad njenim jezom -je nastalo Zhiljsko •jezero, ki je vedno bolj privlačna turistična postojanka za Ljubljančane in druge izletnike. nejše stroje in potrebščine, ki smo jih morali pred vojno uvažati iz tujline. Pisalni stroji, telefonske centrale in aparati ter drugi prepo-trebni izdelki precizne mehanike so že dolgo na trgu. Posebno smo ponosni na kompletne kinoprojektorje z zvočnimi aparaturami, s katerimi je opremljenih že nad 800 kmoprojekcijskih kabin po vsej Jugoslaviji. Vse to so izdelki naše nove tovarne »Iskra« v Kranju. Obvladala pa je tudi že zapleteni postopek izdelave projektorja za plastični, trodimemzionalni film (3 D) in obeta nam kot posebno presenečenje tako imenovani kinema-skcp. Ta predvaja trodimenzlonal-ne filme tako, da gledalcem ni treba kot s:cer uporabljata posebnih očal za 3 D filme. Tovarna izdeluje okrog 100 različnih izdelkov, od katerih jih mnogo tudi izvaža v tujino, zlasti kinoprojektorje. Blizu tem produktom so izdelki naše mlade radio.'mdustrije. Pri tem se je najbolj razvila tovarna elektrozvez »Telekomunikacije« v Ljubljani s svojimi obrati v. Semiču, Šentjerneju na Dolenjskem in Sežani. Temelji tovarne so bili položeni že med narodnoosvobodilno vojno, ko so se naši pridni vezisti ukvarjali z najrazličnejšimi, problemi brezžičnih zvez. Med njimi so znana imena Rudi Jančar-Turk, ustanovitelj in direktor nove tovarne, brata Vrščaja in drugi. Tovarna je najbolj znana po svojih rdCoaparatiih, ki pa niso najvažnejši njeni izdelki. Med drugim iz- Brez Titovih .zavodov Litostroja v Lj gradnje naših elektrarn, Kaplanove znane po svoji kvaliteti tudi uhljanl si ne imoremo niti zamisliti in Peltonove turbine Litostroja so izven meja naše domovine. ličnejših tovarn kovinskih izdelkov, posebno poljedelskih strojev, ki so se razvile iz prvotnih obrtnih delavnic in prerasle v industrijsko podjetje. Preveč bi bilo, če bi hoteli vse našteti. Surovine dobivajo iz naših velikih železarn, kot so to Jesenice, kjer je železarska tradicija že nad 600 let stara, potem Ravne na Koroškem, žeOeearna Štore-pr;i Celju s svojim najsodobnejšim in za zdaj edinim elektro-plavžem v Jugoslaviji, ki izdeluje najbolj specialne vrste jekla, je pa še mnogo dragih livarn v Sloveniji, ki so zrasle po osvoboditvi. Sem spadajo številne strojne tovarne in livarne. Posebno znana je v Tr-fccviiah, ki izdeluje ooremo za naše rudnike, vrši sama tudi vsa montažna dela in vsa ponravila. Z njenimi izdelki je opremljen tudi naš obnovljeni) istrski rudnik premoga v Sečovljah. Predno preidemo na ostale veje naše industrije, omenimo še največji industrijski objekt v Slovenija, ki je prav pred kratkim pričel- z obratovanjem. P.rejkone že veste, da imamo v mislih novo tovarno glinice in aluminija v Kidričevem, nekdanjem Strnašču pri Ptuju. Tudi ta objekt so že koncem zadnje vojne začeli graditi nemški okupatorji, vendar so jih doeodki prehiteli itn so utegnili postaviti komaj temelje. Ostala pa je ideja in spet je potreba narekovala "dograditev zamišljene tovarne. Naša država je bogata na boksitu, ki pa smo ga pred vojno da-iniM v brezcenje tujini, ker nismo imeli tovarn za predelavo. Morali smo vložiti ogromno sredstev in truda v zgraditev tega gigantskega objekta. V ogromnih tovarniških dvoranah meljejo velikanski mlini slin.ico in jo nato v 55 metrov dolgih pečeh pražijo s pomočio elektrike. Nato gre spet v elektvolizne peči, 160 njih ie na obeh straneh osromne dvorane. Iz njih teče dragoceno »be'o srebro«, kov;na prihodnosti. Tovama je najve*ii jugoslovanski industrijski obiekt in io tudi v evropskem merilu med največjimi. Že doslej je bilo vanjo investiranih nad 19 nvlijard din. Zdaj lahko izdela 45 tisoč ton gli-nte in 15 tisoč ton aluminija na leto, ko pa bo dosegla svoin polne mv.gllivost, bo dajala '90 tisoč ton idinioe in 30 t;soč aluminija letno. Za svoio nolnn obratovanie bo tovarna rabila ogromne količine električne eneTgiie, s tem r>a je nujno rovezan naš elektroenergetski sistem. Samo Kidričevo bo ob polnem obratovanju rabilo nad 600 mali- jonov kilovafcnlih ur električne energije na leto, — več, kot jo je porabila vsa slovenska industrij a, vsi obrabi m vse prebivalstvo pred vojno. Porasb industrije je nujno terjal tudi vzporedno povečanje proizvodnje električne energije. Zato smo takoj po vojni pričela z gradnjo petih velikih elektroenergetskih objektov. Prva je toila hi-drocentrala Mariborski otok, ki je pričela z obratovanjem že leta 1948. Pridružila se ji je naslednje leto HC Savica, nato pa še HC Moste pri Žirovnici. Tudi pri Medvodah nad Ljubljano je zrasla velika hidrocentrala. Na Dravi pod Mariborom že tudi obratuje HC Vuze-nica, kmalu pa bo gotova istotam še HC Vuhred. Sem spada še veliki akumulacijskibazenin HC na Pohorju in velika termocentrala v Šoštanju, šele ko bo ta elektrokom pleks gotov, bo lahko tovarna alu- ve za našo tekstilno industrijo in za industrijo usnja. So še Kemična tovarna v Celju, Tovarna organskih barvil v Celju, Kemična tovarna v Domžalah in drage. Sem gre končno še tudi naša to-vaana »Salvebti« v Piranu, ki izdeluje znano kristalno sodo, milo, losoilo za čevlje in parketno pasto. Znana tovarna mila in podobnih izdelkov je še »Zlatorog« v Mariboru, za razna loščila in droge-rijske proizvode pa »Ilirija« v Ljubljani. Kemične tovarne so še »Aero« v Celju za različne barve, indigo in trakove za pisalne stroje, dalje tovarna barv in lakov »Co- ■ž*? s, x Sass^» 'MMpHPP ; Ip ~ Iff gl/ S il m Iħ1 lil« .'Šiv, 'V lift f t- i-m I . Hi:/, mmmm Velika železarna na Jesenicah ima že 600-letno tradicijo. Izdeluje najboljša jekla in železne konstrukcije. Po vojni je bila zeln razširjena in modernizirana. mini j a v Kidričevem nemoteno obratovala. Zdaj imamo v Sloveniji 37 elekbram, ki dajej0 letno že precej nad milijardo kilovatnih ur električne energije, — trikrat več, kot jo je pred vojno proizvajala Slovenija in več, kot vsa Jugoslavija. Veliko je to, in vendar še mnogo premalo za zadovoljitev naglo naraščajočih potreb naše industrije. Zato gradimo še vedno nove in nove hidrocenbrale — vodne sile nam ne bo tako hitro zmanjkalo! POMEMBNA SUROVINA JE LES . . . Ko obravnavamo ostalo indusbri-jo, moramo najprej govoriti o naših lesno-predelovalnih obratih. Les je na sploh surovina, ki je med našimi najpomembnejšimi izvoznimi artikli, bodisi v nepredelanem stanju ali kot finalni izdelek. Naravno bogastvo naših gozdov nas je reševalo v najbolj kritičnih časih. Les smo rabili za obnovo naših požganih domov, z njim pa smo budi pokrivali naše najnujnejše zahteve iz uvoza. Pobrebe so nas prisilile cel0 na pretirano izkoriščanje lesnega fonda, kar se nam pa maščuje in moramo zato zdaj pazifci. Prisiljeni smo bili na racionalno gospodarjenje z gozdovi in uvesti sečna dovoljenja, kar je povzročilo precej nejevolje med prizadebiini lastniki gozdov, ki niso mali pravilno oceniti prizadevanj ljudske oblasbi. O lesni industriji ne bi podrobnejše razpravljali, ker vsi približno vemo, kakšna je. Imamo pa nekaj pomembnih lesnoindusbrijških obratov tudi na Primorskem. Največji je tovarna pohištva v Novi Gorici, dalje lesni kombinat »Javor« na Pivki, v Prestranku in Ilirski Bistrici, lesnoindustrijska podjetja v Ajdovščini, Postojni, Cerkniai (zdaj »Brest»), Idriji in drugod. Največje slovensko lesno podjetje, ki pa ima bolj trgovski enačaj in se ukvarja predvsem z izvozom, je Slovenija—Les v Ljubljani. Pomembna veja našega gospodarstva je kemična indusbrija. Sem spadajo »Kemična bovarna Moste« v Ljubljani, metalurško kemična industrij a »Cinkarna« v Celju, tovarna kemičnih izdelkov Ruše pri Mariboru, ki je važna zlasti zaradi izdelovanja rudninskih gnojil za naše kmetovalce in. slovi tudi po priznanem karbidu, ki ga zlasti uporabljajo rudarji za svoje svetnike in kovinarji za avbogansko va-renje, dalje Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, ki proizvaja žvepleno in solno kislino ber bar- lor« v Medvodah. Tam je tudi tovarna celuloze. Mogočna tovarna celuloze in papirja je zrasla v Vidmu pri Krškem. Njena proiz vodnja časopisnega papirja bo docela zadostovala vsem našim potrebam. Sodobni stroji v tej novi tovarni .izdelajo na minuto 350 metrov čez šbiri mebre širokega časopisnega papirja — 20 tisoč bon na leto. To je več, kot ga bomo lahko porabili! Ob stran naših starih tovarn papirja, in kartona na Vevčah pri Ljubljani, Količevem pri Domžalah, v Radečah pri Zidanem mostu, Sladki gori pri Mariboru, Ceršaku pri Šentilju, Podvelki pri Mariboru, Prevaljah pri Slovenj-gradou, v Mariboru in Ljubljani, je stopila še ta nova tovarna v Vidmu in zdaj nam papirja pač. ne bo tako zlepa zmanjkalo. S tem smo površen opis naše kemične industrije zaključili. Preveč bi bilo, če bi hoteli podrobno naštevati vse industrijske objekbe, ki smo jih samo v Sloveniji zgradili po vojni, če povemo, da smo se osamosvojili v mnogih panogah dndusbrije, kjer smo morali do nedavnega skoraj izključno uvažabi vse, pobem je dovolj, če omenimo samo nekaj najpomembnejših ob-jekbov. Tako imamo elekbroindu-strijske obrate v Črnučah in Mariboru ter Ljubljani in Kranju. V industriji gradbenega materiala moramo posebno omeniti proizvodnjo kraškega kamna, ker je posebno važna pridobitna stroka prav za naše kraje. Sem spadajo tudi številne opekarne in apnenice, ki jih je več tudi pri nas na Primorskem, zlasti okoln Gorice. V Sloveniji je še precej razvita prehran-bena indusbrija. Tudi pri nas v Izoli so veliki objekti te industrijske veje, ki slovijo po svojih kakovostnih izdelkih daleč po Jugoslaviji in tudi izven njenlih meja. TISOČE USNJENIH IZDELKOV IZVAŽAMO Pomembna veja naše industrije, ki se je zlasti razvila po vojni in so njeni izdelki važna postavka našega izvoza, je indusbrija usnja in usnjenih izdelkov, tako obleke in obutve, kot tudi galanterijskih usnjenih proizvodov. Po vojni je zrasla na Vrhniki pri Ljubljani velika tovarna usnja, najmodernejša v državi. Tovarne so še v šošbanju, Domžalah in drugod, industrijske in obrtne delavnice za predelavo usnja pa so raztresene po vsej državi. Bolj znane So TOKO v Domžalah, za obutev pa žiri pri Skof-ji Loki. M ren pri Gorici, PEKO v Tržiču pri Kranju, Industrija obutve Kranj in druge. Močnejše objekte ima pri nas tudi industrija za predelovanje nekovin. Zlasti je močno zastopana cementna industrija (Anhovo pri ■Novi Gorici, Kanal, Trbovlje), Tudi ta veja industrije ima mogočen vpliv na našo gradbeno industrijo jn je močno povezana z njo. Industrija cementa je nekakšen jeziček na tehtnici našega sbandarda v pogledu sbanovanjskega vprašanja, ie pa budi neobhodno pobre-ben za zidavo novih indusbrijskih poslopij. Veliko pa ga gre budi za izvoz, posebno na Bližnji Vzhod m v Južno Ameriko. .Seveda se potem pridružijo našim cementarnam še druge po državi, od teh so največje v Dalmaciji. PROIZVODNJA NAFTE NARAŠČA Preveč bi bilo, če bi podrobno govorili tudi o naših rudnikih. Vsem je več ali manj znano, da imamo v Sloveniji velike rudnike premoga, železa, cinka in svinca, zlasti pa je pomemben rudnik živega srebra v Idriji. V rudarstvu so znana imena krajev Trbovlje, Zagorje in I-Irastnik (zadnji slovi tudi Po steklarski industriji), Senovo, ivrmelj, Črna, Velenje in mnoga druga, V zadnjem času so se jim pridružile tudi naše Sečovlje, kjer je spet začel z delom rudnnk premega. Posebej moramo omeniti našo proizvodnjo nafte ali »belega premoga«, naftarjem pa pravijo tudi »beli rudarji«. Pridobivanje nafte je pri nas popolnoma novo delo. Jugoslavija je pred vojno uvažala prav vsa mineralna olja. čeprav so vedeli, da so pri nas ležišča nafte, pa tudi kapital, od katerega je bila dežela odvisna, v skrbi za svoj profib ni dovolil njene eksplo-atacije. Po končani vojni je bila naša prva skrb pridobivanje domače nafte. V teh prizadevanjih nas je spet težko zavrla gospodarska blokada Kominforma, vendar smo vsi kmalu cTomogli. Leba 1949 smo proizvedli že 63.000 ton domače nafte, leta 1953 172.000 ton, lani 225.000 ton, letos pa bomo po predvidenem načrtu pridobili že 270.000 ton surove nafte. Toda čeprav smo z lasbno proizvodnjo nafbe že davne presegli predvojni uvoz, vendar doma pridobljene količine ne bodo zadostovale za vse potrebe domače potrošnje. Pctrebe tako hitro naraščajo, da bomo vsak čas rabili že cel milijon ton nafte. Naše rafinerije bodo morale že v letošnjem letu predelati okrog 900.000 ton surove nafte. Potrošnja nafte se je posebno dvignila zaradi povečanega števila naših modernih preko oceanskih trgovskih ladij, ki so vse na motorni pogon. KRIŽEM PO JUGOSLAVIJI Za boljše razumevanje naše gospodarske graditve in doslej doseženih uspehov ter bodoče perspektive našega nadaljnjega razvoja se bomo malo ogledali po vsej Jugo-goslaviji. Skušali se bomo seznaniti z nekaj splošnimi podatki iz našega gospodarstva v zveznem merilu. IZ INDUSTRIJE IN GRADBENIŠTVA — POLOVICO NARODNEGA DOHODKA PRI NAS r Dobesedno lahko rečemo, da smo postali industrijska dežela. To nam priča najbolj naš izvoz. Naši industrijski izdelki so se že močno uveljavili na tujih tržiščih in v našem izvozu bodo kmalu prevladovali. Taka struktura izvoza je značilna za vse industrijske deželo sveta. Za zdaj izdelki zavzemajo ■15% našega izvoza, če pa sem prištejemo vrednost izvoza naše metalurgije ter kemične in lesne industrije, potem ti proizvodi pred-Bbavljajo 57% celokupne vrednosbi našega izvoza. Naj realnejšo sliko našega industrijskega napredka pa nam daje izračun narodnega dohodka po posameznih vejah našega gospodar-sbva. Tako so naši delovni ljudje v letu 1953 ustvarili v industriji in gradbenišbvu bočno polovico celokupnega narodnega dohodka v zveznem merilu, v slovenskem pa celo čez 72%! Na kmetijstvo je odpadlo komaj 30% narodnega dohodka v državi, v naši republiki pa mtS 12%. Ta razlika pa je v letošnjem letu še večja, ker je indu- sbrija še napredovala, medtem ko se kmetijska proizvodnja ni dvignila. Iz te intenzivne rasti in naglega vzpona naše industrije pa so seveda nastale precejšnje težave za celotno naše gospodarstvo. Čeprav smo po vojni zgradili precej električnih centrali im začenjajo vedno nove z obratovanjem (med njimi so znani giganti v Jablani-oi, Zvoiniku, VUinodolu in drugi), se v državnem merilu proizvodnja električne energije približuje štirim milijardam KWh na leto, imamo kljub tem velikanskim uspehom težave z elektriko. Z gradnj0 novih eflekbrain namreč ne dohitevamo naraščanja potrošnje električne energije ne ie v industrijske: namene, marveč imamo težave celo v gospodinjstvu. Gradnja eiek tričnega omrežja jn novih transformatorskih postaj ne more tako maglo slediti povečanim potrebam potrošnikov energije. Zato se zlasti pozimi dogaja, da elektrika na področjih najbolj obremenjenih transformatorskih postaj večkrat odpove. Povečane potrebe naše industrije močno vplivajo feudi na sbanje