TEDNIK
DELOVNEGA
LJUDSTVA
LETO XXVIII. ŠT. 33
PTUJ, 28. AVGUSTA 1975
CENA 2 DIN
Za gradijo I. faze RTC v Ptuja bodo prispevali tudi delavci v negos-
podarstvu.
Foto:F. H.
Jutri pogovor o RTC
Predsednik izvršnega sveta SO Ptuj Franjo Gnilšek, dipl. inž., je za
jutri sklical razgovor z direktorji in predsedniki delavskih svetov in sve-
tov delovnih skupnosti OZD in TOZD v negospodarstvu o uročanju
sredstev za I. fazo izgradnje ptujskega Rekreacijsko turističnega centra
(RTC).
Ze meseca junija lani je bil na podobnem sestanku direktorjev in
predsednikov delavskih svetov OZD in TOZD sprejet dogovor o izved-
bi akcij, za pridobitev soglasja delovnih ljudi, da oročajo sredstva za
kredit pri KB Ptuj, namensko za izgradnjo rekreacijsko turističnega in
zdraviliškega centra ob izviru termalne vode v Ptuju.
Delovni ljudje v OZD in TOZD iz gospodarstva so v skladu s tem do-
govorom dali soglasje za atožanje sredstev za izgradnjo I. faze RTC v
višini 8 odstotkov od ostanka dohodka in pospešene amortizacije ter
1.000 dinarjev po zaposlenem. Na osnovi sklepov zborov delovnih ljudi
v posameznih OZD in TOZD so bile podpisane tudi pogodbe o oročan
ju sredstev s KB Maribor — podružnico Ptuj.
Delovni ljudje v OZD in TOZD v negospodarstvu doslej niso sklepali
o oročanju sredstev, zato se bodo o tem pogovorili na jutrišnjem se-
stanku. ludi za negospodarstvo je predlagan pavšalni znesek 1.000
dinarjev po zaposlenem. Razumljivo je, da 8-odstotni delež od ostanka
dohodka in pospešene amortizacije za negospodarstvo ne pride v
poštev, medtem ko delež na zaposlenega (1.000 din) predstavlja skupen
kriterij za obe sferi dejavnosti: gospodarsko in negospodarsko.
Ugotavljamo lahko, da je uporaba prvih bazenov letnega kopališča s
termalno vodo potrdila velik interes občanov za izgradnjo tega objekta.
Prav zato smo lahko prepričani, da se bodo tudi vsi delovni ljudje v
negospodarskih dejavnostih priključili akciji zagotavljanja sredstev,
kar je bilo v gospodarskih OZD in TOZD že izvedeno; to pa bi bilo
zagotovilo več, da bi tako z združenimi močmi uresničili izgradnjo ko-
pališča v Ptuju.
SLOVENSKA BISTRICA
Letos 19 novih osnovnih
organizacij ZKS
Aktivnost komunistov občine
Slov. Bistrica se je še posebno
povečala po obeh kongresih ZKJ,
kar se kače tudi v vsakodnevni
dejavnosti • članstva, tako y
občinskem vodstvu, delovnih
kolektivih pa tudi krajevnih
skupnostih. Aktivnost je prisotna
v prizadevanjih za kar najuspeš-
nejše premagovanje težav za
gospodarsko' stabilizacijo, . kakor
tudi na drugih področjih, med
katerimi je še posebno vključe-
vanje novih članov ZK in
ustanavljanje osnovnih organizacij
ZK v sredinah, kjer te še ne
delujejo.
Prav na teh področjih so
zabeležili pomembne uspehe.
Medtem ko je še pred dobriini
osmimi meseci bilo na tem
območju 24 osnovnih organizacij
ZK, jih je sedaj že 43, to pa je za
bistriško občino velikega pomena.
Skupno z ustanovljanjem orga-
nizacij ZK v sredinah s člani ZK,
ki so še do nedavnega delovali v
organizacijah izven območja svo-
jega bivanja, so uspeli povečati
tudi število članstva. Tako so v
letošnjem letu v bistriški občini že
sprejeli v vrste ZK približno 50
novih članov. S tem pa se je
skupno število članstva povečalo
na 600. Kljub takšnim uspehom
pa pri OK ZK Slov. Bistrica
ugotavljajo, da še niso izkoriščene
vse možnosti ■ pri ustanavljanju
novih osnovnih organizacij, kakor
tudi ne pri vključevanju novih
članov. V občini je trenutno še
vedno 14 delovnih organizacij, dve
krajevni skupnosti • in kar šest
osnovnih šol, kjer še niso
uveljavljene organizirane oblike
dela ZK. Osnovni vzrok temu je
premajhno število članstva ZK v
njihovih sredinah. Občinsko' vod-
stvo ZK Slov. Bistrica je zato
sprejelo ^pomembno nalogo, da v
kratkem' ugotovi možnosti vklju-
čevanja novih članov v ZK in t^o
zagotovi kadrovsko osnovo za
ustanovitev osnovnih organizacij
tam, kjer te še ne delujejo.
VH
Praznik na Gomili
Turistično društvo na Gomih je
pripravilo v nedeljo v sodelovanju s
krajevnimi konferencami SZDL
Juršinci, Bučkovci in Tomaž uspelo
proslavo 30-letnice osvoboditve in
300-letnice gojitve žlahtne vinske
trte na teh slavenskogoriških gričih.
Slavnostni govorniki so bili Janko
Matjašič, predsednik TD Gomila,
tajnik Franček Holc in Simon
Toplak, predsednik juršinske skup-
nosti trsničarjev in drevesničarjev.
Prizadevni domačini iz okoliških
krajev so pripravili lepo povorko
vpreženih vozil in traktorjev na
katerih so prikazali n^iazličnejša
kmečka opravila, traktoristi pa so se
pomerili v bližini domačega gostišča
pri Žnuderlovih še v spretnostnih
vpžnjah.
Bilo je okroglo in veselo, dovolj
gibanic in drugih dobrot, proti
večeru pa žal tudi dežja, kije zmotil
prireditev katere čisti dobiček so
namenili za asfaltiranje vinske ceste
od Juišincev prek Senčaka do
Gomile. Nekaj manj kot dva
kilometra te prve slovenskogoriške
vinske ceste v ptujski občini, bosta
asfaltirana že v prvi polovici
letošnjega septembra.
Domačinke s cepci in gibanicami na enem izmed vozfl, ki so
sodelovala v povorki.	Foto: JOS
2. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 28. AVGUSTA I975
Kako preprečiti
nepokrite naložbe
Zvezni izvršni svet je Skupščini SpRJ podal predlog zakona o
zagotovitvi plačil med koristniki družbenih sredstev. V nizu
predpisov bi tako rešili problem nepokritih investicij, ki se je v
predhodnem obdobju manifestiral v obliki vse večje nelikvidnosti.
S tem zakonom se preprečuje nadaljnjo kreiranje in
oblikovanje nepokritih naložb po načelu dolžniško-uporniških
odnosov, sočasno pa gre za zagotovila v poslovnih odnosih med
koristniki družbenih sredstev. Sedanje stanje na področju
dolžniškp-upniških odnosov kaže, da imajo nepokrite naložbe v
vseh sektorjih gospodarstva za posledico povečanje mflacije in
slabšanje realnega potenciala našega gospodarstva. Na tak način
smo izgubili 39,6 milijard dinarjev. Tako stanje je zakonodajalce
prisililo, da z zakonom regulirajo del obligacijskih odnosov med
koristniki družbenih sredstev s ciljem, da se v določenih rokih
zagotovi izvrševanje medsebojnih predpisanih obvez.
V	načrtu zakona je razvidno, da se odloki nanašajo na osnovne
in druge organizacije združenega dela, njihove skupnosti, banke,
kmetijske zadruge, samoupravne interesne skupnosti, krajevne
skupnosi in druge samoupravne organizacije ter skupnosti; velja
prav tako tudi za družbenopolitične organizacije in njihove organe,
za pravne osebe, skratka nanašajo se na vse koristnike. oz.
uporabnike družbenih sredstev brez izjeme.
V	predlogu zakona je precizirano, da se za plačUa koristnikov
družbenih sredstev plačuje s čeki in sicer brez odlaganja, menica z
avalom je plačljiva v roku 90 dni od dneva, ko je bilo sprejeto
blago, oz, ko je bila opravljena usluga; z nepozivnim akreditivom se
plačuje na osnovi potrjene dokumentacije v sporazumu med
dolžnikom in upnikom. Garancija je, ako se plačuje v roku, ki ne
sme biti daljši od 30 dni od dneva, ko je blago sprejeto, oz.
opravljena usluga.
Zakon predvideva mdi sankcije. Za odgovorne osebe pri
koristnikih družbenih sredstev, ki sklepajo pogodbe o proizvodnji
blaga alj opravljanju uslug, oz. o investicijah, ki nimajo
zagotovljenega plačila, je kazen 6 mesecev do 3. let zapora. Ista
kazen velja tudi za odgovorne osebe pri izvajanju investicijskih del,
če izdajo nalog za začetek gradnje oz, drugih del pred prejemom
zagotovil plačila. Za enak gospodarski prekršek odgovornih oseb v
bankah, oz, koristnikov družbenih sredstev je predvidena denarna
kazen od 5.000 do 20,000 dinarjev,
V	zakonu je predvideno, da bo SDK do 25. januarja 1976
opravila multilateralno kompenzacijo (na vseh ravneh bodo
raziskali uporabo družbenih sredstev vseh dolžnikov in upnikov).
Ta kompenzacija je obvezna za vse koristnike družbenih sredstev in
so ti dolžni, da prijavijo vse obveze, ki bodo v knjigovodstvu
prikazane na dan 31. 12. 1975. Zakon precizira, da bodo vsi
koristniki družbenih sredstev morali vse obveze za kompenzacijo
prijaviti najkasneje do 20, 1. 1976.
Pričakujemo laliko, da bo zakon o zagotovitvi plačila investicij
sprejet v novembru letos, veljal pa bo s 1. januarjem 1976.
Novo o potrošniških posojilih
Poslovne banke po Sloveniji bodo
po novem samoupravnem sporazu-
mu odobravale občanom posojila v
višini 20.000 dinaijev na dve leti.
Posojilo bo vezalo za nakup indu-
strijskega blaga, kakor tudi za nakup
osebnih avtomobilov. Občan, ki bo
vzel posojilo, bo moral položiti v
gotovini ali kot vezan depozit 15 %,
ce bo kupoval pohištvo, 20 % za
drugo industrijsko blago in 30
odstotkov, če bo kupoval osebni
avto. Prav tako bo potrošniško
posojilo za nabavo ozimnice, premo-
ga in knjig.
Posojilo bo treba vrniti v 24
mesecih in sicer za nakup industrij-
skega blaga, za kurjavo v desetih
mesecih, za gotovinska posojila pa v
dvanajstih mesecih. Novost je tudi
ta, da bodo banke posojila odobra-
vala kar pri „okencu" in scvedy.
preko trgovskih organizacij. Kot
smo lahko prebrali, si Ljubljanska
banka zelo prizadeva, da bi se vse
banke zavzemale za čimbolj enotno
politiko in pogoje pri dajanju
posojil.
pripravil z. k.
