Oče je le oče!
ežko je bobnela voda po globoki strugi. c!a se je po-tresal breg, in se usipala razmočena prst v kalno vo-dovje. V jeznem diru so bučali valovi sem od gora, valili s seboj robato kamenje in podiraii drevesa, stoječa tik ob potoku. Ves teden so bile zatvornice neba odprte, dež je lil v debelih curkili iz pepelnatih oblakov. in pri-vreli so hudourniki iz gorskih tal, studenci so udarili z večjo močjo na dan, in potoki so se spremenili V jezne, bučeče reke. Kopali so zemljo. odnašali drevje, ruvali grmovje, se razlivali čez plodna polja in pisane travnike. Mnogo ljudi je stalo na bregu razdivjanega potoka: slrmi.4 so zrli v globoko strugo, v kateri )k voda še vedno naraščala. Med njimi je bil tudi reven gostač, ki je z dolgim drogom vlačil drva iz vode in naprej poliskal grmovje, ki je priplulo po vodi, da se ni zajezila ozka struga.
,Moj Bog, kaj takšnega! Take povodnji menda ne pomni niliče, kar nas je v vasil" zastokal je gostač svojemu gospodarju, bogatemu Jamniku, ki je potrl stal ob strani in žaloslno gledal, kako je voda s peskom zasi-pala njegovo njivo.
,Nihče, nihče; moj pokojni oče so pravili, da je tedaj, ko so bili Se majhni, ta-]e potok prcplavil pol vasi. Tedaj je ludi odnesel MihCev skedenj, ki je stal onkraj potoka."
^Takrat je moralo biti pa še hujše!" ,Še hujše!'-
»Andrejče, Andrejče!" se zopet hipoma oglasi gostač in pogleda po svojcm peticlnem sinku, ki se je šc ravno prej igral poleg njega. ^Kaj je, oče ?"
—    107    —
»Vidiš ga. poredneža, ne hodi tako blizu vode, da se ne pogrezne izpodjedeni breg in ne padeš v vodo."
,,Ono-le kolesce bi rad ujel, oče, vidife, ki je nese voda s seboj.1*
^Kaj boš s kolescem, če padeš v vodo! Le stran!1*
in zaglobil se je zopet v svoje delo. Drv je plavalo vse polno po vodi. Bila so iz Jamnikove skladalnicc, ki jo je voda podrla in sedaj od-našala s seboj težka polena in klade.
,O6e. poglejte, vsa njiva je že pod vodo!"
Res, zelena pšenična stebla so gledala iz kalne vode, se tresla in gibala v valovih. A voda se je še vedno zaganjala črez breg, kopala prst in zasipala s peskom cvetoče polje.
Tedaj je priplaval po vodi ogromen hlod. Gostač je uvidel, da ga ne bo mogel sam zmagati, zato pokliče okoiu stoječe Ijudi na pomoč.
..Jamnik, Tone, Brusin, pojdite ini pomagat! Ta je pa gotovo iz tvo-jega gozda, Tonc!"
,Seveda je", se jc oglasil ta. ,AH. kakšiia Skoda, & se nam ne posreči spraviti ga na suho."
Uprli so se in vlekli na vso moč; tedai pa sc je pričel breg pod niittii udirati, pogrezati in vsipati se v vodo.
..Proč, proč. breg se pogreza!"
Hipoma so odskočili vsi na stran, prst je zagrmela v potok in voda je zalila izkopano jamo.
^Oče, oče!'* Iz potoka se je zaslišal presunljiv krik. Andrejče se ni mogel dovolj zgodaj umakniti in z bregom vred je padel v vodo.
,Andrejče, Andrejče!" Ves bled je obstal oCe na bregu, za hip ni vedcl, kaj bi storil. Vidcl je pred seboj odprt grob, kamor se je ravno strmoglavil Ijubljeni sinček, in bil je skoro prepričan, da tudi njega pogoltne jezni vrtinec, če bi ga fiotel reSiti. A le za trenotck je trajal ta pomislek, potem pa mož bliskoma plane na sredo vode, kjer se je Andrejče še držal na površini. Valovi so se zaletavali vanj, pa zopet odmikali. kot bi se hoteli poprej še pošaliti s svojo žrtvo. predno jo zakopljejo v hladnem naročju.
Ljudje na bregu so obstali osupli. Vse je pretresel nenavadni dogodek tako, da so bili kot okameneli.
,,Utoneta obadva!"
,Neumnež, reSiti ga ne more! lzgubljen!"
,OLe je le oče!"
A notri v razburkanih valovih se je boril oče; z desno roko se je krčevito oklenil Ijubljenega otroka in ga držal nad glavo, z levo pa je hotel kljubovati Ijutemu \'rtincu, ki ga je pogolinil do vratu. Vrtil se je v krogu. in zdelo se je, da je že izgubljen. Valovi so mu butali čez glavo, v obraz jc posinel in moči so mu pojemale. Hofel je zgrabiti za drog. ki so mu ga oni na bregu podali v pomoč, a tedaj so mu zopet kalni valovi bruhnili v obraz. Z nenaravno močjo se je še enkrat sklonil pokoncti, v obupnem strahu in v zadnjem trenotku, ko je že izgubljal zavest, se je oprijel z vso silo za drog. Potegnili so ju srečno h kraju in izvlekli na suho.
—    108    —
,Sinko, moj sinko!" S tem vsklikom je omahnil ole na bregu poleg sina in poijubljat njegov bledi obraz. Sin je imel oči zaprte in ni dihal.
^Mrtev! Mrtev!"
Kaj? Ni mogoče! Tako hitro ni mogel utoniti!
Pričeli so ga drgniti in za malo časa je že odprl oCi, ustnice so se zganile, in Andrejče je Sepnil ,oče'."
O, kakšna nebeška radost se je tedaj razlila po očetovem obrazu, sklonil se je po koncu in dvignil proti nebu oči. Srce mu je bilo prepolno silne sreče, in oči so se mu porosile, in mej smehom je jokal veselja.
,Sin živi!- Vsa ogromna bolest se mu je odvalila od srca, bil je kot prerojen, in planil je pokoncu. da bi dal duška svoji sreči. Sklonil se je zopet k sinu, ga vzel v naročje, ga poljubljal na lice, na čelo, na usta in vsklikal:
BSin zivl!" Sin živi!"
Občutil je do svojega otroka toliko Ijubezen, kot še nikdar prej. In ko ga je držal v naročju, je bil bogat, o tako bogat, kot ni kralj čarobne devete dežele v narodni pravljici.
Veste, oie je le oče!                                                                   C. G.