v našem rudarstvu. Rudniki kljub povečani prciizvoidnji premoga ne morejo zadovoljti vseh pobreb industrije in pobrošnje premoga v gospodinjstvu. Marali bomo za mehanizacijo naših premogovnikov lebos žrtvovali nad osem milijard denarjev, da bom0 lahko izpolnili prozvodni plan letošnjega leta, ki določa po družbenem planu izkop in dobavo 14,4 milijona ton premoga, nasproti 12,8 milijona ton v lanskem letu. * ŠESTKRAT VEČ SUROVEGA ŽELEZA železarska industrija je osnova vsega industrijskega razvoja. Nje na izgraditev je za.hbevala od nas v zadnjih letih ogromnih naporov. V glavnem pa smo jo končali in nam je že pričela donašabi sadove, Središče naše železarske in dustrjie je Zenica v Bosni. Tam kaj so nedavno predali v obrato vanje ogromen plavž z dnevno proizvodnjo 600 ton surovega železa, pravkar bodo zakurili drugega prav takega, enega pa še gradijo in bu tudi letos gotov. Letos bo proizvodnja surovega železa dosegla 614.000 ton nasproti 270.000 tonam v letu 1953 in 100.000 tonam v letu 1939. Tako se je naša proizvodnja surovega železa povečala za več kot. šestkrat v odnosu na predvojno. Vzporedno pa se dviga tudi proizvodnja jekla in bo letos dosegla 807.000 ton. Večje količine ¡jekla bosta dali prvenstveno je-tolami v Zenici in nova v Sisku, ki bo pravkar zakurila prvi d.ve Sie-mens-Marbinovi peči. Zmogljvost naših železarn se bo letos dvignila celo na 930.000 ton, vendar je ne bomo mogli docela izkoristiti, ker še ne odgovarja tej meri budi zmogljivosb naših valjam. Vsekakor lebos ne bomo več imeli nobenih bežav z železom in jeklom, kot je to bil0 precej pogosto zadnja leta. Velikemu uspehu železarn sta pripomogli tudi veliki koksarni v Lukavcu in Zenici. Važno spremembo v naši izvozni politiki v odnosu na predvojno stanje pomeni bistvena razlika v strukturi izvoznih proizvodov. Pred vojno je Jugoslavija izvažala večinoma samo rude, ki jih je tako poceni lahko dajala le zaradi brezdušnega eksploatiranja delovne si- le po rudnikih. Mi danes svoje rudno bogastvo sami izkoriščamo. Rude predelujemo doma v kovine in rajši tiste potem drago prodajamo v tujino, že v predlanskem letu je naša proizvodnja svinca dosegla sedemkratno predvojno, letos pa bomo prebopili 74,000 ton svinca. Proizvodnjo cinka smo tudi že trikrat presegli in znaša danes 15 tisoč ton. Pravtako je z bakrom in aluminijem. Vse te rude predelujemo doma in pri prodaji zato dose, žemo neprimerno boljše pogoje, Omenili smo že industrijo cementa. Ta bo v letošnjem letu dosegla rekordno številko 1,900.000 ton. Od tega odpade levji delež na Slovenijo. Sem spada še proizvodnja ognjavzdržnega materiala, azbestnih izdelkov in električnega lzolimega porcelana. Proizvodnja samotnih izdelkov bo letos dosegla štirikratni predvojni nivo. Osvojili smo tudi proizvodnjo dragocenega roagnezitnega jn kromomagnezit-nega materiala. V letu 1953 smo proizvedli 29 tisoč ton sinterma gnezita (pred vojno komaj 2000 • ton), letos pa se bo proizvodnja dvignila že na 48.000 ton. S temi izdelki se vedno bolj uvajamo tudi na svetovni trg, kjer so zelo iskani. ŠE MALO OD VSEGA ZA VSE Po svetu nas poznajo in vedo za naše uspehe na področju industrializacije. Razen poprej omenjenih slovenskih večj:ih metalurških podjetij slovijo v zveznem merilu prvenci naše industrijske graditve, kot so tovarna orodnih strojev »Ivo Lola Ribar« v Železniku pri Beogradu, ki izdeluje in dobavlja kompletne opreme za železarne, za kemično industrijo, livarne in valj arne ber vrši budi montaže, skratka, odjemalcu izroči ključe popolnoma opremljenega in sposobnega za obratovanje vsakega mebalur-škega kombinaba, Dalje ne smemo pozabiti velike tovarne za elektro-stroje, zlasti generatorje vseh velikosti za elektrarne, »Rade Končar« v Zagrebu, tovarne orodnih strojev »Prvomajska«, tovarne motorjev in traktorjev v Rakovici pri Beogradu, dalje velikih tovarn za železniške lokomotive in vagone »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu in Smederevu, tovarne železniških vagonov v Rankoviče-vem, nove tovarne avtomobilov v Priboju in druge. Ne bilo bi prav, če ne bi omenili velikih tovarn, ki izdelujejo potrebščine za široko potrošnjo. To so predvsem tekstilni kombinati po vsej državi in pa tovarna poii'vinilfclorida v Splitu »Jugovinil«. Omeniti moramo še našo ladje-delnško industrijo. Največji objekt te vrste je vsekakor ladjedelnica »3 maj« na Reki, ki gradi za naše pomorske linije tudi desettisočton-ske plovne enote. Zamerili bi se industriji, če ne bi omenili še njene -veje, ki pa po svojem karakterju spada že skoraj drugam. To je filmska industrija. Tudi te nismo pred vojno poznali, zdaj pa ima vsaka federalna republika svoje filmske studie, če ne več, vsaj za proizvodnjo kratkometražnih dokumentarnih filmov. Slovenci mamo svoj »Triglav«, Srbi »Avalo«, Hrvati sJa-dran«, Bosanci in Hercegovci »Bosno«, Črnogorci »Lovčen« in Makedonci »VardaT« filmsko podjetje. Sem bi lahko »za lase privlekli« kot pravimo, še naš turizem in gostinstvo, čemur Šviicarji pravijo tu-risbična industrija. Morda bomo tudi mi tako nekoč merili to stroko, ki je pomembna postavka našega proračuna, in to še bolj, če jo bomo znali razviti. Brko ||| Tovarna orodnih strojev »Ivo Lola Ribam n> Železniku pri Beogradu {s kompletno iopremila in dala o pogon železarno t> Smederevu v Srbiji, ki jo vidimo na sliki. Vsi stroji so izdelani v »1LR« Občiai zbor, l^rsze prosvstsillhi draiSew ^ Kopru ;j rfjfa a W kuu Gornje besede je izrekel kol za voščilo in program za nadaljnje delo na prosvetnem polju tovariš France Bevk, .predsednik' Ljudske prosvete Slovenije na obenem zboru Zveze prosvetnih društev, ki je bil pretekli teden v Kopru. Občnega zbora so se to pot udeležili tudi delegati novopriklijučenih vasi iz Milj-sldh hribov in iz Plavij, ld so jih delegati toplo pozdravila. Navzoči so bili tudi predstavnica LP Slovenije Anka Gaberc, sekretar okrajnega komiteja ZKS julij Bolham in predsednik okrajnega LO Franc Kralj. Predsednik ZPD tov. Srečko Vil-har je govoril o delu in pomanjka-Ijivostih na kulturno-prosvetnem področju. Najbolj vidni so bili letos uspehi na dramskem polju. Imamo lepe primere kulturnega delovanja. v Ravnem, Krkavčah in še nekaterih drugih vaseh. V obalnih mestih so ustanovili več delavsko prosvetnih društev. Lepe uspehe je dosegla Ljudska univerza, ld je z raznimi poučnimi filmskimi predstavami prodrla v najbolj oddaljene vasi okraja. Kar zadeva pevske zbore, je treba pohvaliti pevski zbor društva »Svoboda« v Kopru in pevski zbor iz Ospa. Na drugi strani pa so tudi težave in pomanjkljivosti. Na terenu so včasih borijo za dobre prosvetne delavce. Ti so obremenjeni z drugimi nalogami, tako da težko najdejo čas za pomoč domačim prosvetnim delavcem. Ne moremo se pohvaliti s knjižnicami. Vsa prosvetna društva ' skupaj imajo le okoli 1S00 knjig. Knjižnice so neurejene, kljub 'temu, da je po vaseh več zadružnih in kulturnih domov. Ne znamo pravilno izkoristiti prostorov, ld so namenjeni kulturi. Dvorane nimajo urejenih Knjižnice in izobrazba posameznika — glavna skrb naših prosvetnih društev v bodoče. ogrevalnic, kar zelo vpliva na udeležbo posebno v zimskem času. Včasih pa manjka tudi malo dobre volje s strani posameznikov. Ko so n, pr. organizirali tečaj .za knjižničarje, se ga je udeležil en sam mladinec iz Pobegov, dramski tečaj pa je obissaJo samo pet mladincev iz vasi. Nekatera prosvetna društva odigrajo na leto po eno igro, nato pa vse .potihne. V razpravi je prvi spregovoril predsednik Ljudske prosvete Slovenije, France Bevk, ki je med drugim dejal: »Veseli me, da lahko pozdravim vaš občni zbor v imenu Ljudske prosvete Slovenije. Danes, ko ste končno združeni z našo skupno domovino, ne prihajamo več k vam kot gosti, temveč kot kulturni delavci k svojim tovarišem, ki bomo odslej skupno nosili odgovornost za razvj ljudske prosvete v Slovenski Istri. Po zadnji vojni in po osvoboditvi ste v teh krajih orali trdo ledino' dosegli ste zelo vidne uspehe, saj ste ustvarjali iz niča in ni vaša krivda, če uspelii niso bili večji. Danes svet naglo napreduje. Mi moramo v korak z njim, če nočemo nazadovali. Naša industrija, naše kmetijstvo bo potrebovalo izobražene ljudi,, da se bomo dvignili iz revščine do blagostanja in korakali v isti vrsti z drugimi naprednimi narodi. In kie naj nas .človek dobi potrebne izobrazbe, če ne v naših dru- ' štvih, ki morajo biti nadaljevalne šole za odrasle.« Takoj za tem je tovariš Vilhar »Mladost pred sodiščem« v Kopru Kot četrto premiero v letošnji sezoni rje Gledališče Slovenskega Primorija v Kopru uprizorilo pretekli teden Tiemeyerjevo dramo »Mladost pred sodiščem«, ki jo avtor imenuje »Razpravo pred sodiščem za mladoletnike v dveh dejanjih«. Delo je režirala dramaturginja koprskega gledališča, Djurdjica Flere-tova, nastopili pa so: Albin Pe.nko, Sonja Stoparjeva, Oskar Venturini, Majda Skrbinškova, Breda Urbičeva, Tone Albreht, Albert RaneA Jože Zalar, Marga Filčeva in Branko Karbič. O . predstavi bomo poročali podrobneje v prihodnji številki. predlagal, naj se tudi Zveza prosvetnih društev koprskega okraja vključi v Ljudsko prosveto Slovenije. Ta predlog so delegati odobrili s ploskanjem. Tovariš Bevk je nato dejal, da z veseljem sprejema to odločitev. Ljudska prosvota Slovenije bo v bodoče laliko bolj uspešno vsestransko pomagala, da se bo kulturno prosvetno življenje na Koprskem bolje razvijalo. V nadaljevanju razprave so delegati poudarili, da bo treba v bodoče posvečati več pažuje izobraževanju posameznikov in jih kulturno dvigati. Nadalje bo morala slabeti za razširitev in ureditev knjižnic in čitalnic. Naj v bodoče ¡ne bo takih primerov, kol je v Babicah, kjer bi ljudje radi brali, pa ne vedo, da imajo dobreh deset minul: daleč v zadružnem domu v Marezigali dobro urejeno knjižnico z dobrimi in poljudnimi knjigami. Občni zbor je ugotovil, da je bilo dramsko delo v preteklem letu uspešno. Ljudje se vedno bolj zanimajo za predstave in si jih želijo. Treba bo stremeti za kvaliteto. Za naprej pa bo treba dati vse sile za ureditev knjižnic, za ustanavljanje izbraževalnih tečajev in podpreti delo pevskih zborov. Ob zaključku so delegati izvolili še nov, trinajste) a nski upravni odbor. P. A. ZARADI MOJE LJUBEZNI ja švedski film, ki ga je režiral Arne Mattssonl igrata pa v njem Maj Britt Nilsson in Folke Sundquist. Zadnjega smo že videli v prvem filmu, s katerim so nam Švedi predstavili svojo filmsko produkcijo in nam jo ostal v najlepšem spominu, »Plesala je samo eno poletje«. Pravijo, da, ta film prejšnjega ■ ne dosega, bo pa prav gotovo prijetna poživitev našega filmskega sporeda, ki tone v poplavi ameriških filmov. Tokrat film obravnava odnos staršev do otrok, nasprotstvo dveh pokolcnj. Mladi gredo preko, vseh ovir', kadar gre za ljubezen, a stari ne morejo razumeti svojih otrok. Mlada maturanta sta se imela rada, kmalu se poiavi sad njune ljubezni, starši pa se odločno uprejo poroki. Kljub temu pa se poročita, ko se mladi mož ukloni zahtevam staršev, da ne smeta imeti pri sebi. otroka. A končno tudi on spozna, da je sreča le v mirnem družinskem življenju. Francoski film CRAINQUEBIL-LE je bil posnet .po istoimenski noveli francoskega pisatelja Anatola Francea. V njej nam pisatelj pripoveduje o branjevcu, ki ga je uničil policijski birokratizem. Pripeljejo ga pred sodišče zaradi žaljenja službenih organov. Tu pa se tako nerodno zagovarja, da ga obsodijo na 15 dni zapora. Dva tedna nista veliko, a zanj pomenita mnogo več, ker se zaveda, da je nedolžen, Ko ga spustijo, postane pijanec. Potika se po ulicah in se mu stoži po zaporu. Ko pa se zdaj na vse načine trudi, da bi razžalil žandarje, se nihče več ne zmeni zanj. Crainquebille se zaveda, da se mu spet godi krivica. In ko spozna1, da se pravica za reveža ne zmeni, se utrdi njegovo prepričanje; življenje je treba spremeniti. Tudi Angleži ne bodo manjkali v naslednjem tednu. Zadnje čase smo videli že nekaj njihovih zabavnih filmov, vse več ali manj uspele. Tokrat pa nam bodo v VESELEM NORMANU predstavili novega komika Normana Wisdoma, ki mu pravijo »novi Chaplin« in za katerega, trdijo, da mu je usojena še slavna pot. Film sicer temelji v glavnem na situacijski komiki, vendar je izredno uspel v primeri s sličnimi filmi ostalih produkcij in bo verjetno tudi nas prav lepo zabaval. Jugoslovanski fiilm bo slavil letos in predvsem prihodnje leito desetletnico svojega dela. Iz skromnih začetkov se je v teh desetih letih razvilo kaj plodno delovanje in ustvarjanje. Letošnje lc-to je bilo izmed najbolj zanimivih. Obi-ščiimo prav na hitro jugoslovanske filmske delavce in si oglejmo vsaj njihova zadnja filmska dela, V Ljubljani je »Triglav film« končal prvi jugoslovanski ommiifbus, ki združuje filme »Na valovih Mu re« (Igor Pretnar), »Hudičeva čeljust« (Jane Kavčič) in »Vodnjak« (France Kosmač). Se pred koncem leta je bila premiera tega zanimivega filmskega poizkusa. Mladi Mirko Grobier, ki se vedno bolj uveljavlja s svojimi! filmi, končuje dokumentarno - eksperimentalni film »Kmečki punti«, medtem pa sta Metod in Milka Badjura vrsti svojiih lepih dokumentarcev že do dala »Kropa.rske kovače«. Zvone Sintič, naš najbolj poznani režiser dokumentalist, je iz obširnega materiala o običajih na Dravskem polju zmontiral dve filmski' reportaži »Zima motra umreti« (kurentova-nje) in »Nevesta, le jemlji slovo!« (poročni običaji). V Zagrebu »Jadran film« dokončuje kar tri umetniške filme. »Gospod Ikl« režiserja Mimlice je ~e v glavnem končan. Prav tako je v končni obdelavi film »Deklica in hrast« režiserja Kreša Goiika. Ta fiim obeta biti po fotografski strani pravo odkritje, kajti vse kaže, da je snemalec Pranj o Vodopovec našel svojski slikovni stil, kakor ga dosedaj še v našem filmu nismo srečali. Režiser Branko Bauer, ki je lani posnel. mladinski film »Sinji galeb«, je letos septembra Pri zor iz našega filma »Ešalon dr. M— na sliki dr. M. (Marijan Lovrič) in Hatidže (Nadja Podemgin), ki skrbita za ranjence na utrujajoči poli v Peč začel snemati nov mladinski film »Mimjoni na otoku«, v katerem nastopa v glavni ženski vlogi naša priljubljena Metka Babrijelči-čeva. Po velikem uspehu s Hanžekova-čevim »Stojanom Mutikašo« je letos »Bosna film« iz Sarajeva zaupala prof, S. Vorkapiču režijo ljubezenske drame »Hanka«. Letos so posneli več kakor polovico tega zahtevnega filma in zatrjujejo, da ga bodo prihodnje leto končali. V Sarajevu pa pridno deluje tudi podjetje »Studio film«, ki je letos posnelo celo vrsto dokumentarnih filmov in se resno pripravlja na snemanje svojega prvega umetniškega filma. Beograd je bal letos filmsko zelo razgiban. Poleg številnih kopro-dukcij, od katerih kaže omeniti predvsem dve — »Krvavo pot« podjetja »Avala film« z Norvežani in »Dve jagodi grozdja« podjetja TJFUS z Grki — so posn&lii celo vrsto domačih filmov. Svojo premiero je že doživel Pogačičev film »Anikini časi«, a pred premiero je film »Ešalon dr. M.