SLOVENSKA BISTRICA
V Impolu pod pričakovanji
Proizvodnja v največjem
delovnem kolektivu na ob-
močju občine Slovenska Bistri-
ca—v IMPOL-u je v prvih
šestih mesecih letošnjega leta
zabeležila za 11 odstotkov nižje
rezultate kot v enakem obdobju
lani, niga pa je tudi od plana,
saj znaša indeks le 82
odstotkov.
V letošnjih prvih šestih
mesecih so v IMPOLU prodali
17,597 ton aluminijskih izdel-
kov, kar pomeni povečanje v
primerjavi z istim obdobjem
eto poprej. S tem so v
kolektivu zadovoljni, ker so
Dlan dosegli brez proizvodnih
capacjtet v tretji fazi rekon-
strukcije valjarne.
Na večjo prodajo pa vplivajo
trenutno nekatera neskladja pri
obstoječih kapacitetah, med
katerimi so posebnega pomena
žariščne peči, ki bi lahko
omogočile večjo prodajo neka-
terih vrst izdelkov, po katerih je
na tržišču trenutno veliko
povpraševanje. Letošr^i uvoz je
)il v IMPOLU za 5 odstotkov
maniši. Na tržna gibanja tega
koleKtiva pa v precejšnji meri
vplivajo tudi gospodarska giba-
rt) a ZDA in zahodnoevropskih
cfržav, kamor Impol izvaža velik
del svojih proizvodov. Ta
tržišča pa trenutno niso najbolj
ugodno odprta za proizvajalce
afuminija iz Jugoslavije.
Uspesnejši je bil ta kolektiv v
prodaji na domačem tržišču,
cjer predvideni plan dosegajo,
težave z naročniki pa so bile
vzrok, da rezultati na tem
področju niso biU večji.
V delovnem kolektivu IM-
POL Slov. Bistrica pričakujejo,
da bo prihodnje obdobje
letošnjega leta taiko na pod-
ročju proizvodnje kakor tudi
prodaje ugodnejše in bo tako
ahko vsaj delno nadomestiti
zamujeno iz prve polovice leta.
VH
Stabilizacijska prizadevanja
bistriške Steklarne
Letošnje poslovanje v prvih šestih
mesecih TOZD Steklarna v Slov,
Bistrici je pokazalo, da je kolektiv v
precejšnjih težavah, tako na pod-
ročju proizvodnje kakor tudi proda-
je izdelkov.
Program stabilizacijskih ukrepov
je bil obravnavan na vseh sejah
samoupravnih organov, osnovne or-
ganizacge ZK in sindikata. Na
področju povečanja izvoza razsvet-
Ijavnega stekla in tudi prodaje na
domačem trgu so bili doseženi
nekateri uspehi, s katerimi pa ob
kopičenju zalog, niso v TOZD
povsem zadovoljni. Izvoz trenutno
predstavlja za bistriško Steklarno
težavo, s katero se vsakodnevno
srečujejo, saj je v primerjavi z istim
obdobjem lanskega leta upadel,
medtem ko je perspektiva za večje
izboljšanje slaba.
Nekoliko uspešnejši so bili v
prizadevanjih za zmanjšanje uvoza,
saj sedaj uvažajo samo najnujnejše,
drugače pa so v veliki meri prešli na
koriščenje domačih surovin.
V prizadevanjih za novimi naro-
čili iz tujine bodo v teh dneh
raziskali možnosti večje prodaje na
Švedskem in Finskem pa tudi
nekdanje kupce si prizadevajo v kar
največji meri_povrniti in tako doseči
večji izvoz. Širše možnosti prodaje
pa si iščejo tudi na domačem trgu,
ki pa trenutno po proizvodih te
vrste kaže manjše zanimanje, kar
povečuje zaloge.
Ob teh težavah je razveseljiva
ugotovitev, da je zadnji mesec
pokazal nekaj boljših podatkov
poslovanja. Tako so uspeli znižati za
okoli 300.000 dinarjev materiahie
stroške, predvsem s prihrankom pri
gorivu, zmanjšanju loma in izboljša-
nju kvalitete dela. Kljub temu pa se
zavedlo, da na teh podroqih še
niso izkoriščene vse možnosti, pa bo
potrebno o njih tudi nadalje raz-
pravljati in ukrepati.
Ob iskanju izhoda iz trenutnega
težkega položaja bistriške Steklarne,
tudi na večje kredite ni mogoče
računati, saj je kolektiv z njimi ob
novogradnji bil precej obremenjen.
Izhod je v iskanju možnosti za
uspešnejše uveljavljanje na tržišču s
proučevanjem cen in večjim prila-
gajanjem trgu, V la namen so že
izdelali tudi posebne kataloge izdel-
kov razsvetljavnih teles skupaj s
cehami, s katerimi bodo seznanili
dosedanje pa tudi nove kupce doma
in v tujini.
Iskanje notranjih rezerv bo tudi v
prihodnje pomembna postavka v
prizadevanjih za boljše gospodarje-
nje TOZD. Razen že omenjenega bo
potrebno racionalneje koristiti de-
lovne kapacitete ob sočasnem zniže-
vanju stroškov proizvodnje in
zmanjšanju bolniških staležev, ki so
predstavljali za kolektiv velik pro-
blem. Slednje uspešno rešujejo z
večjo kontrolo in tesnejšim sodelo-
vanjem z Zdravstvenim domom v
Slov. Bistrici, V mesecu juniju je bil
dosežen tudi 6 odstotkov manjši
opaded, kar je zelo pomembno ob
ugotavitvah, da so v preteklih
mesecih na tem področju beležili
stalen porast.
Tudi v prihodnje bo v kolektivu
pomanjkanje potrebnih kadrov;
predvsem v oddelku peči primanj-
kuje veliko število usposob^enih
steklopihalcev. Za uspešnejše rešitve
tega problema bodo morali poiskati
rešitev s šolanjem lastnih kadrov.
Pomanjkanje ljudi je tudi v veliki
meri vzrok zmanjšane proizvodnje
in kvalitete izdelkov, V kratkem
bodo v kolektivu uresničili tudi nov
pravilnik o nagrajevanju zaposlenih.
Na področju investicg, predvsem
zaradi pomanjkanja potrebnih fi-
nančnih sredstev, riiso izdelali pro-
grama za II. fazo rekonstrukcge, kar
pa bodo storili takoj, ko bodo dane
za to večje možnosti. Te pa niso
svetle, saj po dosedanjih rezultatih
poslovanja ugotavljajo, da se bo
likvidnost v TOZD še poslabšala.
Kljub temu pa si v kolektivu
prizadevno, da bi ta odstotek bil
kar n^manjši in da bi se v
najkrajšem času povrnili k ugodnej-
šemu poslovanju. V. HORVAT
lEDNlK - ČETRTEK, 28. AVGUSTA 1975
stran 3
SLOVENSKA BISTRICA
Letos 71
družbenih
stanovanj
v okviru uresničevanja srednje-
ročnega progama graditve družbe-
pili stanovanj pomeni letošnje leto
za občino Slov. Bistrita velik korak
naprej, posebej še v primerjavi z več
preteklimi leti, ko so zabeležili
nazadovanje družbene stanovanjske
gradnje v korist zasebnih stanovanj-
skili hiš.
K ugodnejšemu položaju v
izgradnji družbenih stanovanj je v
veliki meri pripomogla nova usmeri-
tev na področju stanovanjske
politike, ustanovitve solidarnostnega
stanovanjskega sklada v občini, pa
tudi večja usmeritev delovnih
kolektivov v izgradnjo družbenih
stanovanj.
V	občini so tako na pragu
pomembnih pridobitev; izgradnji 71
novih družbenih stanovanj. Največ
jih gradijo v Slov. Bistrici, kjer je 18
stanovanj za najstarejše občane pri
Domu upokojencev že vseljenih,
kmalu pa bo vseljen še eden
27-staiiovanjski blok v tem mestu. V
drugi gradbeni fazi je te dni še
stanovanjski dvojček za potrebe
veterinarskih delavcev in stanovanje
v zgradbi Ljubljanske banke in SDK
podružnica Slov. Bistrica. Dva
devetstanovanjska bloka gradijo še v
Poljčanali in Oplotnici, medtem ko
je bil pred dnevi vseljen učiteljski-
stanovanjski dvojček v Laporju.
V	programu družbeno stanovanj-
ske gradnje na območju bistriške
občine so po več letih nazadovanja
tako presegli planirano graditev
družbenih stanovanj. Sredstva za to
so že v celoti zagotovljena. Največji
del so dobili v obliki kreditov iz
naslova združenih sredstev in
sredstev solidarnostnega sklada ter
lastne udeležbe delovnih organizacij.
Skupno bodo za stanovanjsko-
gradnjo porabili blizu 2 milijardi
starih dinarjev.
Že letos bodo v tej občini pričeli
z izgradnjo 70 novih stanovanj, ki
bodo dokončana v letu 1976. Tudi
za to so sredstva v veliki meri že
zagotovljena. Tako bodo že v
mesecu septembru pričeli graditi
novi 26-stanovanjski blok za splošne
potrebe in drugi 26-stanovanjski •
Mok za potrebe JNA. V kraju
Pragersko pa bodo pričeli graditi
18-stanovanjski blok.
Viktor Horvat
IVled zlatimi storžki hmelja
Prejšni teden se je na območju
kmetijskega kombinata v Ptuju, kjer
sadijo hmelj, pričelo obiranje. Po
prvih pokazateljih je videti, da bo
letošnja bera hmelja dobra, saj ga v
glavnem ni nikjer povsem unfčila
toča. V Vidmu je sicer nastalo v
hmeljišču nekaj škode, ker je burja
porušila in polomila del hmeljevega
nasada.
Obiranje bo predvidoma trajalo tri
tedne. V tem času mora biti hmelj v
celoti obran, kajti sicer izgubi pri
kvaliteti. To pa se takoj pozna pri
plačilu, ker velja zanj nižja cena.
2e prvi dan smo med obiralci
hmelja opazili fante in dekleta ter
druge mlajše iji starejše ljudi. Kdo
bo nabral več? je slišati pogosto in
zato vsi iiitijo. Vsak bi namreč rad
čimveč za.služil. Vsak škaf nabra-
nega hmelja prinese 5 dinarjev, vsaj
tako v Savinjski dolini in veijetno
tudi na ptujskem območju. Priznaj-
mo, da morajo biti urni prsti in
začeti je treba z dnevom, končati z
nočjo, da se nabere 20 ali morda
kakšen škaf več.
Sicer pa je bilo pred leti tudi v
hmeljiščih na Ptujskem in Dravskem
polju v času obiranja hmelja bolj
živo, kot je sedaj, kajti pridne roke
obiralcev vse 'bolj zamenjuje teh-
nike, oziroma stroji, ki hmelj hitreje
obirajo. Sicer pa je treba tudi tem
strojem streči in tako brez človeške
moči in ,komande" pač nikjer ne
gre! Tam, kjer hmelj obirajo s stroji,
po hmeljiščih režejo hmeljeve
rastline ter jih s traktorji odvažajo
do stroja.
Naj omenimo, da mora biti hmelj
obran tako, da ostanejo storžki celi
s peclji in da med njimi ni listja- in
druge nepotrebne navlake. V
hmeljiščih se tc dni sliši tudi pesem
obiralcev, ki je značilna za ta čas.
Že čez dobrih štirinajst dni pa lx)
življenje v hmeljiščih opustelo in
zamrlo. Ljudje pa, ki pridno obirajo
hmelj, bodo šteli denar. Mnogi vsak
dan skrbno štejejo žetone ter tako
sproti vedo, koliko so zaslužili
tistega dne. Niso redki primeri, da
pridejo na obiranje hmelja kar vse
družine in zaslužijo tudi po 3000
dinarjev in več.