« mladega režiserja žike Mitroviča. Prvega je izdelala »Avala«, drugega pa UFUS, ki končuje še svoj tretji umetniški Mm »Ona dva« režiserja Skrigi-nia. Za isto podjetje pa je nadarjeni; dokumentalist Milenko Skr-bac v začetku novembra začel pripravljati umetniški film »Potniki s ,Splendida.i«. Zelo marljivo je tudi podjetje »Zastava film«, ki je tudi letos posnelo vrsto dokumentarnih filmov iz življenja v naša armadi, »Lovčen film« ¡iz Hercegnovega je začelo pripravljati koncem letošnjega leta snemanje svojega umetniškega filma, ki ga bo režiral Velja stojanovič, ki je imel nejveč u-speha s filmom »Mrtvo mesto«. Ostane nam še Makedonija, kjer deluje podjetje »Vardar film«. Tudi t0 podjetje je začelo letos snemati svoj umetniški film. To bo ps'hološka drama iz narodno osvobodilne borbe »Volčja noč«, kj jo režira slovenski režiser France Šti-glič. če človek pogleda tako razgibano dejavnost, mora biiti samo vesel elana, ki je zajel tudi naše filmske ateljeje. Podal sem le skop pregled umetniških ffdtmov, med katerimi nisem omenil »Ciganke«, »Sumljive osebe« in »Koncerta«, ki so tudJi stekli letošnje leto. Omeniš! nisem tudi številnih kopro-dukoij, ki so bile dragocena šola posameznim podjetjem za kopro-dukoijsko dejavnost v prihodnjih letih. Vitko Musek Med pridobitve, ki jih je koprske, mu okraju prineslo šele osvoboje-nje, spada tudi glasbeno šolstvo. V času italijanske vladavine so mestne godbe šolale svoj naraščaj. A to si bile godbe na pihala, ki ne morejo polnovredno nadomestiti pravega simfoničnega orkestra, ker manjkajo v njihovem sestavu vsa godala. Prave glasbene šole ni bilo ne v Kopru, ne drugje v okraju, Po osvoboditvi so po naših vaseh pričeli delovati pevski zbori, 'ki so morali dolgih 25 let molčati. V cono B je bil poslan pokojni Srečko Kumar kot inšpektor pevskih zborov. On je dal pobudo za ustanovitev glasbenega šolstva. Primanjko valo je pevovodij. Da bi jih čimprej vzgojili, se je spomladi 1948.1. začel, pevovodskii tečaj, ki je trajal 3 mesece. Sledila sta mu še dva- taka 4-mesečna tečaja v zimskih mesecih 1948—49 in 1949—50. Udeleženci teh tečajev, ki so vstopali kot popolni glasbeni analfabeti, so se v njih naučili toliko osnovnega glasbenega znanja, da še danes nekateri poučujejo v svojih domačih vaseh pevske zbore in godbe. Nikakor pa niso ti nekajmesečni tečaji mogli izobraziti polnovrednih pevovodij in dirigentov Zato je Srečko Kumar dosegel, da je bila že koncem leta 1948 ustanovljena Glasbena šola. V odločbi ki jo je izdal IOLO, je bilo določeno, da se ustanovi Glasbena šola v Portorožu. Kopru m Bujiah. Organizirana pa je bila tedaj samo v Portorožu. V prvem šolskem letu so na šoli poučevali samo glasbeno teorijo, klavir in mladinski pevski zbor, naslednje leto pa tudi violino. Ker ni bilo mogoče v Portorožu najti prostorov za šolo — saj se je morala v teh dveh letih večkrat Glasbeno šolstvo v koprskem okraiu seliti, se je po nalogu oddelka za prosveto preselila v Koper julija 1950. 1., s p3Ukom pa ie pričela šele maja 1951. leta. ko so ji bih dodeljeni dn adaptirani prostori na G andusij evern trf u. Ze prvo leto je v Kopru obiskovalo šolo 120 gojencev in njihovo število je od leta do leta naraščalo. Pomnožilo se je tudi število učnih moči. šola je dobila potrebni inventar, klavirje, violine, violončele in nekaj pihal, število predmetov se širi. Na šoli poučujejo vse teoretične predmete, klavir, violino, violončelo, kontrabas ter pihala. Nekaj semestrov se je vršil tudi pouk solopetja. Zelo je naraslo število gojencev v preteklem šolskem letu. Letos se je pa vpisalo kar 30 novincev, ki se v pripravljalnem tečaju učijo solfeaža in glasbene teorije. Kmalu bodo usposobljeni za instrumentalni pouk Letos ni bilo- mogoče nuditi instrumentalnega pouka mtj vsem ornim gojencem, ki so se vpisali že lani, ker bi za to rabila šola še nekaj sob, klavirjev in učnih modi, saj je sedaj na šoli že 193 gojencev. Ko je bil upokojen njen prvi ravnatelj Srečko Kumar, je prevzel vodstvo šole profesor Vladimir Lovec, ki šteje med najvidnejše slovenske komponiste mlade generacije in ki posveča veliko pažnje vsem potrebam glasbene vzgoje v našem okraju. Dosežene uspehe je Glasbena šola pokazala ob koncu vsakega šolskega leta z javnimi produkcijami svo- jih gojencev, ki so izpričale nenehno rast te mlade ustanove in odkrile nekaj dobrih talentov, ki se na njej šolajo. Roditeljski sestanki in interne produkcije pa vedno bolj povezujejo delo pedagogov ter staršev. Izkušnja je pokazala, da je treba pričeti z glasbena vzgojo že pri otroo.h, kajti le na ta način bomo dosegla uspešen razvoj glasbene u-metnosti in si pridobili občinstvo, ki bo imelo razumevanje aa glasbene prireditve. Zaradu tega se je Glasbena šola v Kopru odločila sprejeti tudi predšolske otroke •(zdaj jih je 82), kajtd le s smotrno glasbeno vzgojo bomo dosegli zaželeni uspeh. Prvi uspehi so bili vidni že na prireditvi za dan dedka Mraza, ko je prvič nastopil zbor najmlajših učenčkov Glasbene šole. Zbor, ki ga vidlite na naši sliki, je nastopil pod vodstvom učenca Borisa Kralja, na klavirju pa ga je spremljala nadarjena mala pianistka Sonja Pahorjeva, prav tako gojenka Glasbene šole. šolnina znaša, na glasbenih šolah 300.— din mesečno. Gojenci, ki dosežejo prav dober uspeh, plačujejo le polovično šolnino, odlični so pa popolnoma oproščeni plačevat nja. Seveda so oproščeni tudi vsi oni gojenci, ki dokažejo, da ne zma rejo plačevati šolnine. V lanskem šolskem letu je bila osnovana Glasbena šola tudi v Izoli, letos jih pa snujejo v Piranu in Bujah. Ljudska oblast ne štedi milijonskih izdatkov za kulturne potrebe ljudstva, ki naraščajo sorazmerno s splošnih gospodarskim dvigom našega okraja. M. L. Z bor cicibanov, učencev Clasbcne šole v Kopru LZ3 Plavje in Badiha sta dve izmed •tistih vasi, ki sta bili po Londonskem sporazumu priključeni k Jugoslaviji. Tu žive pridani ljudje, ki se ukvarjajo največ z vrtnarstvom. Zgodovina teh dveh vasi je pestra in jo je vredno pregledati, V naslednjem bcmj iz preteklosti povzeli nekaj drobcev, ki jih je zapisal in ohranili preprosti in nadarjeni domačin. Josip H ro vat in, rojen na B a dihi. .5. novembra 187$ ">nrl 19. decembra 1944. NARODNA PREBUDITEV Do leta 1890 še v plavski občin' nismo prav vedel), kaj ie narod. Toda počasi smo se zabeli prebujati. ZbraM smo se nekateri fantje šn mladi možje, cla bii se učv;rti petja, Naš prvi pevovodja je bil učitelj Karel Mahnlč, ki je takrat služboval v Ornem kalu — Pred'oki. Ta na-s ie hodil dvakrat tedensko poučevat petja. Učiti smo se začeli prve dnj avgusta, na dan vseh -svetih pa smo javno nastopili v cerkvi. To je fcfil za vas velik dogodek. Ko smo znaVl dobro zapeti razne cerkvene pesmi, nas je učitelj Mah-rič nagovoril, naj bi se naučili tudi kako narodno pesem. Prvo smo se naučili pesmi: Slovenec sem. Leta 1898 smo ustanovni! društvo ■»Straža«. Naš pevskii zbor je kmalu nato dOitri povabilo za gostovanje pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu 511 v Pobegih pri Kopru. V Pobegih smo nastop:i z 28 pevci. Zapeli smo pesem; Sjoveneic '.m Hrvat. Vse je strmelo in vzfcVkalo: »Zi-velli plavski pevci! žiiveli! še enkrat!« Morali smo pesem ponoviti. Isto leto smo doma priredili prvo veselico s petjem, godbo, šaljivo igro in plesom. Tako veselega dneva in torjiiko veselih obrazov ni bilo videti ne prej in ne kasneje. Nastopilo je šest pevskih zborov in tri godbe. Stroškov je bilo 150 forintov, dohodkov pa 180 forintov Tretjič sm0 nastocrl: v Mačkov-l.iah pri Trstu dne 30 oktobra 1898. Med drugimi pesmimi: smo zapeli: Stoji, stoji tam liipica. Ta je poslušalce kar očarala. Nič manj niso gledalcev očarale naše pevke. Ko so leta 1900 razdelili delo za cesto od Do^ance na Badiho- — na vsako krono davka en meter ceste — so po razdelitvi na Klanou zapeli: Lepa naša domovina, Od Urala do Balkana in Zastava že razvita je, Leta 1904 so na Ba,dihi ustanovili društvo »Naš dom«. Društvo se je razvijalo, dia je bililo veselje biti član. Učili smo se narodne in druge pesmi. Vse to nam je podrl leta 1906 kaplan J. Zalok.ar, ki je takrat prišel na Piavje. Ta ,ie s sabo prinesel zrna črnega razdora. Vsiljeval je klerikalne časnike in ker jih nismo hoteli sprejeti, je na skrivaj napravil razdor v našem drušl.vu, Lepo petje in vaška slo ga je šla po »zaslugi« tega kaplana po vodi. BOJ ZA ŠOLO IN UČITELJA NA PLAVJAH Na Plavju je začela pomožna šola leta 1829. Poučeval je kaplan Strupe. Mladina je kazala zelo malo skrbi do učenja. Le nekateri so se takrat naučili Citati, Leta .1870 je z namesjiiištva prišlo pismo, v katerem so P.lavčanom svetovali, naj p.-os.jo deželo za pomoč v denarju, če bi radi zgradili v vasi šolo, Takrat je na plavju kaplanoval neki Sancin, ki, je hitro odpisal, da so ljudje zadovoljni. Z namestništva so nato zahtevali, da to odobri tudi župrilja, ki je bila takrat v Dolini. Tedanji plavski možiceljni, (maši', kopitne?!?, (Cm-J-.Mli so: starokopitneži, op, ur,)), podrepniki gospode), pa so zahtevali, da se tega ne sme dovoliti. Zaman je bilo prigovarjanje dolinskih odbornikov in ceio samega župana Lovrihe, ki j'lh je pre pričeval, naj bodo zadovoljni. Ta neumni plavski občinski odbor sta bila prevzel ni Matija čok in zloglasni; Anton Ražen. Zakaj niso hoteli šole v vasi? Sami niso imeli nič otrok, razen tega pa so sovražili vse, ki so stanovali nad cerkvijo. Zmerjali so jilh z montegrini, selvadighi, divjaki, ladri, tatovi, ignoranti, ne-vednežji in podobno. Bili so proti temu, da bi se otroci drugih kaj naučili. Vsa zadeva je potem spala celih dvajset let. Leta 1882 je iz namestništva znova prišlo na miljsko županstvo vprašanje, če želijo, da bi zgradili šolo na Plavju za vasi: Plavje, Hrib in škofije. Tudi takrat so naši možje spali. Kmalu potem je prišla posebna komisija, ki ji je načelovai vladni komisar. Ko so pregledali teren, je komfcli-ja odločila, da bodo zgradili šolo na Spodnjih škoDijah. Prišlo je potem tako daleč, da so Plavčani hoteli imeti šolo na Plavjah, ško-fijci na Spodnjih škofijah, Hvi-banje pa na Hribu. Le a 1894 smo začeli resno govoriti o gradnji šele. Gradnja šole bi s,;ala 16.000 goldinarjev in bi jc gradili na Spodnjih škofijah. Plavčani bi prispevali 8000 goldinarjev. Učitelj Mahnič, ki. je prav Po zapisi Josipa Hrovatina j a. Vladni šolski zastopnik Klodič je po pojedini dejal: »Za gradnjo šolskega poslopja ste poskrbeli vi in ste s tem izvršil: vašo dolžnost. 'Naša briga pa bo. da vam preskrbimo učitelja, Pre den bodo češnje pognale repke, bo ste dobili učitelja.« Petkrat so potem češnje pognale repke, a učitelja še nismo imeli. Nismo obupali. Pošiljali smo prošnje in pritožbe na vse strani, to da učitelja le nismo dobili. Zaman so se naši poslanci v istrskem deželnem zboru v Pulju sklicevali na zakon, ki ga je izdal takratni ministrski predsednik, da je treba šole v Istri šs ustanavljati, ne pa uničevati. Zadeva se je vlekla do leta 1899, ko so odločili, da bodo zidali šolo na Spodnjih škofijah. Ta šola bo dvojezična, in mi smo se vedno bali, da nam bodo mladino potujflili. Da bi omehčali srca, smo po nasvetu državnega in deželnega poslanca dr. Matka Lagitfije sestavili prošnjo na deželni šolski, svet. V prošnja, ki nas je stala 10 forintov, smo navedli, da smo zadovoljni, če je šola na Plavju v dveh jezikih, v slovenskem učnem je ziku in. nemškem ali italijanskem kot učnem predmetu. šOla pa naj bi bila podružnica, ško Hljske šole, L6ta 1D01 smo po prijateljih zvedeli, da je na županstvu v Milj ahde-kret, ki piše, da je treba sklicati na Plavjah komisijo, ki bo rešila vprašanje šclle. Prav tak dekret so dobili že pred tremi leti, pa so ga skrili in zatajili. Tudi sedaj so vleklii celih pet mesecev, dokler niso bili prisiljenji sklicati kom-'sije. šele v novembru 1904 je prišla na Plavje prva učiteljica Marija Mozetič, šola ie postala podružnica spodnješkofijske šoile. Tako smo si po dolgih 34 letih le priborili šolo in učno moč. Vmfis H1 p/ - Robota — Plavčani kopljejo temelje za ¡novo šolo in prevažajo kamenje tiste leta hodil pučevat petje, nam VREME, LETINE IN BOLEZNI je svetoval: »Sesidajte, sezidajte šolo, ke.r postava veli, kjer je 40 in več otrok, mora dežela dati učitelja, če je na razpolago šolsko poslopje. Kmet si sam sezida hišo, kako da bi vli vsi skupno ne zgradili šole?!« Pripomnit.] moram, da smo zasnovali prostovoljno blagajno cd 5 do 50 forintov. Zbrali smo 960 forintov prispevkov. Ta denar pa je la-honski tihotapni prekanjenec Ubal-dini zatajil, toda je to prišlo prepozno na dan. Načrt za šoio je naredil Anton Trobec, gradnjo pa ie želel provze ti za 370 forintov Dekančan Komar, po domače Fuiel. Domači zidarji z Andrejem Bolčičem, krčmar-jem Mihom čokom in županom Bernardom Ubaldiirnjijem so ugovarjali, češ čemu tuji zidarji, če jih imamo d'oma. Zidarji so potem potrošim veliko gradbenega materiala. Če so dobili 50 kg žebljev, jih drugi dam ni bilo nikjer več. Kmet je so kamenje in druoro d »vazali v roboto, I botamli. Tudi jaz sem komunist in želim napraviti vse zastonj.« Kaikšen je bij ta »zastonj« se je kmalu nakazalo. Gradnja šole je stala 7800 forintov in 78 saldov! Načrt pa je bil za 4400 forintov, Kam ie šel denar? Ubaldini ga je bil pojedel. Ko je bila šola zgrajena, jo je prišla pregledati posebna komtei strašna bolezen, da grozdje ni dišalo, pač pa smrdelo. Vse belo je bilo od strašne kosmatulje Coi-dium). Kdor je leto prej pridela'! 100 čebvov vina, dmugo leto ni pridelal nj.ti 100 bokalov, Po tej nesreči je pnišla še mrzila zima in so skoro vse trte popccale (zmrznile), Pirej bujni vinogradi so bili opustošeni. Le tu pa tam je ostala kaka trta. Kasneje se je bolezen nekako unesla in so ljudje zopet začeli sadiki trte. Vendar bolezen ni prenehala, dokler niso za čeli žveplati. Prvi so začeli žveplati v Franciji je kot taka imela ve.liko potreb. Kadar je bilo treba prispevati z delom za 'gradnjo cerkve, zvon ka, občinskega sedeža in podobno, so morali priti občani na pomoč, To je najbolj prizadelo Mačkovljane in TVnjance, ker je bilo na Plavjah, škofijah in Hribu mailo hiš. Milljci so kmalu začeli, sekati drva v pridobljenih gozdovih. Drva so potem izvažali; v Benetke in jih tam dobro predajali. Naši pa so po t:s'lilh zemljiščih pasli živino in tudi sekali drva. Miiici so zahtevali, naj plačajo pašo, a drva puste. Tako je nas.aia c^ln. zmešnja- f, O i/ oi ; Si cd, '&< Tii v -i/' IT/1W4 -j* \ V E IJ^fr^j^ IŠiV Leta 1885 je toča na ,dan 12, aprila popolnoma uničila vse grozdje. Za druge pridelke je bila potem letina dobra. Lota 1887 je bila velika suša. Leta 1888 je prvič napadla naše vinograde do takrat neznana boiezen peronospora. Grozdja je bilo veliko, a je ostalo zeleno, ker je vse listje odpadlo. Do leta 1895 so bile potem dobre letine za vtiino ta vse ostale pridelke. Kmetje so se v teh letih zelo opomogli. Na Badiihi so poravnali vso stare dolgove (okrog 5,000 forintov) in zastale davke (okrog 2.000 ■foriintolv). Popravili so pohištvo, (nabavili veliko potrebnega blaga (za okrog 2.000 forintov). V osmih letih je Badiha napredovala za kakih 10.000 goldinarjev. Lep napredek za tiste čase! Leta 1395 so ljudje občutili neko posebno bolezen, imenovano reu-mablzem. čutili so, kakor da imajo v želodcu polno starane. šele drugo leto smo zvedeli za vzrok. Tisto leto je silno deževalo, Zabelo je deževati v aprilu in končalo šele v decembru. Od takjait ni bilo več popolnoma zdravih ljudi. Leta 1898 je na Baddhd razsajala mrzli ca. Posebno huda je bila v Strmar-ju. Na splošno so ljudje sodili!, da je temu vzrok solinsko blato, ker je voda zastajala po jarkih. Leta 1855 je bila dobra letina, trte so bile polne grozdja. Leto kasneje 1856 so se trte lepo razvile. Kc so trte cvetele, se je prikazala — i . ^ -H_1 I \M J, \JifhW, ' 1 —— ■ lil® • Poglejte, poglejte! Če bog ne ozdravi trte, misli, da jo ho on!« in v Italiji. Kmalu so jih začeli posnemati tudi naši naprednješi kmetovalci. Nekateri starokopitni trm.oglavqi pa so govorili, da je greh zdraviti 'trte, ker je to proti božji postavi! Ti '=o posebno v začetku črtali lin zasramcvali vse ti ste, kli so ižvepiMi. Tako so nekega naprednega Slovenca pri Orehu kar s ceste zasramovali: »Vidite, vid'te, hudiča! Biti bi hotel več kot Bog. če Bog no ozdravi -trte, kako jih bo pa ta hudir ozdravil?!« Oh, nesrečni trmoglavec! Veliko jih je še dandanašnji Od leta 1880 so tate bujno rasle. Leta 1887 se je pojavila paronospo' ra. Naprednejši vinogradniki so kupili biizgalnice (škropilnice) in začeli škropiti. To zopet ni bilo prav nazadujakom, ki se iim nfc ljubilo škropiti. Nič idrn ni korisriflo pravici, da je dežela izdala, knjige, ki uče, kako škropiti. Izgovarjali so se: »Kej znajo bukve? Ne, ne znajo uone delat njive, ne gasput, ki jih je piso.v. Naj 'gredo k vragu, škropilnica, birizgalnica in pumpa.« 1 SPOPADI Z MILICI ZA GOZDOVE IN PAŠNIKE Ko so naši: pradedje zapodili Francoze tiz Istre, so Iz velikih občin naredili več marljivih srenj. MH.jska občina je takrat obsegala: Hrib, Škofije, Ttajan, Vinjan, Mačkovlje in Plavje. Milljoi so se takrat pokazali kot prefrigani ra-čunarji. če h; se bili priglasili za meščane, bft po takratni postavi izgubili pravico do vse občinske zemlje. Po prigovarjanju omikane laške gospode so se priglasili koit kmetje. S tem so. pridobili polovico občinskega zemljišča, ki je ob segalo takrat skoro polovico bemlje teh srenj. Sreča je hotela, da smo nakupili posestva preden so začeli narodni boji. Danes tega ne bi mo gli več dobiti in bili bi sužnji tujcu. Miljska občina je bila velika in va. Naši so 'trdili, da že od davnih časov pasejo in sekajo drva. Nekoč so prišli Milici oboroženi s puškami, polov® našo živino .in jo odgnali proti Miljam. Pastirji so hitro pritekli povedat, kaj se je zgodilo. Ob tej novioi je bilo vse naenkrat na nogah. Oboroflili so se s puškami, sekiram1, kosamli, vilami in palicami in odhiteli na bo j.išče. Pred Mejami so tatove prehiteli in jim zastavili pot. Ko so Milljci zagledala nad sto oboroženih mož in fantov, so se jim začele tresti hlače. Nekaj resnih mož je stopilo pred nje in zahtevalo: »Izročite nam živino, če ne, vas berno. Za pašo se bomo pogovorili potem.« Razkačeno ljudstvo pa je kričalo: »Dajmo jim po grbi tem tatovom naše zemlje.« Odločen nastop je zalege! Dobili smo nazaj uropano živino. Bolj trda je šla za drva. MtLjci so hodili, po drva z osli, naši pa z vozovi. Nekatere strahopetne Milj-ce so naši kar nagnali nazaj. Od jeze s0 ¡poltem zažgali več naših gozdov. Enkrat je gorel ves Vinjan. Položaj se je zelo zaostril. Nekega dne, ko so naši zopet sekali drva, so prišli Miiljoi oboroženi s puškami in začeti]; streljati, ida bi naše prestrašili. Našli so res pustili sekanje liin pribežali na Vršič. Tam so sporočili, kaj se je zgodilo. Ta novica je Ma kot ogenj v strehi. Vse je zgrabilo za orožje in hajd nad Miiiljce. Ko so ti videl; tako množico, so začeli bežali1, Po tem dogodku so Milje,i uvideli, da ne bodo nič opraviiL Začeli so se pogajati ta prodajati sporna zemljišča. Za Kamenščiinco, Ka.mi-ščino in Urbansikok so zahtevali 3000 forintov. Naši pa so ugovarja: li: Ali naj kupujemo tisto, kar je naše od pamtli,veka! Pravica je odločila plavski srenji eno tretjino, polovico ostalega so kupili Urbanei, eno tretjino (2300 forintov) pa so zbrali Badiha, Korte, Dogani inPu-berli. S tem je bil spor zaradi gozdov za vedno končon. ^mrjfia »... Izročite nam živino, če ne, vas bomo!« Dolina je stisnjena nuni dve pe>-dolzni gori. Na severu jo zapira Slol, ki je v« prekril s senožetmi, na jugu je Mija, gozdnata in mračna. Dno je oz-.ko in prodnato, zato je lc ena vas na ravnini, Druge p.i bo se kakor kavke stisnile k pobočjem. Hiše so stare in 7x1 i se, kot hi te vedno živela preteklost med sivimi, ncometammi stenami, čeprav jih vežejo elektrieno žice in vozijo avtomobili po ovinkasti cesti. To je Breginjski kot — najzahod-nejši košček naše domovine. Narava je tukaj skopa in trdo je treb;i delati, da S- ii iztrga košček vsakdanjega kruha. Zato je le majh- «v« t' JI -i ";' TT -> v- ■ - .'',---- •-■■!. ■ >i '-'■ t dt, • , ;. ,, - V - S .-'t, f/' ^ * fer, »' -- • f ifsj.i £-• N • • ;- ■• "teer"»»».-; J í I.' ".' r'vt. - • " .-, St. Prtcr ob Nadiil v Beneški Sloveniji no število tistih domačinov, ki živiio vse lelo doma in samo kmetujejo. Mnotji hodijo na vs>' strani na se ronsko delo in se na zimo vračajo, mladina pa se že' rada izneveria svo-J< mu st 'renai ognjišču in si v sveti Išče br-':še pr,.i)ie z.i življenie. Trd ie ta svet in zdi se, kot bi tudi v liudeh bilo nokaj takega. Njihova čustva so težka, temna je njihova žalost in tudi veselje ni tako rproščeno in lahkotno, kot smo ga navajeni pri Krašcvcih. Trda in neizprosna skalnata zemlja je udarila svoi pečat celo njihovemu smehu. Danes so povezani s svetom bolj kol kdajkoli, toda kljub temu so ohranili mnogo svoiih oossbnosti in »tarih navad. Ob raznih priložnostih, ko se lmdje zbira:o na pr'ji, na lič-l::in'u ali pri kakšnem drugem delu, ie vedno radi prinovedujeio grozot- Z20 db /ih, rponiinu, ld oznanja smrt bližnje 1 os'-b<- in druga podobna verovanja. Nekateri še vedno verjamejo v dobra in zla bitja, v moč urokov in hudih pogledov. Iz roda v rod prenaša ustno izročilo dogodivščine daljnih prednikov. Pri tem je že postala zabrisana zgodovinska točnost, ostala je lc živa fabula, V Sedlu je šc vedno živ spomin na ves'-! dogodek nekje v drugi polovici 16. stoletja in še danes vašča-ni radi pripovedujejo, kako so nn-l>ovi prebrisani predniki ukanili Tjn. žane — prebivalce sosednje vasi Logi'\ Takrat so menda delili zemljo. Star '>!*:mec o tc-m pripoveduje takole: Pri ¡. 'hal je general na belem koniu s sabljo v rokah in naravnost proti Pridihi, prelazu med Mi.jo in Ivancrm. Odmeril je na oko, zamahnil s sabljo in in dejal, da lx> tam meja. Ker pa je pri tem prišlo nekaj stare pregovore in reke. in veliko je tudi izrazov, ki so prav v tem delu doma. Breginjski kot bi bil hvaležno področje dela za etnografe in lingvisti', pa tudi zgodovinarji bi lahko našli marsikatero posebnost pri ljudeh. Posebno jim razvnemajo domišljijo pravljico in bajke. Vselej sem oh njihovem poslušanju imela vtis, kot da so vznikn ile prav v teh grapah. Ob do!g'h zimskih večerih so se zbi-ra!i vaščani okrog zajetne kmečke peči in si kratili čas z zgodbami o čarovnicah, o tragičnih nesrečnih ljubeznih, o vedomcih in volkodlakih, o mori. ki je rada tlačila porodnico in utrujene kmete. Nekateri so prav sveto verjeli vsem izmišljotinam. Ce je kje počilo kaj, so takoj hoteli vedeti, da je nekakšen spomin, če ji petelin zvečer zapel, je spet nekaj pomenilo in podobno. Vraže so imc-svoj vpliv tudi na zdravljenje bolezni. Tako so na primer malim otrokom bolezni kot ošpice ali ma-ruskle izganjali s pomočjo kadila in podobno. Moja prababica, ki so se jc vsi bali zaradi njenega ostrega jezika in ni ostala dolžna ne farju ne žanelar-ju, jc bolj trezno mislila o teh zgodbah in jim seveda ni verjela. V mladih letih je bila lepotica, pozneje pa so ji številni otroci izpili telesno svežino, niso ji pa mogli vzeti energije. Njen mož in moj praded je bil povprečen .gorjan, ki ga je kazila precejšnja grba. Da bi si jo odpravil, je nekoč povabil v hišo čarovnika. Hotel ga je najprej lepo pogostili in je zato poslal sina po vino in kruh. Sin ca ni ubogal, marveč i< vso zgodbo povedal materi — moji prababici, ki je pospravljala v sobi. Privihrala je kot lurija in napodila sejske zemlje pod Logje, so se Soja-ni uprli talki delitvi. General je zato sklical zborovanje, na katerem so morali Sejani pokazati, do koti je njihov svet in na to tudi priseči. Da se ne bi zamerili bogu, pred katerim so bili precej v strahu, so si natrosili v svoje košpe, kot pravijo coklam, zemlje s svojih njiv in lako opremljeni odšli daleč v Loško posest. Tam so prisegli, da stojijo na svoji zemlji ie svet je pripadel njim. Hiše so vse na kupu, zato se ljudje med seboj dobro poznajo, vedo za vse svoje slabosti in slalx>sti svojega bližnjega. Živijo pa v bolj zaprtem krogu, kjer so ohranili mnoge oba iz hišo. Vpila je šc s praga za čarovnikom ali štrigjonom, kot mu tam pravijo, naj najprej pomaga sam sebi, če more', kajti res jc bil ves skrivenčetn. potem naj se šele loti drugih ljudi. Strigjon pa je bil lepše sprejel pri sosedih, ki jim jc v zalolikm hlevu živina pešala. Seveda so bili temu krivi hudi pogledi ali uroki, zato jc čarovnik ravno prav prišel, da izžene hudiča iz stale. Ukvarjal se je vse dopoldne z nekakšnimi ro-titvami, nato je vzel verigo in nekaj odpenjal in zapenjal z njo, jo nn-to vlekel s klobukom pokrito okoli hiše in nato v klanec nad vasjo. Tam ¡o je pripenjal okoli jesenov, ki so tam rasli. To je ponovil sedemkrat. Svoje početje je pojasnil s tem, da je odpeljal vrage iz hlevi in jih priklenil k jesenom. Nato je še izvrtal v prag pred hlevom sedem luknjic, nasul notri polno žvcplenih glavic od vžigalic, pokril vse skupaj z žeblji, ki so imeli glavice obrnjene navzdol, čez jc dal desko in po tej močno udaril s kladivom. Prag jc razneslo in s tem je bila hudičem za vselej preprečena vrnitev v hlev — čaranje je bilo uspešno zaključeno. Imajo tudi polno priložnostnih bajk in pripovedk. Včasih se je zgodilo, da se je vzdignil vrtinčast veter1. zagrabil sušeče se seno in ga odnesel s seboj. Tedaj ni moj oče nikoli pozabil povedati, kaj se je pripetilo nekemu Borjancu. Fant jc kosil travo, nižje spodaj pa se je sušilo seno. Nenadoma se veter spremeni v vrtinec, ki pograbi skupaj seno in ga plešoč odnese v dalj. Fant je bil čez mero jezen in ker ni imel drugega pri roki, je vrg i svoj nož v svneni vrtinec. Ko pa je šel nato svoj krivec iskat, ga ni mogel nikjer najti. Jezil se je in roban-til. nato pa je pozabil nanj. Cez leta je bil ravno ta Borjanec v neki hiši na Koroškem in ker je bilo ravno poldne, ga je gostoljulK-n gospodar povabil k mizi. Ko je gospodnja prinesla kruh in zraven nož. je fanl videl, da je lo njegov krivec. Gospodar mu je na vprašanje pojasnil, da ga je nekoč prinesla v nogi žena, ki je šla na južno stran po seno. .Seveda danes vsi vedo, da je to bajka, vendar pa je značilno', kako so si nekdaj skušali pojasniti nerazumljive pojave. Znana jc povest o deklici, ki je videla oblak, 'kako se je sklonil nad morje in iz njega zajel vodo — enostavno pojasnilo za cirkulacijo vode. Se mnogo je podobnih zgodb, bajk in povesti. To je majhen del značilnosti deželice pod Stolom. Takšni so tam ljudje. Tisti, ki so ostali na svojih domovih, si zdaj skušajo zboljšati svoje razmere. Bi jejo se zagrizeno za sleherno pest koruze, za slednji krompir, za vsako bilko trave. Večkrat godrnjajo, so pa tudi odkriti in priznajo, da so poznali slabše čase. Kljub vsem težavam in trdemu garanju pa se ne morejo ločiti od tistega sveta. Preveč solza in znoja jih je spojilo z njim, da bi ga lahko pozabili. TI Ü 3 r~7J S U i i France BEVK Piran ima svojstven mik urejenega mesteca, kar pri drugih obalnih mestih tako pogrešamo. Ce se 'kdaj naveličate sprehoda ob morju, na stari piranski grad, v Portorož ali Belti križ, se lahko sprehodite po starodavnem Piranu, takem kot je bil pred sto in sto loti in z -malo fantazije obnavljate davno minule dogodke. Za take sprehode v Piranu nikoli ne pride človek v zadrego. Dovolj je, da se z odprtimi očmi sprehaja po ozkih ulicah, da natančneje pogleda staiobene-ško zgradbo ali kip in že bo iz vse-sra zadihal čar starine. Pri tem boste občudovali prefiinjenost občutka z.a mero, skladnost oblak in pod vsem tem začutili duha preteklosti, miselnost ¿m čustvovanje ljudi, ki so si zamislili in ustvarili te lepe stvari. Potem so tu še stari vodnjaki, s kipi okrašeni portali, narez-ljana okna, nekoliko porušena stopnica itd. Toda nimam namena pisati o lepotah in starodavnih spomenikih Pirana, pač pa o piranskem muze ju, kjer so nekatere teh starin zbrane in smotrno urejene. Ena najbolj znanih osebnosti piranske zgodovine je Giuseppe Tar-•tini, slavni violinist, pedagog, glasbeni teoretik in skladatelj. Njegov spomenik imajo Pirančani N s ^ -ž! - Minuli teden .je Idrija proslavila značilen prosvetni praznik 70 letnico Delavskega bralnega društva. DP «Svoboda« je priredila znano Linhartovo igro »Matiček se ženi«, katero so v Iliriji prvič igrali 31. julija 1853, torej pred dobrimi 100 leti. Mestni muzej pa je priredil lepo razstavo iz. zgodovine društva. Kot prva družbena organizacija sc jc pojavila v Idriji »Casino Verein«, ki je bila ustanovljena že' le ta 1752, ki je združevala rudniške uradnike in v katero so imele elostop samo višje osebnosti. Leta 1878 je bil ustanovljen takozvani »Lcseveffcin« ali -Bralne» društvo paznikov«, v ka-le-re'ga navadni rudarji tudi še niso imeli vstopa. Kot prvo slovensko elruštvei se pojavi leta 1SG6 »Čitalnica-. ki je sicer zajela širše, vendar je bila strogo ome.je-na na sreel-nji sloj prebivalstva in je bila tipično purgarska organizacija. Ze le ta 18S-! pa pridemo do najsvetlejše- letnice v prosvetnem razvoju Idrije, ko so nularji ustanovili svoje lastno društvo »Delavsko bralne) društve>«. Le malo originalnih virov in zapiskov se nam je ohranilo 0 tem društvu, ke'i* so bili fašisti zelo temeljiti pri uničevanju vsega, kar ju spominjalo na slovenstvo mesta. K sreči so ostale še žive priče, med n;'mi tudi zadnji predsednik Matic Seliak, ki se sedaj bliža devetemu križu svoje starosti. 