Za tiste,- ki morda ne vedo, naj
povemo, da je treba obrani hmelj
j takoj posušiti, zato tudi sušilnice te
dni brnijo dan in noč. Že posušeni
hmelj polnijo v posebne dokaj velike
vreče, te pa potem odpremijo v
zbirno skladišče Hmezada v Žalcu,
od koder ga potem odpremijo v
razne države sveta. Letošnje leto
predvidevajo, da se - bo v vsej
Sloveniji natrgalo te ..zlate rože"
okrog 3000 ton, kar 2900 ton ga bo
dokupila tujina, le 100 ton ga bo
ostalo slovenskim pivovarnam. Izgle-
da, da imajo pivovarne še stare
zaloge.
F. H.
Del nasada hmelja v Vidmu je pred kratkim porušOo neuije.
Foto F. H.
Motel v Podlehniku
Trgovsko- proizvodno podjetje
Petrol iz Ljubljane gradi v
Podlehniku, v osrčju vinorodnih
Haloz ob cesti Maribor-Zagreb
sodoben motel, ki je namenjen
predvsem turistom na štirih kolesih,
ki po tej cesti -potujejo na jug in
obratno.
Projektirani motel bo B kategorije
ter lokacijsko- povezan z enim od
bencinskili servisov; Imel bo 92
ležišč za goste, 250 sedežev v
restavraciji in bifeju ter v letnem
času 140 sedežev na terasi. Tu bo
parkirišče za 80 vozil na prostem in
za 20 vozil pod streho.
Ekonomski'izračun je narejen na
poprečni letni zasedenosti 65
odstotkov, kar bi znašalo približno
22.000 nočitev letno. Gradnja tega
objekta je ne samo ekonomsko,
temveč tudi družbeno utemeljena,
kajti motel bo zgrajen sredi Haloz,
kjer prebivalstvo nima možnosti
zaposlitve, niti prodaje svojih
izdelkov, zato ljudje tega območja
še vedno odhajajo na delo v druge
kraje v domovini pa tudi v tujino. V
motelu bo zaposlenih okrog 70
ljudi.
Tak bo motel dvakrat po-
memben: ljudem tega območja bo
kot zametek gostinstva in turizma
pomagal širiti turizem na tem
območju, na drugi strani pa bo
zadovoljeval potrebe potujočih
avtomobilistov.	p. H.
Prejšnji teden smo se poslovili
v Ljubljani od prerano umrlega
španskega borca Leopolda
Mendaša-Slavka.
Član Zveze komunistične
mladine Slovenije je posial že ^
leta 1932, ko mu je bilo komaj'
šestnajst let. Takrat se je
udejstvoval v kulturno prosvet-
nem društvu Svoboda v Šiški.
Ko so ga izključili iz srednje
šole, se je vpisal na gimnazijo v
Kočevju, kjer je krmlu navezal
stike s prof. Jo zetom Šeškom,
znanim marksistom in organi-
ziranim komunistom. Pod vpli-
vom tega razgledanega mentorja
se je tudi Mendaš lotil študija
marksizma. Toda ker so ga tudi
i' Kočevju izključili iz gimna-
zije, se je vpisal v ptujsko, kjer
je sodeloval z Dušanom
Kvedrom in še z drugimi
mladimi komunisti. S poli-
tičnim delom in študijem
marksizma je nadaljeval do
odhoda v Španijo leta 1937.
V	bojih je bil dvakrat ranjen.
Tri meseee je bil član
Kontrolne komisije interna-
cionalnih brigad, ki je imela
nalogo, da odkriva ljudi, ki so
jih skušale r internacionalne
brigade vtihotapiti sovražne
obveščevalne službe.
Po umiku v Francijo je bil
interniranv francoskem koncen-
tracijskem talx)rišču. Pobeg iz
taborišča se mu je posrečil šele
leta 1944. Vključil se je v NOB,
in sicer v 14. divizijo.
Po osvoboditvi je postal
vodilni uslužbenec ,, Vojne
biblioteke" v Beogradu in
sodeloval je pri sestavljanju
Vojaške enciklopedije.
V	tem času so mu zaupali
izredno važno nalogo, da skuša
najti sled za arhivom Preži-
hdvega Voranca-I>ovra Kuhar-
ja. Mudil se je v Parizu okoli tri
mesece, toda kovčkov z
arhivom ni mogel odkriti.
Zvedel je le, da jih je varuh iz
strahu pred okupatorsko oblast-
jo sežgal Pač pa je pridobil za
vojno biblioteko precej znan-
stvene literature v francoščini
in španščini. Po upokojitvi se je
ves posvetil nadaljnemu izobra-
ževanju. Nekaj časa je bil tudi
sekretar Inštituta za zgodovino
delavskega gibanja v Ljubljani
toda zaradi bolezni in izčrpa-
nosti je moral po zdravnikovem
nasvetu tudi to delo opustiti,
ker je bilo zanj prenaporno.
Umrl je nekaj dni preden bi
dopolnil 59. leto.
Slava njegovemu spominu!
Ivan Kreft
4. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 28. AVGUSTA I975
NOVA STANOVANJA V POLJČANAH
Pred nedavnim so ■ v središču
Poljčan delavci gradbenega podjetja
Konstruktor Maribor, TOZD Slov.
Bistrica, končali z izgradnjo prve
faze stanovanjskega bloka, v
katerem bo 9 stanovanj, od tega 6
dvo in polsobnih ter 3 dvosobna,
Ta stanovanjski blok bo po več
letih hitrega širjenja zasebne
stanovanjske iz^adnje in počasne
gradnje družbenih stanovanj veUka
pridobitev za kraj. Pomemben pa bo
tudi zato, ker bodo v pritličju dobili
sodobnejše prostore Ljubljanska
banka, podružnica Poljčane ter
Kmetijski' kombinat KZ Slov,
Bistrica, ki bo v njem uredila
mesnico.
Sredstva za izgradnjo bloka so
zagotovili iz združenih sredstev ter
solidarnostnega sklada, zbranih v
okviru občine Slov, Bistrica. Del
sredstev pa bodo prispevale tudi
organizacije, ki bodo v njem uredile
poslovne prostore.
Predračunska vrednost ■ znaša
skupno 4.000.000 dinarjev. Inve-
stitor (Stanovanjsko podjetje Slov.
Bistrica) zagotavlja, da bo blok
vseljiv do konca letošnjega leta,
Foto in tekst:
V, Horvat
Beseda o kmetijski zadrugi »Dravsko polje"
o Kmetijski zadrugi ,,Dravsko
polje" iz Lovrenca smo že imeli pri-
ložnost brati. Šlo je namreč za nego-
dovanje kmetov pri zapoznelih me-
sečnih prejemkih od prodanega mle-
ka. Tudi tokrat načenjamo problem
zaradi mleka. Pojavili so se nenadni
padci kvalitete mleka (po tolščobnih
enotah) in številne odpovedi kme-
tom—proizvajalcem mlek^a. Ko smo
se nedavno tega oglasili v laborato-
riju ptujske mlekarne in v mlekarni
sami, smo ugotovili, da ima mlekar-
na največ težav prav pri odkupu mle-
ka pri KZ ,,Dravsko polje". Težave
so obojestranske, tako pri proizva-
jalcih mleka (dolivanje vode, nehigi-
ensko prinašanje mleka itd.), kakor
tudi pri Kmetijski zadrugi. Ko smo
odgovorne v mlekarni povprašali, ali
obstoja možnost popravljanja številk
(ocen tolščobnih enot), so nam
odgovorili, da obstoja, kar pa je
protizakonito in zelo nepošteno do
samega dela in do kmeta-proizvajal-
ca. Vemo tudi, da je zvezna premija,
ki teče od maja, 38 par po litru, tudi
republiška premija je in tako znašajo
premije skupaj 90 par po litru; Zve-
deli pa smo, da se te premije Kmetij-
ske zadruge sučejo od 63 do 80 par za
liter mleka. Torej tudi s te strani
neodgovornost, slišali smo, da sred-
stva so, vendar je vse v rokah posa-
meznih organizacij, ki sredstva
zahtevajo ali pa ne. (Kmetijska odda-
ja beograjske televizije nam je to jas-
no prikazala).
Ugotavljamo, da pri KZ v Lovren-
cu na Dr, polju ,,škriplje'.'. Ugotoviti
se namreč da tudi popravke pri izra-
čunu tolščobnih enot, prav tako na-
čin izračuna povprečne vrednosti
kvalitete mleka ni tak, kot je v na-
vadi, oziroma v rabi pri ptujski mle-
karni, Prizadeti in neprizadeti kmetje
imajo zato mnogo pripomb in kritik
na ta račun,
O tesnem sodelovanju kmet — za-
druga na območju Dravskega polja
še nismo slišali, o raznoraznih kre-
ditiranjih kmetijskih panog tudi ne, o
samoupravnih sporazumih prav tako
ne, o vključevanju delegatov KZ v
družbeno politično življenje neke
krajevne skupnosti tudi ne, KS Cir-
kovce težko navezuje stike z zadrugo
in delegati, ki so v krajevni samo-
upravi voljeni s strani KZ, Ponavadi
slišimo le za razmerje zadruga —
trgovina in zato ni iz trte zvito, ko
govorimo o neprestanem negodovan-
ju tistih kmetov, ki sodelujejo z
zadrugo, ali tistih, ki nameravajo
sodelovati, čutiti je trenje; kmetje z
nezaupljivimi očmi gledajo na zadru-
go kot delavno organizacijo in na de-
lavce, ki so zaposleni v njej.
Povedanemu naj dodamo, da je
naloga vseh nas, da smo na strani ob-
čih družbenih interesov. Z upošte-
vanjem tega vidika bo tudi KZ
,,Dravsko polje" dobila tisto zau-
panje, ki ga s strani kmetov tudi za-
služi. Kmetje so dandanes pripravlje-
ni na sodelovanje, vendar pod pogo-
jem, da so zadovoljeni tudi njihovi
interesi.
Ko govorimo o KZ, moramo spre-
govoriti tudi o ptujski mlekarni, ki
mleko kontrolira, ocenjuje in tako
naprej, da je njena naloga redno,
zakonito in pošteno ocenjevati in
kontrolirati mleko v zbiralnicah in na
terenu.
z, kodrič
OBVESTILO IN VABILO
Vse člane ZVEZE PRO-
STOVOUCEV BORCEV
ZA SEVERNO MEJO
1918/1919 obveščamo, da
bomo imeli REDNI LETNI
OBČNI ZBOR v ponedeljek,
dne 8. septembra t. 1. ob 9.
uri v klubu DRUŠTVA
UPOKOJENCEV PTUJ.
Pridite v čim večjem
številu.
Vas pričakuje in pozdrav-
Ija
odbor
ZPBSM 1918/1919 PTUJ
tednik - četrtek, 28. avgusta 1975
stran 5
Samo devet hišnih številk imajo Desenci, majhna vasica v KS Destmik, pridni pa so, kot da bi
jih bilo sto. Sami kmetje živijo tod, v tako imenovanem odmaknjenem delu Slovenskih goric, kjer
ljudska volja dela čudeže. Skupaj z občani sosednjih vasi Levajnci, Zg. Velovlak, Svetinci in Gomilci so
namreč pred kratkim predali namenu nov gasilski dom in 140-tisočlitrsko cisterno. Vrednost obeh
objektov cenijo na približno 120 starih milijonov dinarjev. To pa še ni vse. V tem času so kupili tudi
nov gasilski avtomobil, ki je stal blizu pet milijonov ...