1/. njegove-ga živega pripovedovanja naj navedemo samo nekaj značilnih odstavkov: leta 1SS3 je prišel v lelrijo »presvitli cesar« Franc Jožef ter si ogledal rudnik in mesto. Nas radarje so dolgo časa vadili ekserciranja in vsega drugega, kar je 1 lilo potrebno za svečan sprejem. Učili so nas prexlvsem, da moramo kričati »Glück auf«, ko se bo veličanstvo vozilo mimo nas. Mi pa, kakor bi se bili dogeivorili, smo kričali samo Živijo«', kar je naše predstojnike silno jezilo in so skakali od skupine do skupine. Imeli smo vtis, ela naše kričanje tudi cesarju ni bilo po volji, ker sc je držal zelo kislo. Kolikor je meni znano, ob tej priliki cesar Idriji ni naklonil prav ničesar, s - ..v?. : lll^Si S V'i'iH^ .: '.'S'-. ■■ Oí-v.V/?' «fi / ¿>/I tj .■>' rti'Ji« Sé t tv .•;;•// m ,? '.v .'-.'-:-.. ..-,,.-:, ■¡ • V^.K-.■ ■ ' ■• .' i',■ aov mM če izvzamemo cigaro, ki jo je poklonil takratne mu županu Serjunu Jožefu, ki jo jc pokadil kar v njegovi navzočnosti. Prav v tem letu 1883 so zavedni in izobrazile željni rudarji poslali k takratnemu rudniškemu predstojniku Marku Vinceneu Lipoldu tričlansko deputacijo in prosili za dovoljenje, da bi smeli ustanoviti svoje izobraževalno društvo. Delavci si takrat nisej upali napraviti ničesar brez dovoljenja rudnika. Lipold je predlog energično odklonil i.n izjavil, da naj b • • ... - ¿-S «« , f ^ ^ j - ^ x : P .i: S"- < -■ KrfiS-s .-.SiteSiS: .' i.ti«' Sip: : - ŠiSi^S«.^?!;? " i V:.^1' ' »v '""M '- f :^SiiA^^-^¡SiSi^jsfSi¿i i- vc ■ ? »vH ' ^ »C, i ,:. S ' viUSiiii ■ « ■ ijs«: » •. ? - ■ S:.; /... ' : ' . 'i-! .::■ . . ; ■f!Š % iSištii::-. Sig;:«!?i. VSi®SSJii^si■■ ■ ■ 5:. : i ,:.:; s "f r\.;sstegs; si rsi-v-i1'' : ^' ¡SirSiSiŠ - '■ ? ' i ii .i Ssš ■ iNSii;::: i ■ i.ivš:-:^;-; .. v : ' Vi ■ SiiiSi.Siii^i & .....i! ' Inirialka ¡prve ¡strani ene izmed in-kunabul iz 15. stoletja, ki jih hrani piranska knjižnica. Ta izvod je edini ohranjeni na svetu. na glavnem trgu, po njem se imenuje njihovo gledališče in v muzeju ima Tartanli posebno skrbno urejeno sobo. Najprej vas pozdravi Tarbinijev kip, 'delo kiparja Francesca Bose jz leta 1846. G-iuseppe Tartini se je rodil leta 1692 v Piranu; njegov oče je bil Florenfcinec, matei pa Istranka. Po burnih doživetjih mladeniških let se zateče Tartini za samostanske zf.dove, kjer se začne učitj violino. Pozneje postane violinist v Padovi, kjer osnuje violinsko šolo, ki je v kratkem zaslovela po vsej Evropi. Tartini je bil velik umetnik, ki je v sebi srečno združeval razne sposobnosti. Bil je dober vtiolimist, njegovo jgro so hvalili 'in občudovali vsi njegovi sodobniki. Oboeatil je violinsko tehniko, saj je bil prvi, ki je začel uporabljati bolj debele strune, podaljšal je lok .in izpolnil tehnnko leve roke. Svoje znainje in 'bogate izkušnje je zbral v knjigi '»Razprava 0 okrasihec, ki je izšla v Parizu po in jezovi smrti. Najbolj zan'miva je njegova knjiga o akustičnimi problemrh »Trattato di mu-sica secondo la vera scienza dei-1'armonlia« (Traktat o glasbi na pOdlagji pravega nauka o harmoniji), delo, ki je izzvalo, živahne polemike med glasbeniki vse Evrope. Velika je bila Tartini jeva ustvarjalna plodnost na področju instrumentalne, violinske in komorne glasbe, saj je najdenih 125 koncertov — baje jih je napisal čez 200 — okrog 150 violinskih sonat in 50 triosonat. Najbolj znana je njegova legendarna sonata »II trilio del diavoloee (Vragovo gostolenje). Tartini je umrl v Padovi leta 1770. Piranska muzej hrani njegovo violino, pisma od leta 1725 do 1770, matematične spise, posmrtno masko, njegovo sliko »Sen« ter spise o harmoniji. Zbirko dopolnjujejo še prepisi in izdaje Tartinijevfih del ter dela o njem. Na steni je Ta,rti,nfjev portret, delo neznanega avtorja, verjetno iz časa, ko je živel Tartini v Piranu in je imel svojo delovno sobo na trgu. V drugi sobii je kulturno-zgodo-vinski del muzeja: bitka pni Sa-vudriji leta 1177 med Benečani iin Nemci,- listina iz 13. stoletja o zvezi Pirana s SpLtom, rokopis iz 14. stoletja, zbirka himen v beneven-danskem rokopisu, ky je bil v rabi v Dalmaciji in v Istri, piranski statut iz 14. stoletja, pečati koprskih škofov, fotografije starega Pirana, načrti mesta iz 19. stoletja, pogled na st.ari Portorož in Soline ter medalje Solin, ki so jih dobile na raznih mednarodnih razstavah. Načrti mesta nam kažejo začetke mesta Pirana, ko še na glavnem trgu ni bilo Tartinijevega spomenika, ampak porbič. Slikarstvo zastopa v piranskem muzeju Tlntorettova šola: prikaz sv. Jurija v Piranu, kij ga je baje naslikal Tintorettov sin Benedetto 'in razne druge. Tintoretto je bil znani beneški slikar, nekaj časa Tizianov učenec. Ena slika je delo slikarja Lazzarirnija, več sldk pa pripadnikov njegove šole in menihov, kj so živeli v piranskem samostanu. V piranskem muzeju ni neskončnih vrst vitrin, kjer bi človek lahko dneve in clneve pasel 0či in hodil po dolgih hodnikih iz sobe v sobo, Vsakdo pa bo našel v njem dovolj zanimivosti, da ne bo odšel razočaran. Še nekaj besed o knjižnici, ki je v istem poslopju kot muzej. D alfi se v ljudsko in študijsko in ima okrogv 17.000 zvezkov z revijami vred; od tega 3000 italij anslrih knjig |in 500 slovenskih. Seveda to so skromni začetki, saj je knjižnica komaj zdaj dobro začela s Kvoj::.m poslovanjem in vendar ima že 600 abonentov, od katerih jih pride v knjižnico dnevno okrog 40. To hi bili nekako statistični podatki, pri katerih moramo omeniti še to, da je med knjigami dobro zastopana svetovna jn lokalna zgodovina ter da imajo tudi nekaj francoskih ¡in nemških knji?. Veli ko dragocenost v knjižnici predstavlja 13 inkunabul iz 15. stoletja, ena med tema je edini ohranjeni izvod na svetu. Kaj več bi zdaj o knjižnici težko povedali, ker je komaj začela s sistematičnim delom, veltilko kr\jig je še neurejenih, primanjkuje polic, kredita in ljudi. En sam človek ne more urediti muzeja inknjižnice, kvečjemu vodil bi ju lahko, če bi bila že urejena. Kljuz temu pa ne smemo misliti, da lokalne oblasti nimajo razumevanja za potrebe muzeja in knjižnice. Dale so na razpolago lepo stavbo in mnogo prispevale za njeno ureditev. Vse pa ne more biti čez noč ... Z. L. *•-- '*••■•.......... iti J S . «SspM tve» : : ! mm i v. çftx: Del Tartinijeve sobe v piranskem muzeju. '•ušivo je, da od vsega zače tka umsko lite- dločno odklanjalo vso aturo. Dništvo je skrbelo tudi za izbolj-■mje gospodarskega položaja rudar-v. kjer pa je eloseglo samo majhne •spehe. Preko deželnega poslanca so lne 11 tako 4 mm ■'Sinji Galebi« na svojem pri fin tahorenju o Bohinjski Bistrici ie, eta so že 'reel vojno ustanovili »Stavbeno za-Jrugo«, ki je imela nalogo graditi stanovanja raelarjem s skupno po-me>čjo in so re« sezidali neikaj liiš. Koprska družina Srebrnih Galebov se je po enoletnem delovanju reorganizirala v rod zato, ker se 'je število članstva povečalo. Predvsem priteguje organizacija v svoje vrste vedno več osnovnošolske mladine. Pokazalo se je namreč, da so za vzgojo po taborniških načelih najbolj dovzetni najmlajši in da bo mogoče priti do pravih tabornikov, takšnih, ki se bodo vedno in povsod ravnati po taborniških zakonih šele takrat, ko bodo dorasli današnji medvedki in čebelice. Do sedaj družina Srebrnih Galebov ni mogla sprejemati večjega števila otrok, ker ni bilo primernih vodnikov. V zadnjem času pa so bili pritegnjeni v organizacijo učiteljlšč-nild, bodoči vzgojitelji, ki se bodo 'lotili dela z najmlajšimi v novem letu gotovo z vnemo n vz"?o-jili organizaciji dobre medvedke in čebelice. Poleg povečanega .števila članstva je predvsem priključitev odločilno vplivala pri napredovanju družine v rod. S tem, da je bilo našj ožji domovini za trajno priznano morje so Srebrni Balebi, edina slovenska edinica ob morju, jasneje spoznali svoje posebne dolžnosti in pravice. Ob prvem rednem občnem zboru dne 12. XII. t. 1. sta počastila Srebrne Galebe s svojim obiskom oba najvišja funkcionarja Združenja tabornikov Slovenije starosta dr. Potrč in načelnik tov. Wolle. Načelnik Je v svojem govoru rekel nekako takole: Vsa Slovenija ima uprte očj v Koper in mi slovenski tahomiki imamo uprte očd v vas, U edino našo edinico ob morju. Pričakujemo, da vaše delo ne bo ostalo suhozemno, temveč da boste razširili program dela taborniške organizacije na morje. Srebrni Galebi so imeli svoj prvi tabor na vznožju gora ob Bohinjskem jezeru. Tudi prihodnje poletje nameravajo postaviti svoje platnene hišice v srcu Slovenije. Razumljivo je, da bi radi spoznali svojo ožjo domovino in da jih vabijo prav posebno Usti predeli, ki se povsem razlikujejo od domačega okolja ter da si žele med gore in gozdove, ld nudijo tabornikom že priznane možnosti dela in razvedrila. Vendar pa Srebrni Galebi dobro vedo, da je predvsem MORJE in morska obala tisti del narave, ki ga morajo spoznati in vzljubiti, pa tudi pomagati drugim tabornikom s celine, da se povežejo z njim. 2e pri imenih vseh svojih edi-nic so Srebrni Galebd takoj v začetku simbolično pokazali, da so čuti: j o navezane na morje. Morske ■Zvezde, Delfini, školjke, Morske skale in Korale in še druga podobna dmena so izbrali svojim vodom. Svečano dejanje, obljubo, pe> 'lagajo ob morju. Srebrni Galebi so prevzeli obvezo, ¿a bodo pomagali pri sestavljanju pravilnika o vešeinah za tisto spretnosti, ki so povezane z morjem eeplavanje, jadranje, veslanje in potapljanje) in skrbeli bodo, da se ibo izurilo v teh spretnostih čim več njihovih članov. V letošnjem letu nameravajo raziskati in opisovati prostore ob morju, ki so primerni za taborjenje. Kot doslej bodo usmerili izlete tudi v bodoče na lepo in še nezazidano novopridobljeno obalo, kjer namerava taborniška starešinska uprava v Ljubljani najeti in urediti stalen prostor za taborjenje svojih edinic. Srebrni Galebi ji bodo pri tem pomagali. Z opisi tabornih prostorov v svojem glasilu eeTabor» bodo seznanjali tabornike in druge šotornike z možnostmi taborjenja ob naši obali. V pravkar izišll številki eeTabor» so natisnjene note »Pesmi o morjuee, ilci jo je uglasbil Srebrnim Galebom na njihovo željo primorski skladatel j Vasilij Mirk. Poleg te svečane koračnice je podaril Vasilij Mirk Srebrnim Galebom in vsem, ki žele prepevati o morju preprosto, kot pojo narodne pesmi, tudi bark a rolo »Galebi se dvigajo«, čeprav je dober del dejavnosti koprskih tabornikov povezan z morjem, se jim vsi večji načrti razbijejo ob trdi stvarnosti, da jim je zaprta »morji široka cesta«. Ne samo taborniki, tudi vsi tisti, ki bi radi v svojih prostih dneh občulovall obalo z morske strani, se seznanjajo z živ- ljenjem, ki jih skrivajo morske globine in vzljubili morje, potem ko bi ga res spoznali, vsi ti bridko občutijo pomanjkanje prevoznih sredstev po morju. Kljub temu, da se tudi Srebrnim Galebom zdi, da so jim ob novem poletu in pri svetlih perspektivah za pokrajino ob šavriiislai obali zrasle perohi in jim postale krep-kejše, vendar bi svoje moči prece njevald in ravnali nerealno, če bi si postavili za novo leto v program lasten dom, t-ako kot ga že ima rod Jeklarjev iz Jesenic in kot si ga postavljajo mariborski in celjski taborniki. Naš »dom« bi naj bila večja motorna ladja, ki bd (imela urejena ležišča za kakih 20 oseb jn bi bila na razpolago vsem tabornikom iz ožje in širše domovine, pa Ctidi ostali, let žele spoz-srcu mladim ljudem, ki žele spoznati bolje lepo Jadransko obalo. Ce bi mogli svojo urejeno ladjo dati na razpolago tudi inozemski mladini, bi odprli z zameno tudi naši mladini cesto v svet. Vsi trsti, ki so v novem letu, polnem pričakovanj poklicani pripraviti vsej naši mladini od Bovca, Maribora, Murske Sobote do Novega mesta čjm več darov, ki jim jih more dati morje in morska o- ' ,bP!a, naj razmislijo tudi o tem načrtu. Zgolj z dobro vodjo rim požrtvovalnostjo nekaterih, toda brez pomoči strokovnjakov in gospodarstvenikov ne bo mogoče pripraviti nič brajnega mladini, ki v zaupanju upira oči v nas. MS (Odlomek iz romana »TUJA KRI«) Povest »Tuja kri«, k; je izšla v letošnji knjižni zbirki Prešernove družbe v Ljubljani, je najnovejSe delo našega pisatelja Franceta Bevka. Zgodba so odvija v samotnih tolminskih hribih in nam opisuje usodo družine, v katero se je vrinil tujec po krvi in po duhu. C as dogajanja so leta pred drugo svetovno vojno in prvo leto osvobodilnega boja. Hodila sta bolj naglo, molče kot prej. Ivanka je upirala pogled v Stanetovo tenjo, ki se je pomikala pred njo... Zadnja leta je poredko zavestno pomislila nanj, le mimogrede ji je kdaj prihajal v spomin. Verjela je že, da ga je tako do konca pozabila kot plahega dijačka, s katerim je neke pomladi nabirala cvetice 0b Soči in zaradi tega zamudila šolo. A ko ga je zagledala, jo je spre-letelo kot iskra: zagorelo je čustvo, ki ga je imela že za pokopano. Zabolela jo je njegova posmehljivost in mu je bila hvaležna, ko je uslišal nemo prošnjo v njenih očeh. Zdaj se je vse noč bala zanj. Da se mu ne bi kaj zgodilo! To jo je pogosto" tako razburilo, da ji je kradlo spanec. Poslušala je njegove besede, a je manj lovila njihovo vsebino kot zvok, saj je vse verjela in sprejemala že zgolj zato, ker je prišlo iz njegovih ust. Prej se je ob misli na mažnost, da Umberto pade, zgrozila, zdaj ni več mislila na to. Odšla bi bila za Stanetom kamorkoi, samo na njegovo besedo. A fant je bil tako nedostopen, zagrizen v svoje skrivnostne poti, da ni videl njenih oči, ki so se mu ponujale in ga prosile. Zaradi moža-fašista se je čutila krivo pred njim in sram j0 je bilo, a je zaman čakala priložnosti, da se z njim pomeni od srca do srca in se mu opraviči... »Ali poznaš Cirila, čevljarja na Pologu?« jo je vprašal. »Poznam, kaj bi ga ne poznala!« Bil je rdečelas, pegast po licih, živ kot poper, zvit kot kozji rog, ves od hudiča. Caligaris ga je sumil in črtil, a kar je tekoče govoril italijanski, se je iz vsake neprilike gladko izmazal. Ob napadu na Jugoslavijo so ga bili odgnali, a se je kmalu zopet vrnil domov in vpil, da se mu je zgodila velika krivica. »K njemu pojdeš,« je rekel Stane. »A ne po klancu, zadaj skozi vrtove. Na prvo okno pri malih vratih potrkaj !« »Da«. »Reci mu, da ga čaka Igor tam kot po navadi. Bo že vedel.« »Igor?« »To je moje ilegalno ime.« Ustavila sta se na križpotju nad Pologom, pod košatim hrastom, ob klancu, po katerem so s Kope vlačili seno in drva. Tedaj se je v gostih kapljah usul dež; štro-potal je na listje, na obleko, na sive skale. »Počakaj,« je rekel Stane, »v takem dežju ne moreš dalje. Saj bo le kratka pomladanska ploha.« Stopila sta pod hrast in se s hrbti oslonila na deblo. Prisluškovala sta kapljam, ki so pele skozi veje in listje. Nato sta sedla na debelo korenino, tesno drug ob drugem. Ploha je bila tako močna, da so jima skozi zeleno strlio veja debele kaplje bile na glavo in ramena. Ivanka je slekla dežni plašč in ga sebi in fantu ogrnila čez pleča in glavo. »Tako.ee je dejala, »bova oba suha. Nič ne de, če se noge nekoliko zmočijo.