Skupina najprizadevnejših graditeljev gasilskega doma, fotogra-
firana poleti 1973. V ozadju Osojnikova domačija
14.000 PROSTOVOUNIH DE-
LOVNIH UR
Desenški gasilci so svoj dom
„gradili" na vseh občnih zborili
društva že skoraj 20 let nazaj.
Lansko'leto so praznovali 45-letnico
delovanja. Ta čas so ■ seveda
prebredli mnogo težav, ki pa niso
bile vedno objektivne narave. Tako
je bilo društvo y letu 1967 že pred
razpustom; kritični čas je- trajal vse
do leta 1973, ko je vodstvo prevzel
požrtvovalni Franci Rodošek, tam-
kajšnji kmet, ki je enkrat pred tem
že bU predsednik društva, a zaradi
nasprotovanj takrat ni mogel z
društvom „priti na zeleno vejo".
Pozneje so občani spoznali, da ima
Rodošek resen-namen in predvsem
veliko voljo ter organizacijske
sposobnosti (razen tega pa je še
zidar) in so ga ponovno izvolili. To
je bUo v januarju, še isto leto aprila
pa so že pričeli kopati temelje za
novi gasilski' dom. Skupno delo je
razgibalo ljudi. Optimisti so zagra-
bili takoj, pesimisti so nekoliko
oklevali, vendar so pozneje - razen
nekaj zakrknjenih posameznikov -
skoraj vsi pristopili.
Povedati je treba, da so pričeli
dom graditi s 13.000 starih dinarjev,
ki pa so do konca gradnje narasli na
9 milijonov - vse drugo so ljudje
darovali ali opravili v delu.
Udarniškjh ur so našteli skupno
14.000, zbrali pa so tudi ves
potreben les, hrano za delavce in
morebiti še kaj. Kuhala je
Rodoškova žena - tudi udarniško!
Tako je dom rasel in zrasel v lepo
zidano zgradbo v izmeri 15 krat 9
metrov. V prizidku ima še
umivalnico, sanitarije in druge
stranske prostore. Priključen je tudi
na vodovod in elektriko, tako da je
lahko resnično ponos graditeljev,
toliko bolj, saj so ga naredili v letu
in pol.
Tik zraven doma je bila prejšnja
leta velika mlaka, ki je vaščanom
delala zadnji čas ^ odkar imajo
vodovod - su;t!(.- ^-robleme. Gasilci
so zato sklenili iz tega napraviti
veliko zajetje vode, kar jim je seveda
tudi uspelo. Pri gradnji so imeU
težave, predvsem je oviral delo dež,
tako da še cisterna ni povsem
gotova, bo pa te dni.
Novi orodni gasilski avtomobil so
kupili letos spomladi. Resničnega
ognjenega krsta še ni doživel; tega si
sicer ne želijo, vendar avto čaka
pripravljen. Tudi doslej: so gasilci v
Desencih imeli kombi, ki jim ga je
podaril INTES, vendar je že povsem
dotrajal.
DOM FRANCA OSOJNIKA
Ustanovitelj in prvi poveljnik
desenškega gasilskega društva je bil
znani borec, tamkajšnji domačin
Franc Osojnik. Njegova rojstna liiša
stoji v bližini sedanjega novega
doma. Prav zaradi vsega tega so se
gasilci v Desencih odločili svoj dom
poimenovati po tem borcu, ki je
žrtvoval svoje življenje za svobodo.
Na slovesnosti, ki je bila v nedeljo,
17. avgusta,- so -svoj sklep tudi
svečano uresničili. Slavnosti -so se
udeležili številni predstavniki gasil-
skih društev od blizu in daleč,
družbenopolitični delavci območja
matične krajevne skupnosti in
občine ter koroški Slovenci, ki so
sodelovali v pestrem kulturnem
sporedu. Tako so -gasilci skupaj z
drugimi občani njihovega požarnega
okoliša ter mnogimi drugimi, ki so
občudujoče čestitali domačinom,
predali namenu vse tri nove
pridobitve: dom, cisterno in avto-
mobil. Tudi mi čestitamo.
KAKO NAPREJ?
Delo se ne sme ustaviti. Dokler je
še vreme, bodo uredili okolje doma,
da bodo obiskovalci Osojnikove
domačije - saj gredo mimo - lahko
nekoliko posedeli in si odpočili v,
manjšem parku - ko bo zjasel,-
seveda. Potem bo sledilo izobra-
ževanje članstva. Izmed 48 aktivnih
članov društva je kar 26 mladih. V
svojih vrstah imajo samo enega
podčastnika in dva strojnika, drugo
so „navadni" gasilci. V zimskih
mesecih bodo zato pripravili skupaj
z občinsko' gasilsko- zvezo Ptuj
ustrezne seminarje, da bo tako po
gradnji doma prišlo na vrsto ■ tudi
izobraževanje, ki je nujen pogoj za
dobro delo društva. Še naprej bodo
-	sedaj v novem domu toliko lažje
-	krepiU delo svoje dramdce-
skupine, kije lansko-leto naštudirala
igrico ter jo zaigrala kar 30-krat:
doma in v gosteh.
Za sedaj naj bo o prizadevnih
desenških gasilcih dovolj, saj -bomo
o njih slišali (pa tudi prebrali)
gotovo še mnogo lepega in
spodbudnega. Njihovo prizadevanje
je nedvomni dokaz, kaJco se da iz
nič in povrhu še v odmaknjenem
predelu manj razvitega območja
napraviti več kot mnogo.
J. Rakuša
PRETEKLOST!
Več kot desetletje je že
minilo, odkar dve tretjini
tega,- kar piše' na teh
tablah, več ni res. Kljub
temu jih po naših
Slovenskih goricah, in
mogoče še drugod, lahko
vidimo danes. Običajno
visijo na kakšnih zapu-
ščenih vratih, gasilskih
domovili, pač na zgradbi,
ki je na začetku posa-
mezne vasi prva ob cesti.
Nekatere so še lepo
ohranjene, druge pa ka-
žejo podobo „nasilne-
žev", ki pa jih zadnje
čase niti več ne „obdelu-
jujo". Če so njim postale
nezanimive, toliko bolj
so tudi nam.	jr
Novi gasilski dom v Desendh je pravi Jepotec". Zrastel je na žuljavih rokah domačinov, zato so
upravičeno ponosni nanj.	Foto: J. Rakuša
6. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 28. AVGUSTA I975
ORMOŽ:
Kruh je, kruha ni -
odvisno od vremena
Ni pravilo, izjema pa tud i ne, da v
ormoških trgovskih lokalili včasih že
v zgodnjih popoldanskili urah
zmanjka kruha. Glede tega so toliko
bolj prizadeti tisti potrošniki, ki
dopoldan delajo in zato nakupujejo
pač popoldan. Pravijo, da se prej, ko
je bila v Ormožu še stara pekarna, to
ni tako cesto dogajalo. No,
kakorkoli že, ljudje marsikaj
govorgo, včasih opravičeno, včasih
ne opravičeno, zato smo se mi
podali k vodji ormoške (nove)
pekarne Ljubu Lesničarju in ga
povprašali, kako je s tem?
„Trgovci premalo naročijo", je bil
kratek, vendar narn to ni zadoščalo,
zato smo vrtah dalje. „Mi pečemo
kruh po naročilu. Kdor ga želi
imeti, mora dan prej povedati
koliko in kakšnega. Spečemo lahko
6 ton pekarskih izdelkov, trenutno
"delamo samo štiri tone, tako da ovir
glede kapacitet ni. V preostalih dveh
tonah je, razumljivo, nekaj rezerve
za povečanje naročil pred prazniki,
vendar to ni bistveno."
Še vedno ne vemo, zakaj v
Ormožu popoldan večkrat zmanjka
kruh. Intes ima v središču mesta
svojo prodajalno, zakaj jo zapirate
že ob 12,30 uri. Tam gotovo
prodajate kruh, ki ga količinsko
spečete po lastni presoji!
„Našo prodgalno v mestu bi
najraje ukinili. Tam ustvarjamo tako
malo prometa, da se nam sploh ne
izplača. Odkar so trgovine prevzele
prodajo kruha, imamo zaposleno
samo eno prodajalko. Lokal je odprt
od 5,5.30 ure zjutr^ do 12.30 ure.
Tu prodamo nekaj kruha ljudem, ki
gredo zgodaj (pred 6. uro) v službo,
drugače pa večinoma prodajamo
tiste vrste peciva, ki ga trgovski
lokali v Ormožu še niso osvojili.
Dveh prodajalk, da bi lokal bil odprt
tudi popoldan, se nam sploh ne
izplača držati, saj ustvarjamo
mesečno samo za pribhžno tri stare
milijone prometa; tistili par kilogra-
mov kruha, ki bi jih morebiti
popoldan prodali, ne odtehta
stroškov za še eno zaposleno
prodajalko. Tako sami kruha
popoldan ne prodajamo, posebej še.
ker smo se glede tega dogovorili s
trgovci. Zakaj ga pa popoldan
nimajo več, pa morate vprašati nje
same. Po mojem mnenju je tako,
kot sem že povedal: premalo
naročajo. Verjetno so rajši, da
ostane nam kot pa njim."
Vam kdaj ostane?
,,Zgodilo se je že, da sem sam
prišel v -trgovino po vsakodnevnem
nakupu in slišal, povpraševanje ljudi
po kruhu, trgovec pa je povedal, da
ga je zmanjkalo. Takrat sem se
razjezil, saj smo ga v pekarni imeli še
nekaj nad 30t) kg - pečenega! Pred
ljudmi sem v prodajalni na vse glas
povedal, da bi si trgovina lahko
prišla po kruh, če bi si hotela. Mi
namreč kruha popoldan več ne
razvažamo. Ormož pa je tako
majhen, da se da kruh iz pekarne v
trgovino prinesti ali pripeljati z
vozičkom. Razen tega pa imamo
vsak dan ob 13, uri v naši pekarni
sveži kruh. ki ga pečemo dopoldan.
Vidite, da pri nas ovir ni. Kruha
spečemo dovolj in še bi ga lahko, če
bi ga trgovina prodala,"
Nezadovoljni nad „lenimi" ali
..nezaintersiranimi" trgovci smo se
odpravili z nekaj vprašanji iz
prejšnjega razgovora k direktorici
TP .,Zarja" Ormož Anici Lukaček,
dipl. oec. Povedala je, da ta
vprašanja rešujejo pri njih poslovodji
posameznih prodajaln. Ker je bila
..pri roki" poslovodkinja Maiketa,
smo takoj navezah pogovor z njo.
Dejala je, da kruh naroč^o vsak dan
do 13, ure za naslednji dan, o tem
pa, da popoldan lahko dobi trgovina
v ormoški novi pekarni že sveži
kruh, pečen istega dne, pa še nikoli
ni slišala. Glede rednega količinske-
ga naročila pa je menila, da tega
nihče ne more niti približno
predvideti. Imeli so primere, ko so
naročili malo, pa jim je kruh ostal,
zopet drugič so vzeli več, pa jim je
kljub temu kruha zmanjkalo, Vse
skupaj je odvisno od tega, koliko
ljudi pride določenega dne v mesto,
le-to pa je mnogokrat odvisno od
vremena in mnogih drugih činite-
Ijcv. ki jim zlepa ali z grda ni moč
priti do dna.
Da so trgovci zainteresirani za
prodajo kruha je dokaz primer -
besedo je povzela direktorica Anica
Lukaček - da so njihovi poslovodje
takrat, ko je prišlo v ormoški
pekarni do okvare. angažirah
■ privatne peke in tako zagotovili
Ormožancem kruh. To je bilo še v
času stare pekarne, vendar primer
lepo ilustrira tudi sedanji problem,
Očitno pa je ob tem, da bo moralo
biti sodelovanje in medsebojno
obveščanje med trgovsko mrežo in
pekarno boljše.
Ob koncu naj zapišemo še eno
misel. Ostati brez kruha je gotovo
težko, še posebno tam, kjer čakajo
nanj otroci, zato bi kazalo sprejeti
predlog - zanj se bodo, če sodimo
po teh razgovorih, morali ogreti
predvsem trgovci - da bi si trgovina
zagotovila večje zaloge belega
kruha, ki ga v primeru, da je ostal
neprodan, lahko zmeljejo za drobti-
ne. Rizik bo gotovo mnogo manjši,
potrošnik pa ne bo ostal brez kruha.
Prav to pa hočemo.	jj.
Utrinek iz nove ormoSke pekarne.	Foto: J. R^uša
ZLATA POROKA V PTUJU
V soboto, 23. avgusta 1975 je bila na matifcem uradu v Ptuju zlata
poroka, Zlatoporočenca Štefan NJIVAR, 82 let, in Terezga NJIVAR, roj.
VRECAR, 75 let, sta se poročila 17. maja 1925 v Trnovski vasi. Po 50. letih
skupnega zakonskega življenja sta ponovno stopila pred matičarja in si
zamenjala poročna prstana. Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke!
Foto: Langlerholc
Še: »Trgovina v Osluševcih"
„Trgovsko- podjetje Zarja Ormož ima v Osluševcih zelo nesodoben
lokal." Tako se je s stavkom, ki napoveduje kritično oceno, pričela kratka
vest, objavljena v 31. številki Tednika, z dne 14. avgusta na 16., to je na
zadnji strani Spoštovani tovariš, ki je podpisan z „Z. Kodrič", je med
drugim ugotovil, da trgovina nima urejenih sanitarij, je brez ustreznega
skladišča, kritična je dostava kruha, dostava pijač pa celo nad vse kritična.
Zaposleni v prodajalni se po njegovi oceni srečujejo „s kupom težav" prek
katerih verjetno tovariš Z. Kodrič ni videl dejanskega položaja, saj vse skupaj
ni res. Kdor ne verjame, naj pride pogledat. Sanitarni inšpektor Petrovič je
bil zadovoljen, prodajalke pa so tudi povedale, da ni tako hudo, kot se sliši.
TP ,,Zarja" Ormož
lEDNlK - ČETRTEK, 28. AVGUSTA 1975
stran 7
Popotni vtisi z ekskurzije kmečkih žena
iz Polenšaka v Zg. Savinjsko dolino
z venci pristnega „ptujskega
luka" okrašen avtobus je v veselem
vzdušju krenil iz Polenšaka proti Zg.
Savinjski dolini. Izza oblakov je
včasih ■ posijalo sonce in nam
oznanjalo še kar lep dan. Avtobus
smo napolnjevale same ženske' in
vožnja je potekala v prijetnem
vzdušju.
Ekskurzflo je organizirala Mimica
Šegula iz Polenšaka, kot nagrado
ženam, ki so s svojim delom
sodelovale pri uspešni organizaciji
Dneva žetve. Vodstvo ekskurzije pa
je prevzela tov. Gradišnik ing.
Branka, pospeševalka, za delo s
kmečkimi ženami pri Ž VZ Ptuj.
Najprej smo se seznanile v
kratkem z našim današnjim pro-
gramom. Med potjo smo z
zanimanjem prisluhnile nekaterim
podatkom o krajih, skozi katere
smo potovale. Vs prehitro smo
prispele do Celja, kjer je bila naša
prva postaja. Obiskale smo vrtnar-
sko' šolo, kjer smo si ogledale
rastlinjake in park okoli šole. Bile
smo navdušene nad toliko lepih rož.
Ob 8.00 smo se odpeljale naprej
proti Mozirju po cesti prek Velenja,
da smo si laliko vsaj malo ogledale
tudi ta kraj. V Mozirju nas je
pričakala ing. Urlepova - pospeše-
valka za delo s kmečkimi ženami na
ŽVZ Celje, ki nas je vodila naprej na
prvo preusmerjeno kmetijo - to je
kmetija Alojza Bastla v Smartnem
ob Dreti. Po seznanjenju, sta ing.
Urlepova in tov. Bastl povedala
nekaj o gospodarjenju na kmetiji.
To je kmetija usmeijena v živinorejo
s poudarkom na kravah molznicah.
Zaenkrat še pitajo tudi lastne bikce
in kot dodatno dejavnost imajo še
kokoši - nesnice. Nato smo si
ogledale mlekarnico, hlev za govejo
živino in še čredo, ki je bila na paši
v'bližini hleva. Krave so 'dobre
molznice, saj ■ je bila lanskoletna
poprečna mlečnost 3.700 kg mleka
po kravi. Govedo je sivorjave pasme
kar je značilno za Savinjsko dolino.
Krmna baza so v glavnem čredinski'
travniki in pašniki ter 1 ha silažne
koruze. Razvil se je živahen pogovor
obiskovalk z gospodarjem in
gospodinjo. Ob koncu smo se
podovile s simboličnim darilom.
Nadaljevale smo pot proti drugi
kmetiji, kije bolj planinska in leži v
višini 700 m nadmorske višine.
Doživele smo zelo lep sprejem in
pozabile na pot, ki smo jo morale
prepešačiti do kmetije. Ob prihodu
smo občudovale hišo, obdano z
rožami. Po razgovoru o gospo--
darstvu, smo si ogledale hlev in
mlekarnico, strojno lopo, prevetro-
valno napravo in silos. •
Ogledde smo si tudi govejo čredo
na paši in obenem občudovale v
dolini ležeči kraj Radmirje. Tudi ta
kmetija je usmerjena v živinorejo,
važno vlogo pa ima tudi gozdarstvo.
V zelo prijetnem pogovoru smo se
naučile marsikaj koristnega. Gospo-
dinja nas je' še posebno presenetila z
majhno pogostitvijo, ki smo je bile
zelo vesele. Ob slovesu, kije bil zelo
prisrčen, smo si ogledale še ureditev
stanovanja in se kar nismo mogle
načuditi zelo okusni urejenosti sob.
Posebno smo občudovale veliko
lončeno peč. Nekatere so si zaželele
vršiček rož, ki so cvetele na oknih,
da bi del te lepote prenesla tudi
domov. Prijazna gospodinja jim je
ustregla.
Nato smo se odpravile nazaj proti
Gornjemu gradu, kjer smo imele
kosilO'. Po kosilu' smo si malo
ogledale mesto. Poslovile smo se od
ing. Urlepove, ki nas je vodila po
kmetijah in se okrog 15. ure
odpravile proti Logarski •dolini. Pot
je potekala po zelo ozki ovinkasti
cesti, ker jo preurejajo, da nam je
včasih kar zastal diir. Toda tudi to
smo preživele in se s pesmijo in
smohom, za kar je tako uspešno
skrbela naša Mimica, pripeljale v
Logarsko- dolino.
Ogledale smo si slap Rinko, nato
pa napisale nekaj kartic. Okrog 18.
ure smo se odpeljale proti domu. V
bližini Luč smo se ustavile še pri
gostišču Jež, da bi se malo
okrepčale, toda pstišče je bilo
polno in nam to ni uspelo. Prijazna
gospodinja nam je povedala nekaj o
kmečkem turizmu pri njih ter nam
pokazala hlev za ■ govejo živino in
prašiče, ki je trenutno v obnovi. V
sezoni prodajo velik del pridelkov
turistom v obliki prehranbenega
dela penziona. Trenutno je na
oddihu pri njih 28 stalnih gostov.
Bilo je že precej pozno, zato smo
sklenile, da se odpeljemo naravnost
domov. Čeprav smo bile utrjene, je
vožnja potekala v veselem vzdušju.
Ob koncu smo z veseljem
ugotovile, da našega avgobusa 'ni
okužil cigaretni dim, kajti nobena
udeleženka ni kadila.
Prisrčno smo se poslovile in si
obljubile, da se kmalu zopet vidimo.
Ptuj, dne 25. avgusta 1975
-mm-
KEBEU NA POHORJU
NA KMETIJAH OSTAJAJO SAMI
Mehanizacija in njen vse večji pro-
dor tudi na kmetijska področja nižje-
ga dela bistriškega Pohorja je sicer v
precejšnji meri omejila odhod mladih
iz kmetijske proizvodnje, vendar od-
hajanja mladih v večja industrijska
središča povsem še vedno ni uspela
omejiti.
Posebno to velja še za višinske
kmetije, kjer kmetijska mehanizacija
počasneje prodira ali pa jo je mogoče
zaradi neugodnega terena le delno
leti p»ostaja vse bolj majavo, je tudi
vzrok, da vse težje opravljata težko,
nalogo kmetovalca v kraju Nadgrad
pri Keblju na bistriškem Pohorju.
Pred leti sta še brez večjih težav
obdelovala približno 10 hektarjev
zemlje, saj je bilo na voljo več delov-
ne sile, danes pa te ni več, pa tudi
njuno zdravje postaja vse slabše in
dela več ne zmoreta. Tako sedaj
obdelujeta zemljo, kolikor jima pač
zdravje in moč dopuščata. Največ
pridelata krompirja in nekaj žitaric.
Ker ne moreta več obdelovati večjih
površin, sta se morala odreči tudi
vzreji živine, ki je je včasih bilo v
njunih hlevih kar precej.
Sedaj obdelujeta le okoli 2 hektar-
ja zemlje, kar jima zadostuje ob
skromnih potrebah za hrano in naj-
nujnejše, med njimi tudi poravnanje
ne ravno malih davčnih obveznosti.
Ema se pri svojih 56. letih in Matija,
ki jih ima 62. sprašujeta, kako dolgo
bosta še zmogla takšno breme, saj le-
ta hitro tečejo, moči pa pešajo. Ce bi
bilo na posestvu mogoče uvesti
mehanizirano obdelavo, bi verjetno
zemlja še pritegnila katerega od mla-
dih, tako pa so si raje poiskali kruh v
,,dolini", kjer je zaslužek ob manjših
naporih večji.
Tekst in foto: VH
uporabiti, medtem ko je večji del po-
trebno opraviti še z ročnim delom.
Med takšne kmetije se uvršča tudi
kmetija Eme in Matija Boček, za-
koncev, ki sta danes, kljub temu, da
sta vzgojila dva sina in hčerko, ostala
osamljena. Trdnost zdravja, ki pa z
Zaskrbljenost nad prihodnostjo Ma-
tije Bočeka je upravičena. Takšnih
zaskrb^enih pogledov ostarelih pa je
na Pohorju vse več.