« B:la sta kot v šotoru, na katerega je pel dež. Stane je objel Ivanko čez pas. Ivanka mu je položila roke na kolena in mu glavo nagnila na ramo. Od te bližine ji je bilo neznansko toplo po telesu in v duši. Čutila je, kako je tudi Stane rahlo prislonil lice k njeni glavi. Bila sta tiho. A obadva sta čutila, da bi morala spregovorit. »če bi me še kdaj potreboval za kako tako pot, pridi in potrkaj!« je rekla Ivanka. »Bom. če ne poj dem kmalu proč od tod.« »Kam?« »Ne vem, kam. Kamorkoli. Ne ukazujem si sam. Tu ali drugod — povsod delam za isto stvar.« Ivanka se je zamislila. Kakor da j0 zebe, se je Sa tesneje privila k fantu. Čutila je stisk Stanetove roke. »Ti si krasno dekle: škoda zate.« »Zakaj — škoda?« »Ker si se tako zavrgla s tistim — Lahom.« Ivanka se je nekaj časa bojevala v sebi, preden ja odgovorila, »Zakaj me pa ti nisi vzel?« Fant je dvignil lice z njenih las. V temi pod planom je poskusil brati iz potez njenega obraza. Pa saj mu j« dovolj povedal že prizvok njenega glasu. »Tud,i jaz sem te rad videl,« je rekel. »Ne bom tajil.« Zdaj je Ivanka pogledala njega. »Zakaj si pa odšel tako... tako... da mi nobeno nisi rekel?« »Ali naj bi bil na ves glas upil, kaj nameravam? Ta pa nisem mogel ostati, Oditi v vojsko za fašiste? Fejt Srce mi ni dalo in ne pamet. A tu d] za hlapca nisem maral biti vse življenje.« »Jaz pa naj bi po tvojem vse življenje visela staršem na vratu... če bi mi bil vsaj povedal, da me imaš rad to — da naj te čakam.... Oh!« Kakor da j0 je obšla žalost za nečim za vedno is--gubljenim, j j ie zahlipalo v praih. Težko se je premagala, da ni zajokala. A v zavesti, da se ni varala, ko je slutila, da jo je imel rad, se je za trenutek še tesneje privila t njemu. Fantu se je tiho zasmilila. Za primer, da bosta kdaj spregovorila o njeni možitvi, ie bil pripravil celo vrsto utemeljenih očitkov, k! so mu zdaj v hipu odpovedali. Tudi sebi bi moral očitati. Bilo mu je žal zanjo. Hkrati ga je tako zamam.ila njena bližina, da ji je z roko dvignil brado in j0 poljubil na ustnice. (Nadaljevanj« na 15. »{rani) ■sv? v K Vest o ofenzivi se je priplazila tu-di v bolnico. Kmalu smo vsi govorili le o njej. Iz daljav se je culo bobnenje. Borce je dvigalo v ležiščih. Iiudo je ležati brez orožja, brez moči 'ko -vsenaokrog poka ... V komandi bolnice ni bilo ,vse kol po navadi. Štabna vrata so se venomer odpirala in zapirala. Klicali so v štab zdaj intendanta, zdaj kuharje in patrulje. Politikomisar Anton Gogala je skakal sem ter tja, upravnik bolnice Pavel Jamšetk pa je izgledal, kakor da bi bil obsojen na smrt. Kako in kam premestiti premično bolnico .ni ibila majhna stvar. Povsod sovražnik, ki je v zadnjih vzdihlja.jih, okrepljen z umikajočimi se kvizlinškimi edimcami, poskušal doseči nemogoče. Zadnje povelje, ki ga je dobil komisar pri Korpusu, je bilo: »Star maček si tovariš komisar, znajdi se, kot si se že mnogokrat.« In res. Štab Korpusa se je bil dvignil s sedežii v Cerknem, ravno tako tudi štab XXXI. divizije, Cerkno .je bilo prazno. Zdaj ,pa zdaj se bodo vsule sovražne tolpe v več let osvobojeno dolino. Samo bolnici stojita na svojih mestih. 96 ranjenih partizanov in nekaj tovarišev za spremstvo. K sreči ni ibMa ibolnica na tem težkem in nevarnem pohodu osamljena. Priključil se ji je še Re-zijanški bataljon, ki je moral napraviti dolgo pot od Cerknega pa tja na Bovško. Tisti dan še sonca ni bilo na spregled. pred smrtjo napravi človeka močnega in hrabrega. Borci, ki so se pripravljali, da bodo napadli in razgrnili' zasedo, so pozabili, da so lačni, da že skoraj tri dni niso nič jedli. V njih je bila misel, da je boljše umreti pogumno kot .pa bojazljivci. Previdno so se ranjenci naslonili ob rob ceste in čakali, Kmalu zatem je šlo po koloni od ust do ust (to je bil tako imenovani partizanski telefon): »Slavko, Miha in Bojan naj pridejo naprej.« Bolniki so se vprašujoče spogledovali, Nekdo je šepetajo povedal, da so imenovani tovariši SKOJ-evci. Drugi ije dodal: »Nevarnost«. Tovariša, 'ki sta bila poslana v izvidnico, sta se vrnila. Prinesla sta novice, .ki so slednjega zanimale. Njih vsebina je delala sive lase vsakomur, ki jih je slišal. Upravnik in komisar sta bila obkrožena od SKOJ-evcev. Obveščevalec je šepe- Premična bolnica XXXI. clivizi Novakih pri Cerknem. Bolniške sob nekaj o Soli. Bolnica je bila primiti marsikateremu borcu IX. korpusa borbo in težke pohode manj zmoi vali. Bolniki so se vedno menjavali so se vračali v brigade. Občutne boji brigad. Tako so potekali dne izkušnji pred svobodo. je je bila pred zadnjo ofenzivo u c so bile po hišah, kočah, hlevih in vno opremljena, a jc vendar vrnila zdravje. Stražarji so bili starejši, za ni borci, ali pa ranjenci, ki so okre- Prihajali so novi z bojišča, stari pa spremembe so napravili vsaki večji vi, vse bližje zadnji, a hudi pre- borila v smrekovem gozdu, Postavili so izvidnice in straže. Najraje bi zakurili in skuhali nekaj tople hrane, toda bali so se, da sovražnik ne zapazi dima, Borci so posedali pod drevesi in sede zaspali. Tako so dočakali popoldne. Kuhar se je znašel, se napotil \ vas, kjer je skuhal nekaj tople jedi pri vaščanih, ki so mu radi ustregli. Nekaj za tem se jc vrnil s ¡urano. Vsak je dobil .pdj porcije tople jedi. »Pripravite se za odhod!« se .je slišalo povelje komisarja bolnice, Borci so se začudeno spogledovali; -Kaj noki to pomeni?« Pri belem dnevu naj se pripravimo na tako nevarno pot?« BOLNICA SE JE DVIGNILA IN ODŠLA NEZNANO KAM Pivi spomladanski dan ije prinesel v bolnico nekaj novega. Sonce ■je včasih pokukalo skozi oblake. Na sončni strani Novakov so iz zemlje prikukali .prvi cvetovi teloha. Borci-ranjenci so zapustili pograde po bajtah in odšli neznano kam. Počasi se ije kolona pomikala iz Novakov po kozjih stezah. Pred kolono .je šla predhodnica, za kolono pa zaščitnica. Vsi', ki so bili le malo zdravi, so nosili opremo 'kuhinje in hrano, Spočetka ni bilo težko, ali težka bremena in rane so se začele maščevati. Dolga pot, brez hrane in počitka je bila vedno težavnejša. Temna noč je skrila kolono, ki se je venomer pomikala naprej. Zdaj pa zdaj je počivala ali pa je čakala sporočila izvidnice. Kak ranjen borec, ki se je že težko premikal od slabosti, je le vprašal: »Kam neki gremo?« Nihče ni vedel odgovora. Najpogostejši odgovor komisarja Go-gole je bil: »Saj bomo kmalu na mestu.« A tisti partizanski kmalu je bil daleč, daleč ... Kaj kmalu je noč ugasnila. Sončni žarki so obsijali utrujene in izmučene obraze. Borcem se ni ljubilo niti kramljali. Stopali so venomer drug za drugim, naprej, vedno naprej... Bolniki so se opirali drug na drugega. Mnogi so odmetali svoie stvari, le porcije in žlice so obdržali._ Kolona se je ustavila na smrekovem grebenu. Zalepi neki v taki bližini, sovražnika? Izkušenih starih partizanov sovražnik ni mogel iznenaditi. Upravnik bolnice Pavel Jamšek in ¡komisar Go-gola sta vedela za načrte, ki sta si (jih sama (napravila. Bolnica mora ostati skrita do mraka na tem grebenu, sovražnik pa, ikjub temu da se mahajo v bližnji vasi, ne sme tega zvedeti, PREHOD PREKO BAŠKE GRAPE Tako ije cela bolnica dočakala večera. V mraku se je spustila ob robu grebena do Baške grape. Stroga ■tilSna je vladala v tre.naiitku', ko se je kolona plazila mimo sovražne zase,-ge, ki je bila postavljena pred vhodom v Bašlco grapo. Mimo prve zasede je še šlo*, hujše je bilo v sami dolini, na cesti in na progi, kjer je bilo polno nemških zased in patrulj, čuvali so cesto in mostove ter železniško progo prccl partizani skoraj na vsakih 100 metrov. Namen bolnice je bil, priplaziti se na drugo stran .Baške grape. To ,je bila nadvse težka naloga. Vendar strah Pohod borcev XXXI. divizije na Primorskem v zadnji sovražni ofenzivi taje razlagal, 'kje je sovražnik s svojimi zasedami, m kje krožijo nemške patrulje. »Skušala sva najti prehod, ki ne bi bil zavarovan od Nemcev in kjer naij bi se bolnica splazila preko proge do Bače, in nato čez. cesto na drugo stran. Skoraj na vsakih 40 metrov je na progi Švaba, po cesti patrulirajo skupine več mož skupaj.« Taka je bila cela situacija. Da bi počil e.n sam strel, bi bila cela bolnica v grapi obkoljena. Nemci bi vrgli samo eno raketo, njo razsvetlili celo grapo, in jih opazili. Iz črne teme bi obstreljevali partizansko kolono. Le kdo cd bolnikov bi mogel uiti? Komisar in upravnik sta se spogledala. »Kaj naj storimo?« Šestin-devedeset ranjencev je treba varovati. Od poguma je bila odvisna cela bolnica. Zbrali so se vsi SKOJ-evci, komisar jim je šepetaje govo-ril: »Na vas, tovariši mladi komunisti, leži usfcida naše bolnice. iMonairno se prebiti preko Baške grape za vsako ceno, prej pa moramo razgnati zaisede, ki so pred nami. Naprej moramo ne glede na žrtve, ne glede na nevarnost. Če ostanemo tukaj, nas lahko žive pelove, braniti se nimamo s čim. Priplaziti sc morate čim bližje zasedam, kolona pa se bo pomikala za vami.« Tako so tudi storili. Kolona se je pričela počasi pomikati nn.prej. Nekaj oboroženih tovarišev je stopalo naprej. iSpct se je kolona ustavila. Zdaj, zdaj se ibo pričelo, Čelna patrulja je že skoraj na železniški progi. 2e eu-.jerjo pogovarjanje nemških vojakov. Tudi na drugi strani ceste .jih je bilo slišati. Pred progo je bilo zadnje posvetovanje. Od ust elo ust ije šepetaje prišel preko cele kolone ukaz: »Kolona nazaj!« , Kolona se je začela pomikati navzgor iz grape, »Pohiteti moramo,« je menil komisar, »in dobiti skrito mesto za taborenje«. Vrh grebena se je skupina ustavila in uta- Kolona je prišla do proge in železniškega mosliu in nato pod mostom d.o ledene Bače. Prehod preko ledene vode je bil borcem prava muka. Voda je 'bila zelo na-rasla\ ker se je v visokih hribih tajal sneg. Držali so drug drugega za roke. Mnogi ranjenci so si pri prehodu čez vodo zmočili rane in pri tem od bolečine stokali. Toda nič ni pomagalo, morali so preko. Šlo ie za življenje. Nekaj metrov pred njimi je bila postojanka. Patnijlj ni bilo ¡nikjer. Bolniki so začudeno gledali: kaj neki ito pomeni. Nikjer nobenega Švaba ne Italijana, prejšnji večer pa jih je vse mrgolelo. Medtem je sonce zašlo. V grapi se je kaj kmalu stemnilo. Čelo kolone se je z .velikim naporom priplazilo do vrha grebena, po gostem grmovju in drči, ki je služila domačinom za spuščanje drv. Vsak, 'ki je prišel do vrha, je olajšano vzdihnil: »Najhujše je za nami!« Tiho noč je pretrgalo rcgljanje strojnice v dolini. Nemci so vrgli tudi nekaj granat in minometa. Prepozno, bolniki so bili na varnem Ko so bili skupaj, jih jo komiisar preštel. Manjkal 'je en bolnik. »Kje nelki je«, kdo ga pozna?« Borec iz Rezijanskega bataljona je vedel povedati, da je videl nekoga oditi v hišo ob cesti. Lakota ga .je pregnale iz kolone, da ¡je šel iskat jedi in se .je predolgo zadržal v hiši. Kasneje smo izvedeli, da so ga Nemci dobili in ubili. Tako bi napravili tudi z nami, če bi .nas dobili v roke. Razen tega se je vsem posrečilo priti preko Baške grape. Zvijača jc uspela. Nemci so bili iznenadeni, Niso pričakovali da se bodo partizani urjali pri belem dnevu sprehajati po Baški grapi. PO GORAH OKOLI TOLMINA Kolona utrujenih borcev jc nadaljevala pot: in se od .časa do časa odpočila. Daleč v dolini so se svetlikale električne luči. 'Bilo je primor- sko mestece Tolmin, središče nemške vojske za Severno Primorsko. Od tam so vodila pota na vse strani, do vseh postojank v Soški dolini. »Kdaj bomo zapustili te orjaSke hribe in odšli v dolino? Kdaj bo svoboda?« Tako so govorili borci. Nekateri so si želeli čimprejšnjega okrevanja, da bi odšli nazaj v svoji edinici. Želeli so si orožja. Spoznali so tudi, da je najtežje ¡biti v nevarnosti pred sovražnikom bolan', ibre2 orožja, in izmučen. Ranjen tovariš — po govorici smo sodili, da je iz Idrije — ki je bil kot komandant bataljona ranjen, je govoril: »Ne bi ine nihče držal v bolnici, če bi imel s seboj orožje; sam bi pobegnil. Tako pa sem skoraj nesposoben in poleg tega še brez orožja.« Iz njegovega pripovedovanja je velo toliko topline do tovarišev, ki jih je pustil v Gradnikovem bataljonu, Po kratkem počitku je kolona krenila dalje. Poti ni bilo kraja ne konca. Nenadoma spet ukaz: »Kolona stoj!« V tihi noči so se zaslišali koraki. Partizani? Nemci? Ni bilo mogoče ugotoviti. V tistem kraju ni bilo partizanov, civilisti si pa tudi niso u.pali na cesto pozno ponoči. Torej sovražnikova patrulja! Prišel je ukaz: »Stroga tišina, dokler ne poči kak strel!« Naperili so puške proti njim. Naj udarijo? Če bi jih napadli, bi Nemci s tanki pridrli za njimi. To bi pomenilo konec bolnice. Vsi borci — bolniki so polegli po deli ali pa čepeli in čakali, da je patrulja šla skozi pretrgano kolono. Nihče od Nemcev jih ni opazil. Ko je patrulja Šla mimo, je kolona nadaljevala pot iz ene grape v drugo, z enega grebena na drugega. Steze so vodile naprej po pustih krajih, kamor je malokdaj stopila človeška noga. Vse je bilo pusto', mirno, brez življenja.. Še ptic ni bilo nikjer opaziti, ali so pa zbežale. Prijetna jutranja zarja pa je bila to pot le lepa. Vsi borci so se spomnili minule noči. Kolona je počivala kakih deset minut, pri čemer so mnogi borci posedali po tleh in skoraj brez skrbi zadremali, saj v teh grebenih ni bilo nevarnosti, da jih zaloti sovražnik. Nadaljevali so pot po stezah v tolminskem hribovju. Steze so vodile le po največjih grapah, da bi jih sovražnik ne opazil iz Tolmina. Ta dan Tolmina niso izpustili iz vida. Zjutraj so ga videli z ene strani, zdaj pa so ga videli z druge. NA VRI-IU BOGATINA Osmi dan pohoda je bil zanje dan oddiha. Počivali so v vasi Čaderg, severno od Tolmina. Utrujeni ljudje so se kar sesedli, ko so prišli v vas, Krepkejši in bolj pri močeh so bili med prvimi. Prihajali so eden za m Zbor borcev XXXI. divizije pred odhodom — predajanje raporta ■in povelj. drugim kake tri ure. Bili so talko izmučeni, da so počivali skoraj vsakih sto metrov, strahotno ožuljeni, žejni in lačni, Bolničarka je imela veliko dela: previjala je bolnikom rane. Vendar to ni šlo tako lahko. »Bež10 ure dnevno. Po preteku navedenega rcika se) bodo predmeti predali pristojnemu organu. Gostilna »MAIALM« in huffet »KBAS« - SEŽMA želi mo svojim gostom srečno, veselo in uspeha polno novo leto 1955. »K O T E K S« odkupuje po svojih zbiralnicah in kmetijskih zadrugah nepoškodovane domače \r new. 1 Kmetovalci, klavnice —■ odrite vse prašiče in oddajte kože najbližji zbiralnici »K O T E K S, ki vam plača najvišjo dnevno ceno! KOTEKS, LJUBLJANA, KIDRIČEVA ULICA ŠT. 3 SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO ŽELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NOVO-PRIKLJUČENIH KRAJEV OB SLOVENSKEM JADRANU Delo^m kolektiv BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE T R Ž - I Č SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO ŽELI SVOJIM ČLANOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM rrn n izvoz - uvoz, LJUBLJANA, Beethovnova 13 POZDRAVLJA DELOVNE KOLEKTIVE IN LJUDSTVO SLOVENSKE ISTRE TER MU ŽELI MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU. L?ito 1954, ki je pravkar minilo, je prineslo športnikom koprskega okraja marsikateri uspeh, tako da lahko trdimo, da smo kljub rasnim predvidenim in nepredvidenim težavam v ©ni aLi v drugi športni panogi z uspehom zaključil!! tudi leto 1954. Beeen pregled dejavnosti posameznih, pri nas najbolj razvitih športnih panog nam kaže, da je po popularnosti na prvem mestu še vedno nogomet, Cigar najizrazitejši nosilci v našem okraju so Auro-ra, Izola in Piran. Vsi ti se z večjo aLi manjšo srečo bore v prvenstvu Slovenije, kjer že tretje leto dostojno zastopajo Slovensko Istro. Poleg teh kvalitetno boljših imam0 v našem okraju še devet enajsto-itic, ki se bore v okrajnem prvenstvu: To so: Jadran iz Dekanov, Olimpija iz Bertokov, Rdeča zvezda z Ankarana, Branik iz Sma-rij, Padna, Stil ter druga moštva Aurore, Izole in Pirana. Ti so prav v nedeljo odigrali svoje sedmo kolo, ki je prineslo marsikateri nepredvideni rezultat. Tako je na primer Jadran premagaj Izo-b z 5:3 in prvi poraz Pirana, Id je proTi imaš moža, a jaa imam dekle* Ivanko je zbodlo pri srcu. Nekaj ■Saša je molčala. »Ali je lepa?« •Stane je vzel iz listnice majhno fotografijo in ji jo potisnil v roko. »Drži!« je rekel. »Čakaj, da posvetim !« Prižgal je električno svetilko in posvetil pod plaščem. Svetli krožeč je padel na podobo drobne rja-volaske z živahnimi o6m,i in trpkim, malce trdim izrazom na ustnicah. Ni bila lepotica, a je imela prikupen obraz z izrazitimi ličnicami... Ivanka jo je napeto opazovala. Trudila se je, da je bila mirna, a ji je roka drobno trepetala. »Kje si jo — našel?« »Delala sva v isti tovarni Zdaj hodi tudd ona kdo ve kod, če je že niso izsledili.« Ivanka je vrnila sliko, fant je ugasnil svetilko. •»Kdaj se vzameta?« »Ko neha ta povodenj. če bova že živa.« Ivanka je molčala, kakor da mozga v.sebi. stane ji je zopet rahlo brez stiskljaja položil roko okoli pasu. Od na.vaia mešanih občutkov ji je bilo tako grenko, da bi so za nič na svetu ne mogla zasme-j&tu, če bi bila sama, bd se bila razjokala. Rada bi bila spregovorila, da bj z molkom ne izdajala svoje notranjosti, a ni našla besed. Vstala je in si oblekla plašč. Deževalo je le še v redkih, drobnih kapljah; nad jugom so se prikazale prve zvezde. »Iti moram,« je rekla, »Srečno opravi!« Stane je pogledal za njo, dokler so mu njena tenja ni izgubila izpred oči. Sedel je na korenino; s hrasta so mu od časa d0 časa le se redke debele kaplje priletele na roice in na obraz, Zamislil se je predse in čakal. etapnih dirkah. Za dober začetek nove sezone bo Deilasanta 2. januarja 1955 odpotoval v Egipt, kjer bo v sklopu jugoslovanske reprezentance sodeloval na etapni dirki. V minulem letu so lepe uspehe želi tudi naši jadralci, ki so prav tako osvojili državno prvenstvo tri leta zaporedoma. Zaradi njihove kvalitete s0 si priborili pravico, da bo letos državno prvenstvo v jadranju v vodah koprskega okraja. Jadranje je ena izmed tistih panog športa, ki ima pri nas največje izglede. Partizan je v drugem letu svojega obstanka naredil velik korak naprej. Danes je njegovo članstvo naraslo že na stotine; pri tem mislimo samo na aktivne člane, in vse kaže, da se bo še dvignilo. V dveh večjih, telovadnih prireditvah smo tudi videli, da se je tudi kvalifikacija naših telovadcev znatno izboljšala, tako da se bodo letos lahko temeljito pripravili za zahtevnejša srečanja repubhškega značaja. Vsekakor nam bodo svoje znanje pokazali junija 1955, ko bo v Kopru pokrajinski zlet, ld bo privabil najboljše telovadce Primorske. Razen že omenjenih športnih panog, se v manjšem obsegu izvaja tudi namizni tenis, košarka, odbojka, balincanje, rokomet, ki se polagoma dvigajo iz mrtvila. 6. marca bo v Planici velika skakalna smučarska mednarodna prireditev v okvira tekmovanj za pokal Kongsberg, katere se bodo udeležili skakalci Jugoslavije, Italije, Nemčije, Avstrije, Francije in Švice. Tekmovalci bodo skakali z olimpijske 80 m skakalnice. Fozoir naročniki Dne 24. septembra 1954 smo v našem listu razpisali nagradno žrebanje za naročnike »Slovenskega Jadrana«, ki naj bi bito 28. deccm-bra 1951. Zaradi tehničnih ovir smo žrebanje preložili na 1. februar 1955. Izžrebane bodo naslednjo nagrade: 1 .nagrada radioaparat 2. nagrada kamgarn za moško obleko 3. nagrada naročna ura 4. nagrada gojzarji 5. nagrada aktovka 6. nagrada volnen pulover 7. nagrada posteljno perilo 8. nagrada kolekcija mila 9. nagrada 5 kg mesnih izdelkov lil. nagraua enoletna naročnina na »Slovenski Jadran«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse dosedanje in nove naročnike našega lista, ki bodo imeli na dan žrebanja poravnano naročnino za prvo polletje 1955. Postani takoj naročnik »Slovenskega Jadrana«, ker le tako boš soudeležen pri nagradnem žrebanju. Ponovno sporočamo, da so knjižne zbirke Prešernove družbe pošle. Zato za letos ni več možno upoštevati prijav novih članov, pač pa šele za prihodnje leto. Da pa ti interesenti ne hi ostali brez vsake knjižne zbirke priporočamo, da se naroče na knjižno zbirko Kmečke knjige. V tej zbirki so naslednje knjige: 1. Koledar Kmečke knjige za leto 1955, 2. Ignac Koprivec: Nevidna steza, 3. dr. Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda, 4. Pogovori o krmljenju. Cena zbirke je 300 din in se naroča pri Kmečki knjigti, Ljubljana, Miklošičeva c. 6. Da ne bi ostali prihodnje leto brez knjižnih zbirk Prešernove družbei kakor so tisoči letos, vabimo vas, da se takoj vpišete v članstvo. Prešernova družba NAJVAŽNEJŠI PROGRAMI od 2. I. do 8. I. 1955 NEDELJA, 2. L: 8.15 Iz domačih logov za nedeljsko jutro; 8.40 Za naše kmetovalce; 9.00 Dobro jutro, dragi poslušalci; 9,30 Mladinski oder, 13.45 Glasba po željah; 15,00 Primorski zbori, ansambli in solisti-amaterji pojo in igrajo; 15.30 Naši kraji in ljudje; 16,00 Nedeljski pro-menadni konccrt; 16.30 Izbrano cvetje z domače grede; 21.00 Večerni koncert operne glasbe; 22.00 Plesna glasba. — PONEDELJEK, 3. I,: 13.45 Zabavna glasba, objave in reklame; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Stanovske narodne pesmi; 15.00 Čistimo svoj jezik; 15.15 Pisan popoldanski spored lahke in zabavne glasbe; 16.00 Šport doma in po svetu; 16.30 Naš tedenski skladatelj in njegov glasbeni portret: Čajkovski in Shakespeare; 20.15 Srbske, bosanske in dalmatinske narodne. 21.05 Nočni simfonični koncert. Dela sodobnih ameriških skladateljev; 22.00 Plesna glasba. — TOREK, 4. I.: 11.00 Solsika ura, 11.30 Mladinski koncertni oder: Naravna v glasbi; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Fantje na vasi pojo; 15.00 Kulturno življenje na Primorskem; 15.15 Jugoslovanski solisti in ansambli pred našim mikrofonom; 15.30 Ali veš, kaj je to? Glasbene u|ganke (baletni motivi); 16.00 Teča/j angleščine; 16.15 Za vsakogar nekaj; 20.15 Igra orkester A. Kostelnanee; 20,30 Wagner: »Parsifal« Mistična glasbena drama v treh dejanjih, 22.00 Plesna glasba. SREDA, 5. I.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Re-zika Koritnik in, Sonja Hočevar pojeta. Spremlja vaški kvintet; 15.00 Od Triglava do Jadrana; 15.15 Mali ansambli zabavne glasbe; 15.30 Glasbena kronika doma in po svetu; 15.40 Glasba za štiri klavirje; .16.00 Zdravstveno predavanje; 16.10 Za vsakogar nekaj; 10.15 15' v ritmu tanga; 20.30 Jugoslovanske narodne pesmi; 21.05 Nočni koncert komorne glasbe: 22.00 Plesna glasba. — ČETRTEK, 6. I.: 14.00 Od melodije do melodije; 14,40 Domači zvoki: Naši zbori pojo; 15.00 S knjižne police; 15.20 Popoldanski operni koncert; 16.00 Narava in tehnika; 16.10 Za vsakogar nekaj; 20.15 Glasba po željah v hrvaščini; 20/15 Veseli in- Stara in lepa navada je, da takole oto koncu vsakega poslovnega leta naredimo bilanco ali obračun, iz katerega potem ugotavljamo uspeh ali neuspeh naše dejavnosti v preteklem letu. Ponekod gre to lažje, dTugod se spet »martrajo«, kakršna je pač vrsta dejavnosti podjetja ali zasebnika, čeprav si nisem prav na jasnem, sem li javna oseba ali zasebnik, sem vendarle tudi jaz s svojo osebo sklenil napraviti letni obračun svojega dela. Ta bilanca b0 seveda izgledala precej drugače, kot je to sicer navada, kerr je v njej številk bolj malo in prevladujejo črke, na katere se veliko bolj spoznam. Je pa ta bilanca pregled in ugotavljanje aktive in pasive — tistega, kar so z mojim posredovanjem prizadeti uspeli rešiti in tistega, kar je še ostalo na rešetu. Menim, da ne bom imel posebnih težav. Nisem namreč kakor razni knjigovodje po podjetjih, ki sedaj na vse pretege mrcvarijo planske inštrumente, da škripljjo na vse pretege in je od •tega že prenekaterd celo napol oglušel, ker mu taka muziika ne prija ravno preveč. Jaz se pa zavedam, da ni glavno dobiček in mi je farno za to, da mi kar najmanj ostane za prihodnje leto. Z obžalovanjem moram ugotiviti, da sem se Lani trikrat tožil, oairo-ma se mora.i braniti pred sodiščem za.radi mojega dolgega jezika, z velikim veseljem pa, da' se je to vedno zgodilo le na stroške mojih tožilcev. MisTim, da je to kar dobro spričevalo zame in za moje delo. . Gotovo nisem razočaral zaupanja svojih prijateljev in bralcev »Slovenskega Jadrana«. Ravnal se bom še naprej po dosedanjem načinu in bom skušal posredovati v vseh koč-flijiivih zadevah, Seveda pa prosim vse moje prijatelje, da mi'ostanejo naklonjeni in mi pridobijo Se no- vih pomagačev. Vsakomur bom tudi za naprej povedal, kar mu gre, vendar pa bom vedno obravnaval le resne in resnične stvari, za »Ra-dio-babe« ne bom nikomur. Ko prebiram zapiske iz preteklega leta in urejam svoje spomine, vidim, da sem napravil mnogo koristnega (govorim po principu, da se dobro blago samo hvalii). Tako sem se uspešno bodel z elektriko po mnogih naseljih in mestih, urejal sem mnoge nepravilnosti p0 gostinskih lokalih, spodtikai sem se ob trgovsko poslovanje, obregoval sem se ob nekatere zadružne napake, dal sem nekaj dobrih nasvetov udeležencem mednarodne konference itd., v svojem prostem času pa sem se za spremembo kregal z Ju-co, čeprav brez vsakega upanja na kakršenkoli uspeh. Moram pa priznata, da mi je še marsikaj ostalo iz lanskega leta. Brez zamere, toda kar povedal bom! Ne bom na široko opletal, zato bom lepo naštel, lcje me še vse čevelj žuli. Tako nisem še uspel sneti s poslopja koprskega muzeja tistih suhih vej, ki »krasjio« njegovo fasado in so nekoč menda bili le venoi. Kaže, da znotraj nimajo več prostora in so pričeli mu-zealije razotaešabi še zunaj, Prav-tako m,j ni uspelo prepričati odgovornega za cestno snago v Kopru, da krepa.ne podgane ne spadajo v park za Taverno in tudi Jerman iz Bertokov mi še vedno noče povedati, kam je dal tistih petdeset tisočakov ironbovške članarine ter denar za prodane značke še iz Okroglice. Tudi še nisem razčistil, zakaj so male žarnice za kolesa pri Tehnoservisu v Kopru po 140 din in takoj pregorijo, v trgovini Avto Jadran pa stanejo 100 din in dobro služIjo. Rad bi poznal tucli tistega »Portorožana«, ki je ^nclan na av- tobusni postaji lepo opisal svoje življenje: »Plačo imam dobro, dnevnice tudi, »za deu« mi pa tako ni veliko mar!« 2e še pride kdaj na vrsto! Skoraj sem tudi pozabil na biljetarnico Potovalnega urada v Kopru, ki zaračuna karte na »okroglo«, za dva dinarja »se ne gleda«, čudi me le, kako da ne zaokrožijo nikoli navzdol, marveč vedno le navzgor. Takih je še več, vendar mislim s tem zaključiti za danes. NikaT pa naj ostali, ki so se mi zamerili, ne spijo spanje pravičnega zaradi tega, ker bi morda mislili, da sein svojo malho že izpraznil. Na gornji obračun bom udaril še revizijo in tedaj lahko še marsikaj pride na dan, kar bi radii ljudje zvedeti. Zadnje dni pred koncem starega leta me je posebn0 peklo, kako bi svojim prijateljem voščil novo leto. Pa sem začel brskati po novoletnih vošči lih in sem nazadnje v novoletnem prospektu dedka Mraza iz Portoroža le nekaj veselega iztak-nil. Od vseh so se mi najbolj na široko raaleala usta ob vesti, da neko trgovsko podjetje želii svojim objemaleCm vse najboljše za novo leto in pa obvestilo, da drugo industrijsko podjetje vsem svojim odjemalcem nudi dober tek!, ki ga ima prejkone v neomejenih količinah na zalogi v svojih skladiščih. Ob tej novici sem šele spoznal, na čem vsem lahko danes podjeten človek zasluži in sem skienii, da takoj nastopam koit konkurent. Vsem svojim objema.lcem torej nudim poleg dobrega teka še poln koš dobre vodje, vse po znižani ceni in s 10% provizijo po vrhu ob dobrem odjemu! Prav lepe pozdrave, obilo sreče in zadovoljstva ter mnogo delovnih uspehov vam v novem letu 1955 od srca želj Vaš Vane, termezzo; 21.05 Nočni koneert; 22.00 Plesna glasba. — PETEK, 7. I,: ILOO Koncert za mladino; 13.45 Glasba po željah; 14.40 Domači zvoki: Vesele in poskočne v narodnem tonu; 15.00 Kulturno pismo; 15.10 Koncert zborov Radia Zagreb in Beograd; 15.33 Lahka glasba; 16.00 Tečajj angleščine; 16.15 Za vsakogar nekaj; 20.15 Zabavna glasba; 20.30 Srbske in makedonske narodne pesmi; 21.05 Nočni koncert jugoslovanskih solistov; 22.00 Plesna glasba. — SOBOTA, 8. L: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki; 15.00 Morja široka cesta; 15,15 Jugoslovanski ansambli in solisti pred našim mikrofonom; 16.00 Po naši zemlji; 16.30 Emisija za JNA; 20.15 Po naši lepi deželi z narodno pesmijo; 21.00 Slušna igra; 22.00 Plesna glasba. UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Z odločbo OLO Koper št. 5177/2 z dne 22. oktobra 1954 je bila ukinjena in je prešla v likvidacijo ustanova s samostojnim financiranjem »Dijaški dom« v Piranu. Vsi upniki so pozivajo, da v roku 30 dni po objavi tega obvestila prijavijo svoje zahtevke likvidacijski komisiji, dolžniki pa naj v istem času poravnajo svoje dolgove. Po tem roku bomo smatrali knji-govodstveno stanje za pravilno, proti dolžnikom pa bomo poduzeU ustrezajoče ukrepe. Terjatve po tem roku se ne bodo upoštevale. Za likvidacijsko komisijo: (Tavčar Ljudevit) Internat pomorske srednje šole Piran Mali oglasi VERZIRAN trgovski potnik, ože-njeri, 35 let star, stanujoč v Beogradu, z lastno pisarno in telefonom, išče zastopstvo za Beograd in LR Srbijo večje slovenske tovarne ali podjetja, — proti namestitvi. Uspeh zagotovljen! Ponudbe s pogoji na upravo lista pod »Glišič«. PREKLIC Podpisani JAKOMIN CVETKO iz Sv. Antona št. 54 pri Kotmi pre hcujem vsa obrekovanja in žalitve, ki sem jih izrekal proti Jako-min Romanu iz Sv. Antona št. 131 dne 8. decembra 1954 v gostilni Zadružnega doma in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Koper, 29. XII. 1954. Jakomin Cvetk® PREKLIC Bandel Viktor preklicu je neresnic-, ne izjave, ki jih je izjavil proti tov. Koojanu Albertu v Kopru. Mednarodnega jezika ESPERANTO se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamko za din 50.