Naša RTV
v Latinski Ameriki
V imenu Jugoslovanske radiotele-
vizije bo krenila na skoraj dvome-
sečno potovanje po deželah Latinske
Amerike, Peruju, Venezueli, Boliviji
in Mehiki, radijsko-televizijska eki-
pa, ki jo vodi Blaž Lavrič, odgovorni
urednik radijskega programa; z njim
je televizijski urednik Tone Hočevar,
snemalec bo Jože Žnidaršič, tonski
tehnik pa Ivo Debevc.
Ekipa gre na pot z dvema pomem-
bnima nalogama. Z RTV organiza-
cijami v omenjenih deželah se bo
pogajala o tesnejšem sodelovanju in
podpisala z njimi delovne dogovore,
iz vseh štirih dežel pa bo prinesla se-
rijo radijskih oddaj in iz vsake dežele
enourno izčrpno televizijsko doku-
mentarno informacijo, ki jo bodo
nato objavile vse jugoslovanske tele-
vizijske postaje. Za ekipo so že zago-
tovljeni intervjuji z najuglednejšimi
državniki naštetih držav.
S takšnimi akcijami želijo jugoslo-
vanske radiotelevizijske organizacije
odločneje razvijati sodelovanje z
neuvrščenimi deželami, hkrati pa za
poslušalce in gledalce pripraviti izvir-
ne informacije, ki jih prav iz dežel
tretjega sveta primanjkuje.
Tone Hočevar je že v Limi, odko-
der bo poročal o konferenci neu-
vrščenih držav, 29. avgusta pa odpo-
tujejo tja še drugi člani ekipe.
8.stran
tednik - Četrtek, 28. avgusta I97s
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE
83
Pa sem prišel do prepričanja, daje to zato, ker jih nacistični tisk
zastuplja neprestano z neresnico. Čeprav so nemški hsti pisali tudi o
tem, da se nemška vojska umika, so obenem vzpodbujali k novim
naporom, klicah k zvestobi nacizmu in obetah dober izid vojne.
Menili so tudi, da bodo še pravočasno sklenili mir z zapadnimi
zavezniki in skupaj naperili sile proti Sovjetski zvezi.
RAZTRGANCI
Nemški notranji minister Heinrich Heimmler je skrbel, da je
policijski aparat do konca strah oval državljane in dušil upore v
okupiranih deželah. Tako so ptujski gestapovci zvesto služili svojemu
vrhovnemu šefu do zadnjega trenutka in bili nato ponosni. Pri delu so
jim pomagah zvesti izdajalci slovenskega naroda in pripomogli k
nasilju nad našim narodom, h gestapovskim zločinom. K sreči je bilo
teh izvržkov malo.
Nemci so hoteli celo okrog novega leta 1945 seliti nekaj zavednih
družin iz ptujskega okraja v Nemčijo. Spisek teh družin je
posredovala Osvobodilni fronti uradnica Havličkova s Hajdine,
zaposlena pri vladnem inšpektorju Bohmu na Ptujskem okrožju.
Navedla je tudi imena gestapovskih zaupnikov, ki so pripravljah
seznam 40 družin za selitev v Nemčijo. Do selitve ni prišlo, ker seje
fronta pomikala v samo Nemčijo.
V zadnjem letu vojne so Nemci v hudi stiski sestavljali vedno več
bataljonov pisane druščine odpadnikov raznih narodnosti. Bojevale
so se pod poveljstvom ruskega generala Andreja Andrejeviča Vlasova.
V okupirani severovzhodni Sloveniji so bile znane tudi enote pod
poveljstvom nemškega SS polkovnika Trecka. Naši so jih imenovah
„raztrganci". Trekovci so križarili v malih skupinah po okupiranem
slovenskem ozemlju med Savo in Dravo. Oblečeni kot partizani so
lovili svoje žrtve.
. V začetku leta 1946 so ustanovili trekovski bataljon na Hajdini.
Tam si je šest močnejših patrolnih skupin razdelilo teren. Odšle so na
Dravsko polje. Ptujsko polje. Slovenske gorice in Haloze. Nekaj
uspehov je dosegla skupina na Ptujskem polju, ki je privedla neke
noči v ptujske zapore v začetku leta 1945 enajst ljudi, med njimi
Turkovega očeta, gostilničarja iz Stojnc. Svoje žrtve so odpeljali
Trekovci na sojenje v Celje. Za Turkovega očeta vem, da je vojno
preživel. Kaj seje zgodilo z drugimi, kijih nisem poznal, ne vem.
PARTIZANSKA SILVA
Tudi v Kočicali so Trekovci opravili svoje podle posle. V neki
hiši na samoti se je zdravilo nekaj ranjencev, ki jih je oskrbovala
partizanska Silva. Med njimi je bil ranjeni partizan Karlek Granda.
Nenadoma se je pojavila pred hišo skupina raztrgancev. Da bi rešila
hudo ranjenega Karleka, ki ni mogel zbecati, je stopila Silva pred hišo
in se predala. Privedb sojo v ptujske zapore, Karleka pa so ubili.
Kako so gestapovci Silvo zashšcvdi, nisem zvedel. Nobeden od
gestapovcev ni o tem nič povedal v naši pisarni. Spomnim pa se, kako
so jo odvedli iz zaporov, da bi jo v nekem gozdu ustrelili.
Nekega popoldneva sta se pojavila v zaporni pisarni dva vojaka
SS formacije. Starejši Avstrgec mi je izročil povelje za izpust Lize
Strelec-Silve r. 1923 iz zapora. V zaporni knjigi je vpisano pod
zaporno številko 1474, in je navedeno, da so jo pripeljah 6. marca
1945, odpeljali pa že naslednjega dne.
Esesovca sem vprašal, kaj moram napisati v poročilu o izpustu iz
zapora. Ted^ mi je pokazal likvidacgsko povelje. V njem sem
prečital, da morajo dekle ustreliti na kraju, kjer so jo ujeli. Temu
povelju je bil pridan obrazcec za poročilo o izvršeni likvidaciji.
Groza me je spreletela, ko sem to prečital. Pogledal sem na
esesovca - Prusa, Ki je sede^ za mizo in nekaj žvečil. Izrabil sem ta
trenutek ter pomignil Avstrgskemu esesovcu, naj stopi za menoj na
hodnik. Tam semm ga zapletel v pogovor. Vprašal sem ga, če se je
bojeval v prvi svetovni vojm. Poveddje, daje bil tedaj na ruski fronti.
Hotel sem iz pogovora izvedeti, če je po prepričanju nacist. Zdelo se
mi je, da je dober človek, pa sem pristavil odkritosrčno, da se
Avstrga v tej vojni bojuje za tuje koristi. Nato sem dejal, kako
nespametno je sedaj proti koncu vojne povzročiti nove žrtve. Rad bi
namreč partizanki Silvi rešil življenje. Ker mi ni preostalo drugega,
sem kar naravnost povedal, za kaj gre. Dejal sem mu, naj poizkusi, če
bo v njegovi moči, rešiti dekletu življenje, v likvidacijskem povelju pa
napisati, da jo je ustrelil. Stari sivolasi Avstrgec me je dobrodušno
pogledal in dej^: „Gut". Pristavil pa je, da obljubiti tega seveda ne
more, pač pa bo to storil, če se bo dalo. Avstrijski esesovec s činom
„gefrajteija ' je odšel nazaj v pisarno, jaz pa sem odšel v celico po
Silvo.	Dalje prihodnjič.
SLOVENSKA BISTRICA
Štajerski kvintet Toneta Celana širi kulturno
poslanstvo tudi v tujini
Minilo je že precej let, ko je prvič
skupno nastopil narodno zabavni
ansambel Štajerski kvintet Tone
Celan iz Slov. Bistrice. Bil je
ustanovljen na pobudo vodje an-
sambla Toneta Celana, ki je zbral
okrog sebe takrat še neznane fante
in ki jim je pomenila glasba prijetno
sprostitev in tudi del kulturnega
izobraževanja v prostem času. Vsi so
v rednem delovnem razmeiju v
industrp, pa jim tako takšna obhka
dejavnosti pomeni rekreacijo in tudi
tesnejše zbliževanje z ljudmi raznih
krajev in narodnosti. Prav na tem
področju Štajerski kvintet Tone
Celan deluje vedno uspešnejše, kar
kažejo tudi doseženi rezultati pre-
teklega obdobja in njihovi novi
načrti. Obojih v njihovi bogati
karieri ni manjkalo.
Njihove prijetne zvoke je bilo
mogoče shšati že v dcoraj vseh
krajih severovzhodne Slovenije, v
mnogih krajih tudi večkrat, saj so
redni gostje tako zabavnih kot tudi
kulturnih prireditev. Prav letos pa
teh ne manjka, saj praznujemo 30.
obletnico osvoboditve in 25-letnico
samoupravljanja. Že vrsto let pa
opravlja svoje poslanstvo skupno z
folklorno skupino „Vinko Korže" iz
Cirkovc na Dravskem polju. To
sodelovanje so sklenili predvsem z
namenom, da združijo glasbo z
narodnimi plesi Slovenije in drugih
repubhk. Takšna skupna prizade-
vanja so že rodila pomembne
uspehe, med katerimi s posebnim
zadovoljstvom upoštevajo gostova-
nja po Italiji in sosednji Avstriji. Na
domačih tleh so takšni skupni
nastopi že kar tradicionalni, kar še
posebno velja za spomladanske,
zimske in jesenske mesece. Razen
sodelovanja s tem folklornim an-
samblom iz Cirkovc, fan^e an-
sambla Tone Celan vsako leto
sodelujejo na kmečki ohceti v
Ljubrani, na pustnem karnevalu v
Ptuju in na Loških prireditvah v
Ločah pri Poljčanah.
Skupaj s folflorno skupino Vinko
Korže iz Cirkovc so posneli za RTV
Beograd tudi oddajo narodnih pesmi
in plesov jugoslovanskih narodov.
Uspešno pa so se predstavili tudi na
avstrijski televiziji v Celovcu.
V širjenju kulturnega poslanstva
so močno vključeni tudi v okviru
vsakoletnega praznovanja Tedna
bratstva in prijateljstva šestih sloven-
skih in hrvatskih občin, kjer vedno
nastopijo na več prireditvah.
Ansambel Tone Celan iz Slov.
Bistrice ob tolikšnem števUu nasto-
pov ni zanemaril tudi načrtov za
prihodnje obdobje, med katerimi
postavlja naprvo mesto razširitev
izbora izvajanih pesmi in tesno
sodelovanje z ansamblom iz Cir-
kovc. Med skladbami je največ
takšnih, ki jih je komponiral njihov
vodja Tone Celan. Igrajo pa tudi za
ljubitelje sodobnejše glasbe, kjer
imajo prav tako bogato zakladnico
znanja.
Skupno s pevskim oktetom iz
Loč pripravljajo te dni pesmi za
snemanje prve skupne plošče. Kot
pretekla leta bodo tudi v prihodnje
sodelovali na Ptujskem festivalu,
kurentovanju v tem mestu, še naprej
pa se bodo aktivno vključevali v
programe ob pomembnejših jubi-
lejih in svečanostih na območju
občine Slov, Bistrica kakor tudi
izven nje. Tudi v prihodnje namera-
vajo večkrat nastopiti v tujini, za
kar imajo že nekaj povabil.