—, Vam pošljemo brea-ptečno na ogled prve lekcije. Zveza esperantistov Slovenije Ljubljana, Miklošičeva 7-1. »PERLA« je najboljše loščilo za čevlje. POTROŠNIKI, zahtevajte vedno loéùiio za čevlje mitmip Industrijsko podjetje »S A L V S T T I« PIRAN TOVARNA SCETK „ISTRA" V KO PED Odkapuje krtin in bele pran: Ščetine po najvišjih dnevnih cenah Ureja uredniški odbor—Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Rokopisov ne vračamo Celoletna naročnina stane din 500, polletna din 250, četrtletna pa din 130.— Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. G57-T-162 Električne ribe Naravoslovci poznajo več vrsi električnih rib. BLstvona značilnost le-teh je organ, ki z njim zadajajo električne udarce. Pri nekaterih vrstah je ta organ zelo velik. Na zunaj so električne ribe podobne drugim vrstam rib, Je da se jih morskn živali mnogo bolj boje kakor navadnih. Boje se jih celo morski :psi in drugi morski roparji. Ameriški naravoslovci so v ncw-yorikem akvariju nedavno temeljito preiskali električno jeguljo. Ta riba doseže dolžino 1.5 do 2 m, debela pa je približno tako kakor roka. Kura-tor novega newyorškega akvarija C. Cosles je prvi natanko izmeril električno napetost v tej ribi. Ugotovil l'e, da doseže 500 do 600 voltov. Tolikšna nape tost je že smrtno nevarna in znanstveniki so imeli posebne težave, ko so urejevali akvarije za električne ribe. Omrežje cevi je namreč neposredno povezano s stanovanjskimi hišami in ker je voda sama prevodnik električnega toka, izolacija ni možna. Američani so to težavo premagali in zdaj nameravajo gojiti električne jegulje v posebnih akvarijih. Sestavo električnega organa znanstveniki že. dolgo poznajo. Gre za tisoče drobirh c:-lie. Njihova struktura je podobna vrsti medsebojno vezanih baterij. Med njimi je organsko tkivo kot izolacija. Do vsake celice drži končič na gosto razprede-dranoga živčevja. Celica pa je obdana s tenko mrenasto steno. Ameriški raziskovalci so se podrobneje ukvarjati s kemičnimi procesi med proizvodnjo električnega toka v ribah. Našli so kemično spojino, acet:lho-lin, in sicer v večji množini, kakor jo navadno najdemo v organskem tkivu. Razen tega so odkrili dva fer-menta, katerih očitna ijunkiija je acetilholin v pravem trenutku in na pravem kraju, zdaj producirati, zdaj odstranjevati. Naposled znanstveniki domnevajo, da je glavni nosilec energije pri električnih ribah tudi na fiziološkem p kv 3 Iskanje nafie področju dobro znani adenosintrifos-fat z njegovimi z energijo bogatimi pirofosfatnimi spojinami. Električne funkcije ribje celice bi torej mogli primerjati z mehanično funkcijo mišične celice. Tu se spreminja zgorevalna energija predvsem v električno energijo, tam pri mišični celici pa predvsem v mehanični učinek. Ptridobavanije sSadfte vode iz morja Na svetu se veliki predeli, kjer pcmankanje ali nezadostna količina vode onemogoča oziroma otež-koča normalno življenje. Danes si znanstveniki prizadevajo, da bi pridobili sladko vodo iz morja za pitje, namakanje obdelovalne zemlje in za razvoj industrije v obmorskih krajih, kjer so sicer vsi drugi pojoji za življenje. Doslej so našli že več načinov pridobivanja sladke vode iz morja. Toda vsi dosedanji načini so bolj ali manj dragi in nepraktični. Doslej so skušali dobiti sladko vodo i2 morja z »par a vanj em slane vode z elektrolizo, z odstranjevanjem soli iz morske vode s pomočjo sončne energije, z e 1 ek t ro - gr avita c i j o in podobno. Kaj je Gnano ? Ta tuja be:eda pomeni ptičje odpadke, ki jih nahajamo zlasti na nekih otokih zahodne obale Južne Amerike v zelo velikih količinah. Na te otoke prihajajo nepregledno jate ptic, ki tu legajo in v.Uijo svoj zarod. Med valjenjem izloči vsaka ptica približno 10 do 20 kg guana, če pomislimo, do. se nabere na nekaterih otokih tudi po več milijonov ptic, si lahko predstavljamo, koliko se teh odpadkov sčasoma nabere. Te odpadke uporabljajo kot cdlično naravno &nj-ji.o. '¿c dalj časa si Grki meto prizadevajo, da hi dobili nazaj otok Ciper, ki so ga pred 700 leti prepustili Angležem. Napore grške vlade podpira predvsem prebivalstvo otoka, 8%,. m Wk \ v - iwi % « Ml ...."¿.v; i;. js ..-.'•»fej. 'V •V.« 4 M: ■ : \-<-Ais Ji . SE X':. '■) J',''? I . » sS r: v-v- m trn fred petdesetimi leti je bil to eden najhitrejših dirkalnih avtomobilov nci svetit. To je bil tudi prvi dirkalni avtomobil, ki ga je izdelal pozneje svrtovnoznani indtistrialec m lastnik največjih avtomobilskih tovarn v ZDA Henrti Ford. Konstruktorja vidite na sliki;poleg avtomobila ki jc že večkrat odkrito zahtevalo priključitev k Grčiji. Zadnjič smo poročali o velikih demonstracijah, ki so sledile sklepu OZN, da ne sprejme na dnevni red zadnjega zasedanja razprave o tem vprašanju. Demonstrante je angleška policija skušala razgnaii. Pri tem je prišlo do krvavega obračunavanja. Bilo je ranjenih nad idvajset policistov in skoro 50 demonstrantov. Anekdats* NEWTON IN MAČKE Slavni angleški fizik Izak Newton je imel zelo rad mačke. Nekoč je imel dve mački, eno veliko in drugo majhno. Kadarkoli sta hoteli oditi iz stanovanja, jima je moral odpreti vrata. Nekega dne se je naveličal tega odpiranja in zapiranja vrat in je pozval mizarja ter mu naročil, naj naredi v vratih dve luknji, skozi kateri bosta mački odhajali in prihajali v stanovanje. Tedaj ga je mizar vprašal: »Ali ne bi bila dovolj ena sama večja luknja?« Ncivton. ki je bil tačas zatopljen o svoje delo, je odvrnil: »Kod bi pa potemtakem uhajalo moja manjša mucka?« Nekaj o fluorescenčni svetlobi Marsikdo je bil v mestu, kjer je vidc-l ulično reklamo ali lokal osvetljen z svetlobo, ki ni bila navadna električna svetloba in ki ji ni vedel pravega imena. Ta svetloba je prihajala iz tako imenovanih fluorescenčnih žarnic. To so • steklene cevi različnih dolžin in premerov, katerih notranja stran je prevlečena s posebno snovjo, lumi-noforom. Cev je napolnjena z argonom pod zelo nizkim pritiskom in z nekaj kapljicami živega srebra. Ko priključimo na ccv električno napetost, nastane pod vplivom argona električni tok, v katerem živo srebro izhlapi in prične izžarevati velike količine ultravio-ličnih žarkov. Ti žarki povzroče, da začne sno/ na notranji strani cevi oddajati svetlobo, katere barvo določa kemična sestava omenjene snovi. Tako oddaja kalcijev vol-framat modro, kadmijev fosfat rdečo, cink-berilijev silikat pa rumeno belo barvo. Te vrste žarnica ima to prelnost, da traja dalj časa kot električna .žarnica in da je ekrog trikrat boljši svetlobni izkoristek kot pri električni žarnici, ima pa tudi svoje slabe strani in v prvi vrsti to. da so fluorescenčne žarnice strupene. Strupene so namreč berilijeve soli, k; se nab.rajo v cbli. če se taka žarnica razbije v določenim prostoru je priporočljivo, ¿a se iz tega prostora odstranijo ljudje za nekaj minut in da se razbitine odstrani previdno in ne z golo lOlto. Vzporedno z razvojem avtomobilizma v svetu narašča skrb, od kod dobiti čim večje količine nui te. Ta Skro beli glavo predvsem A-moriki, kjer je že pred drugo svetovno vojno prišel na vsakega petega prebivalca en avtomobil. Po vojni pa je začelo tudi Evropo skrbeti, od kod bodo črpali gorivo za vse bolj naraščajoči avtomobilski promet. Komisija Organizacije za ovropsko gospodarsko sodelovanje (OliEC) ceni, da je bila poraba naftinih proizvodov v zahodni Evropi v prvem polletju 1953 30,850.000 ton in je narasia za 10% od porabe nafte v istem razdobju leta 1952. Spričo dejstva, da se vin nafte, ki jo črpajo na kopnem, postopoma manjšajo, se strokovnjaki čedalje bolj posvečajo iskanju nafte pod morjem. Doslej so odkrili že vr-6tv izvirkov nafte pod morjem in jo tudi črpajo. Iskanje podmorskih virov nafte je zanimivo in dokaj zamudno delo. Strokovnjaki opravljajo ta raziskovanja s pomočjo raznih naprav. Med drugim merijo morske gioblne z ultrazvočnimi aparaOi, ki neposredno rišejo na stalno odvijajoči se trak profil morskega dna na deoimeter globine točno. V Ameriki in Angliji so začeli s temi raziskovanji morskega dna že pred vojno, po vojni pa so razvili tehniko uporabe hidrofonov za ugotavljanje od dna oio.tih valov, s čemer ugotavljajo njegov geološki sestav. Na podlagi teh in podobnih postopkov ugot-vvijajo, kje so podmorska leipse.a nafte. Iskanje teh ležišč ie bilo do nedavnega omejeno samo na plitve vode, zdaj pa proučujejo način raziskovanja v večjih globinah. Nedavno je prišlo na redni progi Rim — Neto York do velike letalske nesreče. Potniško letalo, v katerem- je bilo 36 potnikov, je zašlo c meglo, ki je pokrivala letališče, kjer je imelo pristati. Kot sodijo, so takrat odpovedale naprave, ki omogočajo pristajanje v slabem vremenu. Pilot je naredil nekaj poizkusov, da bi pristal »na slepo« in pri iem zadel z letalom v signalni steber na samem letališču. Letalo se je prelomilo na dvoje in vžgalo. Rešilo se je samo 6 potnikov, medtem ko jih je trideset izgubilo življenje. DRAGO REHBERGER : v » ZAPISKI S POT O V ANJA I'O SREDOZKMSKIH IN A NG LESKIH P K I STA NIŠČIII lllllt lil.....Illllll lil............UtlÉlllM........... ' _ smo bili na pesku, se nas je lotilo podobno razpoloženje kot pozimi, ko prvič drsiš s smučmi no svežem pršiču. Brcali smo ga in dvigali oblake prahu, tako da smo ga imel; polne sandale in nogavice. Vrh vsega pa še žgo~e sonce, in občutek, da smo v Afriki, je bil resničen. Hodili smt> kar čez drti in sirn. Na žalost pa je peska kmalu zmanjkalo niečl skalami. Podali smo se k svetilniku in od tod r.a rob skal, ki strmo padajo v morje. Cbstrmeli smo od začudenja. Na levi, nekaj sto metrov od nas in morda sto me'.rov globoko, se je razprostirala prekrasna plaža in dolg , ni~k; valovi so jo šume izpirali. Hiteli smo na vso moč navzdol no skalovju, da bi bili čimprej v voii. Ta plaža je m noč no podobna p'aži Suni na Lopudu, le da je obrnjena proti severu in da ,jo od obeh strani oklepa «recej visoko skalovje. Hitro smo bili v to pl. vodi Sredozemskega morja ter se prepustili valovom, ki so nas dvigali in spuščali kot na gugalni-ci. Ta plaža in pa puščavski pesek sta bila res pravo odkrije, ki smo Zopet smo na ladji, ki čaka samo ae pristaniškega pilota. Naslednja pristanišče je Nemours, majhno podeželsko mesto, zopet 20 ali 54 nr vožnje od Orana. Ko se zjutraj zbudimo, smo že r Nemours-u. To je lično mestece z flOKaj veiiKim pristaniščem za volobranom. Na levi strani maih-nefa zaliva, v katerem leži prista-■iSče, se dviga nekaj sto metrov visok hrib s staro špansko trdnjavo, iia desni strani pa visok svetiln k. Cija nam pristaniška policija do-ro!i na kopno, smo že v mestecu, ki ima vsega eno glavno ulico in coksj stranskih. Menda tu ne prebiva več kot deset t soč ljudi. Mornarji na ladji so nam pravili, da ja to dolgočasno gnezdo, k?er se človek nima kam dati. Vendar nem je bil tudi tukaj dan prekratek. Prva pot nas je vodila na pe-Ečsne sipine, ld smo jih videl na ebronku griča žo z ladje. Oboroženi s fotoaparati smo kar zdrveli navzgor, čeprav js bi'o pošteno vroče, itoieii smo čimprej cuuti nfriSkj pesek pod nogami, sai smo »eiaj hodjU samo po asfaltu. Ko ga uživalj na vso moč. Na povrat-ku se nismo vrnil po isti poli, marveč smo našli stezo, ki nas je vodila t'k ob morju. Hrib je ta kakor odsekan. V steni smo videli razne sloje okamenelega rjavkastega peska, nato zopet sloje kamenja in skal in zopet rjavkastega peska, za geologa kaj zanimiva slika, ker je iz nje videti, kako je z usedlin nastalo skalovje. Na vrhu skalovja pa so v mračnih galerijah sedeli tisoči morskih gavranov, krožili nad kamnitimi lialkonj in se Icriče spuščali. nad nas. Popoldne smo šli na lov za motivi. Na p-ričn nad mestom je nekaj skupin domačinskih hiš in tja smo jo ubrali. Pravzaprav so domačini bolj podobni Špancem, čemur pa se nj čuditi, Jcer je meja španskega Maroka blizu in ker so pred Fraacozi tu vladali Španci. Hoteli smo fotografirati slraca v ncicastsni spalni srajci m vurtia-nom na elavi, ki je sedel pred vrati nekega obzidnega dvorišča. Vprašal; smo ga, dovolj nespametn , za dovoljenje, pa je samo odkimal. K0 smo ga Iio'oli prevariti io na skrivaj prii'sn;li, so je dvignil in odšel na dvorišče. Podobno se nam jo primerilo z nekaternij drugimi, tu Ko aa smo oosu praznih rok, spremljala nas je le konica otro-čajev. Tudi v mestu smo imel smolo. Pred vhodom v kasarno nekega oddelka tujske legije stojita dva starinska topa, pravzaprav samo dve cevi, ki pa sta skupaj z velikim napisom »Légion Etrangère de Nemours« nad vrati vojakom na straži nudila kaj zanimiv motiv. Pa se od nekog pojavi neki podofi-cir, ki nam s strogim »Passez vite!« in kretnjo roke pokaže, da jo fotografiranje nezaželeno, še manj pa potikanje tujcev okoli kasarne legionarov, 0 kater h je znano, da se kaj radi izneverijo svoji prisegi in jo pobrišejo, kadar je le mogoče. Vsa stvar se nam je še bolj zamerila, ko smo pozneje na ladji zveacii oa proiesorice iz tvovega Sada, da so jo vojaki povabil; v stražam eo na klepet in ji postregli še celo s črno kavo. čeprav je scaez legije v mcu oei-At>esui, kj! leži okoli 130 km južno od Ne-mours-a in čeprav v nemourski kasarni ni dosti vojakov, sta okoli naše ladje in med kupi bal alfe neprestano patrulijrala dva vojaka na ko'esih, da b odkrila morebitnega obupanea, ki bi se hotel skrivaj vkrcati na ladjo in odpeljati v pametnejše življenje. Prot; večeru, skoraj že v temi smo zapustili Nemours. Ro C ambiance, ki je naše naslednje pristanišče, imamo okoli 36 ur. Ko smo so zjutraj zbud li, je bilo vreme čemerno. Zelena voda in sivi oblaki so nam razpoloženje, že tako slabo, ker ne bomo pristali v Tangerju, 2e bolj poslabšali. Z daljnogledom smo opazoval; obalo Španskega Maroka, videli v megli Ceulo, nekaj vasic ob obali, ki jc dokaj slikovita in posamezne h še na pobočju. Pričakovali smo Gi-braltarsko skalo, ki pa se nam Je pokazala tako daleč in tako v megli, da bi jo skoraj zgrešili. Slabe volje smo opazovali afriško obalo in čakali na Tanger ter do zadnjega na tihem vsak zase upal!, da bo TOPUSKO v zadnjem hipu le obrnil kljun proti temu meatu, ki mu vlada sedem dr/av in ki Je leglo tihotapstva, korupcije in središče trgovine z belim blagom, po drugi strani pa bogato lep I>. palač m Krasnm vil, urejen:U* alej m bulvarjev. Toda TOPUSKO jo reže kora.ižno mimo, ker ni dobi! tistega br/ojava v zadnjem liipu, o katerem smo sanjal; vsi. V Allan-tlku smo. Zelena voda postaja nekoliko boli sinja, ker se skoz raztrgane oblake usipa čedalje več svetlobe. Kmalu posije sonce, kar nas pa zopet vznevolji. Pos jati bi mo-.alc vsa? ob Gibrac .i,,» da bi bo-'.:* 11 d el' in s; m V /.i nI, jasnejšo s lic o tej trdniav an,-irsKCna ?m-perria. No, pomagati ni mogoče in slaba vola nas kmalu mine, ker ie veselimo Cn^ab^nce, kamor bomo r'0-pe'i še ronoči. Ime1! smo namreč veter v krmo, ki je precej pripomogel, da, se jc pot skrajšala za nekaj ur. k