Vsi člani ansambla Štajerskega
kvinteta Tone Celan so prepričani,
da jim bo tudi vprihodnje zastavljeni
program dela uspelo uresničiti, saj
jih prijetni zvoki glasbil združujejo,
ne samo o t) nastopih, temveč so
tudi v zasebnem življenju nerazdruž-
Ijivi. To pa jim prinaša nove uspehe,
Id ta kvintet uvrščajo med naj-
uspešnejše svoje vrste v severo-
vzhodni Sloveniji.
VH
Člani ansambla Tone Celan iz Slov. Bistrica Vili Rajtm^er -
trobenta, Baiko Zidovnik - klarinet, Mirko Korošec - bariton,
Tone Celan — harmonika in vodja ansambla ter Janko Pirš —
kitarist in pevec.
Foto: V. H.
Gorišniška tombola preložena
Zaradi dega, ki je minulo
nedeljo zmotil veliko tombolo v
Gorišnici, je le-ta preložena n^
to nedeljo, to je 31. avgusta.
spomnimo, da so za
obiskovalce pripravili izjemno
lepe dobitke: barvni televizijski
sprejemnik, - 5.000 dinaijev,
Pridite in si poiščite srečo
tokrat v Gorišnici.
lEDNlK - ČETRTEK, 28. AVGUSTA 1975
stran 9
Utrinki iz razstav« M. Remca
v gornjem nadstropju paviljona Dušana Kvedra pozdravi obiskovalca 30 del
fj2li£nih tehnik: akvarel, pastel, akril, mešana tehnika in skopega barvnega
spektra od vseh nians modre do zelene. Problematika je dokaj različna. Avtor
JtS z& odnosom med ploskvijo, barvo in predmetom in dosega vraščanje teh
jjnientov v novo kategorijo.
Oglejmo si sliko HOMUNKULUS (akvarel): Človeček se zliva s slikovno
površino, nikjer nobenega ozadja, tal, arhitekture, svetlobe, senc. Ploskev,
^a in človeček, ki izstopa zaradi temnejše nianse modre barve, tvorijo neko
l„ost— stisko, pravzaprav praznino, v zadnji skrajnosti celo bebavost,
podobno bi lahko okarakterizirali PAR, le malo bolj vsebinski je. Vso njegovo
inlafnost bivanja potrjuje le posnetek spreja za lase.
Cela serija slik: IKARUS, POZOR, DINOZAVRI PRIHAJAJO, BREZ
SASLOVA..., so pred nami v modro-vijoličastih tonih; glavna izrazna moč so
sence.	.
ameriški sen (oljni pastel): Slika in ime nam zgovorno pripovedujeta.
Ženska v strupeno-zeleni barvi obraza, le nakodrani lasje vise navzdol, prekri-
jijni nogi se zibljeta, barvni spekter in množina barve se polni od glave nav-
zdol. Barva in lik govorita na enotnem ozadju o človeku, ki ima le še svojo po-
sest in telo, nima pa svojih misli in hotenj.
EKOLOSKA RAZGLEDNICA PTUJA je vizija prihodnosti. Nad črnim
mestom plava zastrupljeni del atmosfere, ki se v naslednjem hipu spremeni v
»rni madež, mesta ni več, le neskončna bela ploskev je ostala, črni madež in ze-
leni klicaj sta nadomestila mesto in modro nebo.
Umetnik abstrahira predmete, ljudi, barvo, kompozicijske zakonitosti, ven-
dar ni abstraktni slikar v smislu abstrakcije realnega sveta in problemov, kajti
on potrebuje realni svet, potrebuje snov, ki jo posreduje iz sebe z abstraktnimi
sredstvi. V njegovi umetnosti se prepleta ekspresija, abstrakcija in tudi fanta-
zija, skozi njegovo umetnost govori sedanji in prihodnji svet. Kristina Samperl
Nemški nakit
od 15. do 20. stoletja
Razstavo, ki jo sprejema Narodni
muzej v Ljubljani kot gostitelj, je
priredila Zvezna republika Nemčija
v okviru nove kulturne zamenjave in
sicer v sodelovanju Ministrstva za
zunanje zadeve v Bonnu z
Inštitutom za zveze s tujino v
Stuttgartu, z Zlatarskim društvom v
Hamburgu in s „Kunsthalle" v
Nuernbergu. Znanstveno in strokov-
no sta razstavo pripravila dr. UUa
Stoever iz Hamburga in Paul
Guenther Hartkopf iz Duesseldorfa;
zamisel in obhkovanje razstave pa
sta delo Curta Heigla iz Nuemberga.
Razstava nas seznanja s poglavit-
nimi značilnostmi nemškega nakita
od 15. stoletja dalje in nam ilustrira
razvojno pot z izredno dragocenimi
originalnimi primerki historičnega
nakita; vendar pa je težišče razstave
na prikazu sodobnega snovanja, pri
katerem si razstavljale! prizadevajo
podati kar najbolj popoln pregled
krajev nastanka in razvoja nakita na
območju Zvezne republike Nen^^ije.
Prav zato so v izboru zajet? dela
vseh danes najbolj pomembnih
oblikovalcev, od najstarejših še
delujočih mojstrov do najmlajših
oblikovalcev, ki se s svojimi
rjaprednimi, včasih kar revolucionar-
nimi naziranji šele uveljavljajo.
Čeprav organizatorji niso pritegnih
posebne strokovne žirije, ki bi
odbrala dela za razstavo, temveč so
prepustili izbor oblikovalcem sa-
mim. je razstava vendarle podrejena
enotnemu vidiku, ki gaje v katalogu
izrazil Friederich Becker, eden
izmed najvidnejših oblikovalcev
sodobnega nemškega nakita: ,.Nakit
mora biti vedno anititradicionali-
stičen, ne zaradi modnega načela,
temveč zato, ker mora vsak
pomemben nakit doseči določeno
stopnjo enkratnosti, čc hoče biti
karakterističen, če hoče, da bo v
svetu khšejev sploh opazen."
Razstava je odprta vsak dan od
10. do 19. ure, v nedeljo od 10. do
13. ure.
e
JURU ZOLOTAREV, SZ
VOVA
® Vovo so "poklicali pred
tablo.
—	Vovo, se je nežno ogla-
sila učiteljica, — bodi tako
dober, prosim, pa nam pO;
vq, koliko je šest krat
osem?
—	Osemintrideset! je kot
iz topa odgovoril Vova.
—	Odlično, priden si. Sa-
mo pozabil si k temu dodati
še deset. Zdaj pa nam povej,
kam se izliva mati Volga.
Vova se je zamislil in
dejal: .
—	V Črno moije.
—	Bister si, fant moj, je
odgovorila učiteljica, — Se-
veda do moija. Ne sicer v
Črno, marveč v Kaspgsko,
vendar to ni bistveno. Dragi
Vova, zaslužil' si odlično
oceno. Pa prisrčno pozdravi
očeta. Mislim, da dela na
republiškem sekretariatu za
šolstvo, mar ne?
—	Delal je, je vzdihnil
Vova, zdaj pa ne več.
Odpoklicali so ga ...
. — To, tako torej ... use-
di se Vova Petrenkov, je
suho dejala učiteljica in
petico spremenila v veliko
štirico.
Sirota oni vedela, da Vova
spet ni pravilno odgovoril.
I^egovega očeta so preme-
stili z republiškega sektreta-
riata za šolstvo na ob-
F.B.
Vojna in zločini
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
(83)
Precej daleč na zgornjem koncu postaje ^m
Opazil znamenja za stranišča, ki so bila sezidana
posebej in dok^ odmaknjena od perona. Napotil
se v tisto smer, Stražar se ni zmenil zame.
t^rebavnega procesa pač niti vsemogočni
gestapovci niso mogli obvladati, uporaba stranišč
pa na posteči ni dovoljena. Jaz pa sem se le kar
tako malo pomudil za ograjo. Ko sem se vrnil
lazaj do tračnic, je bilo okrog našega vlaka še
Vedno vse lepo mirno. Se dalje od stranišč, kak
strelja oddaljena je stala čuvajska utica in pred
1J0 železničar. S počasnimi sprehodnimi koraki
^m se pribhžal.
Pozdravil sem ga in ogovoril. Že po prvih
besedah sem videl, da ni domačin. Še malo in
Mel sem, da govorim s Slovencem. Ko sem ga
vprašal odkod je, je pritrdil, da iz Slovenge.
Nekaj nadalnjih besed je izdalo narečje ožje naše
domovine. Povedal sem mu svoje ime. On pa:
,.Vaš oče je domačin iz Središča ob Dravi,
poznam ga, sem tam blizu doma."
Kakor da se poznava že mnogo let, sem mu
pohitel zaupati svoje težave in želje po svobodi.
Toda zopet nič. Ponovil je žalostno zgodbo o
plavajočiJi truphh, ki mi jo je že poprej povedal
zdravnik v bolnišnici. „Morda poskusite kjerkoli,
tukaj nikakor nel" je posvaril. Jaz pa njemu:
„Peljejo nas neznano kam, v transportu nimam
znanca, prosim, sporočite očetu, da so nas peljali
tod skozi, da bodo vedeli poizvedovati za
manol" ,,-Bom", je odgovoril in hitro sem
krenil nazaj proti našemu vlaku, sed^ s trdnim
sklepom, da bom nadaljeval in končal potovanje
do neznanega cilia.
.Morda je bilo zame pomembno, da sem
tekom naših peripetij nepričakovano srečal že
drugega neznanega znanca. Ce ne zaradi drugega,
že zgolj zaradi govorice iz domačili krajev, sem
mu zaupal in verjel njegovim besedam. Skoraj bi
lahko rekel, da sem bil nekako pomirjen in zopet
sem se povsem predal neznani usodi. Utrdilo seje
v meni prepričanje, da je v takih prihkah
spreiemljivejša negotovost, ki jo nalagajo drugi.
Vlak je stal še vedno na istem mestu. Ne da bi
se zmenil za koga, niti kdo zame, sem zlezel v
svoj kupe. Položil sem culo na klop za vzglavnik
in zadremal. . .
Kd^ in kako smo krenili in nadaljevaU pot,
ali sc je kdo zanimal zame, ali so skušali
ugotoviti, če sem se zopet naložil ah ne, ne vem.
Ko sem se prebudil, smo bili že globoko v lepi
Bosni. Sprehodil sem se po vlaku, da smo se
pogovorih s sotrpini. . . Kakor pravi pregovor,
menda res ni na svetu dveh človekov, ki bi si bila
popolnoma enaka. Tako je bilo tudi v naši
sredini. Večina jih je bila potrtih, nekateri so bih
blizu obupa. Bilo pa je tudi nekaj ravnodušnejših
in vedno je najti med njimi tudi posrečene
posameznike, ki vedo bolj ali manj uspešno s
šaljivo besedo premostiti sedanjost in vedriti
mučno nastrojenje, češ, kaj je to oroti večnosti.
Slikovita dolina reke Bosne nam je krajšala
čas čedalje bolj zamudne vožnje in nam blažila
domotožne bolečine in hrepenenje po svobodi,
ki je postajalo toliko hujše, čimbo^ smo se
oddaljevah od doma, ne da bi vedeli, kam
potujemo in kaj nas tam čaka. Še n^lage je bilo
za tiste, ki smo imeli več smisla za naravne
lepote ... Na vzhodni strani so počasi za nami
tonila pobočja Ozren planine, kije razkazovala v
sončnem soju poldneva osvetljene hrbte, ki so se
na osojnih legah potapljali v mrke neožarjene
kotanje in doline.
Dalje prihodnjič.
10. stran
tednik - četrtek, 28. avgusta 19]
ODKOD JE NAŠE SADJE
Jabolk in hrušk, kakor jih že dolgo poznamo in uživamo, ni
bilo vedno v naših krajih. Marsikatera vrsta našega sadja ima prav
čudno zgodovino. Predzogodvinski človek sploh ni poznal sadnega
drevja. Človek je bil najprej lovec, potem nomad, nato poljedelec
in šele zatem je začel gojiti sadna drevesa.
Zibelka in domovina sadjarstva je Orient s svojim toplim
podnebjem. Z Orienta so prenesli razne sadne vrste v Evropo.
Stari Grki so gojili jabolka, hruške, kutine, češnje in češplje.
Marelico in breskvo so šele kasneje prinesli z Orienta. Grški
zdravnik Hipkrates, ki je živel okrog 1400 pred. n. št. je odkril
umetnost cepljenja.
Ko so stari Rimljani prodrli v vzhodne dežele, so našli razvito
sadjarstvo posebno v Siriji. Njihov vojsovodja Lukullus ( 641. pr. n.
št.) je dal prenesti v Italijo marelico, breskvo in češnjo. Italijo, kije
bila prej gozdnata dežela, porasla samo z divjimi drevesi, so v
prvem stoletju pr. n. št. zasadili z raznovrstnim sadnim drevjem,
tako da je bila en sam sadni vrt, kakor nam poroča Verro.
Umetnost cepljenja, ki so se je naučili prj Grkih, so močno
izpopolnili in jo prenesli čez Alpe v Francijo, Španijo in naše kraje.
S propadom rimske civilizacije in z zmago barbarstva je trpelo
tudi sadjarstvo. Gojiti so ga začeli v srednjem veku spet samostani.
Šele kasneje je sadjarstvo prišlo iz samostanskih rok tudi med
„navadne" ljudi.
Posebno je vzcvetelo sadjarstvo sredi 19. stoletja (pri nas še
kasneje). Prednjačili so Francozi, ki so na prvem mestu še danes. Ti
so do viška izpopolnili umetnost poplemenitenja posameznih sort
in ustvarjanja novih s cepljenjem. Cepljenje doseže najboljši uspeh,
če se cepijo sorodne vrste druga na drugo (jablane z jablano), redko
pa uspe križanje različnih vrst (npr., hruške s kutino) ali različnih
družin. Namen tega poplemenitenja je, da se razmnože razne
kulture, ki se s sejanjem ne dajo tako množiti, da bi ohranile
najboljšo sorto.
PO TEM SPLOŠNEM ZGODOVINSKEM PREGLEDU NAJ
PODAMO RODOVNIKE NEKATERIH VRST.
JABLANA, ki raste kot divja lesnika, ni prvotno rasla v
Evropi, temveč so jo kot tako prinesli iz zahodne Azije v Malo
Azijo, od koder šo jo Grki prenesli v svojo deželo in od njih sojo
prevzeli Rhnljani, ki so s cepljenjem vzgojili 600 sort jabolk.
HRUŠKA izvira tudi iz zahodne Azije. Do današnje hruške je
prišlo iz križanja orientalske liruške s srčkastimi listi in perzijske
hruške, ki sta se potem križali z divjo drobnico, kakor jo poznamo
mi še danes. Prvotna hruška je imela v sebi koščico in prav malo
mesa. To vidimo še pri današnjih slabih sortah hrušk: če jo
prerežemo, vidimo, da ima okrog jedra kot kamen trda zrna, ki so
preostanek prvotne liruške. Čim plemenitejša je hruška, tem manj
ima teh zrn in tem melikejša in sočnejša je. Tudi hruška, se da
oplemenititi samo s cepljenjem. To se vidi iz tega, da zrastejo
drevesa samo z manj vrednimi sadeži, ako se hruška sama zaseje.
KUTINA izvira iz gozdov severne Perzije pri Kaspijskem
morju. Od tam so jo prenesli na grške otoke in kasneje so jo
Rirriljani razširili po Evropi.
ČEŠNJO je prinesel rimski vojskovodja Lucullus iz mesta
Kerasos ob južni obali Črnega morja. Že v 120 letih je prodrla ta
češnja do Velike Britanije.
SLIVA in ČEŠPLJA sta otroka zmernega pasu, razširili pa sta
se tudi daleč proti severu. Obe sta z Orienta, sliva od Kaspijskega
moija, češplja pa s Kavkaza.
BRESKEV in MARELICA sta doma v notranji Aziji, in sicer
marelica v vzhodnem Turkestanu in južni Mandžuriji, breskev pav
srednji Kitajski.
Tudi OREH in KOSTANJ sta našla pot do naših krajev iz
Azije čez Makedonijo,Tesalijo in Grčijo.
VINSKA TRTA ima svojo prvotno domovino na Kavkazu,
kjer divja trta posebno bujno uspeva. Gojitev vinske trte so
Armenci prenesli v 4. tisočletju pr. n. št. v Babilonijo, Sirijo in
Palestino. Feničani so seznanili z vinogradništvom Grke in ti
Rimljane. Rimski cesar Probus (276-282) je dal zasaditi boljše trte
tudi ob Renu in Moseli. Od tam se je razširilo vinogradništvo tudi v
srednjo Nemčijo in Podonavje.
Naša arheološka najdišča
hardek pri ormožu
Položna ravnica sHardekom tik za Ormožem je že od predavnina
bila del poseljenega območja ormoške terase. Prav tako kot tik nad
Dravo v Ormožu so se tudi na ploskem grebenu severovzhodno nad
vasjo prvi ljudje naselili že ob koncu mlajše kamene dobe pred štiri
tisoč leti. Najprej smo vedeli za to le po najdbah kamnitih izdelkov, od
katerih je enega — majhno dleto — do nedavnega hranil upokojenec
Vavpotič. Med številnim kamnitim orodjem, ki ga iz ormoške okolice
hrani muzej ^ Gradcu, je bilo gotovo kaj najdenega tudi v hardeškem
okolišu. Tam je namreč na njivah nad vasjo ponekod še danes opaziti
sledove lesenih koč s črepinjami loncev iz tistega davnega časa. Precej
takih predmetov so našli pred leti tudi pri prekopavanju ostankov ene
izmed gomil na istem mestu. Prva vasica na Hardeku je torej neko{
davno stala višje nad sedanjo.
Drugi prazgodovin-ski spomeniki hardeškega kraja so gomile iz
starejše železne dobe, iz časa med leti 700 in 500 pred n. št. Dolgo so
vedeli zanje le domačini, ki pa so jih pri poljskih delih čutili predvsem
kot oviro. Leta 1899 si jih je pričel podrobneje ogledovati ustanovitelj
ptujskega muzeja Franc Ferk, ki si je napravil tudi prvi in edini seznam
ter jih je takole naštel:
,,1. Že izravnane gomile: 1. Krebsova, 2. Stanecova, 3. Kiklova, 4.
dve Zidaričevi in B. Ena blizu graščinske majerije.
II.	Se ohranjene: 1. Na Kukovčevem, 2. Na Vavpotičevi njivi, 3. Na
Perčevi njivi in 4. Na Kuharičevem.
III.	Delno ohranjene: 1. Pri kovaču Horvatu in 2. Na Perčevem trav-
niku."
Vseh gomil je torej na začetku stoletja bilo moč zaslediti še dvanajst,
danes pa so že skoro vse izginile. Največja je takrat stala na vrhu
grebena na Perčevem in Ferk se je odločil, da jo bo raziskal. Na
zahodni strani jo je bil nekoliko odkopal že lastnik sam ter našel pri
tem ,,pepel, glinaste skodele in bakrene predmete", ki jih je sprva
hranil ormoški nadučitelj Rauschl, pozneje pa jih je izročil Ferku. Ta je
z nekaj domačini delavci kopal tam avgusta /899 dva tedna ter pri tem
razkopal večino vsaj 3 m visoke gomile. Pustili so le nižje vzhodno
obrobje, ki se je ohranilo do danes in so na njem pozneje posadili trto.
Ferkovi kopači so odkrili kurišča s pepelom in rdeče opečeno ilovico,
kjer so bodisi sežgali mrtvega ali pa kurili obredne ognje. V gomili je
bilo baje dvoje žganih grobov ter ostanki glinastega posodja in
kovinskih predmetov. Med temi so bili železna sekira in ost sulice,
bakreni obročki na usnjenem jermenu, bronaste igle, spiralice, cevčice,
zlat obroček in drugo. Ferk je sodil po najdbah, da je bil eden od
grobov ženski. Danes takrat pobranih kovinskih predmetov ni vef
mogoče najti, zato ne vemo, ali so založeni kje v muzejih ali pa so se
izgubili. Tudi od glinastega posodja hrani ptujski muzej le preprosto
skodelo in okrašeno skodelico z ročajem (na sliki(. Ker izkopavalec ni
napravil načrtov gomile in njenih najdb, te pa so povrh še večinoma
izgubljene, to izkopavanje za zgodovinsko vedo ni bilo posebno
plodno. To je seveda škoda, ker je gomil iz starejše železne dobe v
Slovenskih goricah izredno malo in je zato vsaka zelo pomembna."
Med redkimi najdbami iz hardeških gomil hranijo v Ptuju dvoje gli-
nastih nastavkov s ptičjima glavama na koncu, ki sta bili nekoč del
okrasa, sicer z belim meanderskim motivom poslikane žare iz tistega
časa. To je nekoč pobral sodni uradnik Pernat v ostankih gomile, ki jo
je bil ob kolovozu proti Libanji za izdelavo opeke izravnal lastnik
Skrinjar. Žara je bila tedaj že razbita in se razen redkih črepinj drugega
od nje ni ohranilo. Arheologi to zelo obžalujejo, ker je bila taka žara
doslej edina te vrste v vsej severni Sloveniji.
Poleg teh najdb so starejši poročevalci omenjali še ,,Železno verigo"
in ,,keltski meč", kar bi lahko pomenilo, da so tu nad Hardekom
pokopavali svoje mrtve morebiti celo Kelti, za katere vemo, da so
prebivali tudi v Ormožu. Grobišče z gomilami iz starejše železne dobe
je seveda tudi kažipot za bližnjo naselbino, ki pa je še niso odkrili. Res
je bila prav blizu obsežna in z jarkom in nasipom utrjena pra-
zgodovinska naselbina v današnjem Ormožu, a ta je imela svoja plana
grobišča in je v času, ko so pričeli pokopavati v gomilah, že prenehala
obstajati, prebivalci pa so — najbrž pred tujimi osvajalci — zbežali v
druge kraje. Tako si zgodovinarji še vedno ne morejo pojasniti, kdo so
bili ljudje, ki so tu na Hardeku uvedli nov način pokopavanja v
gomilah in seveda tudi, kje so prebivali.
V rimskem času je Hardek najbrž opustel, vendar je po njegovem
južnem obrobju, tik ob meji ormoških tal, tekla mimo rimska cesta, od
katere pa so se na današnjih njivah, vrtovih in stavbiščih ohranili le
borni sledovi.	, „
Stanko Pahic
^dnik - četrtek, 28. avgusta 1975
stran 11
§ah
Končano republiško prvenstvo
v šahu
zmagovalec je ivo mihevc iz maribora
Po tritedenskih borbah je
končano XXV. prvenstvo Slo-
venije v šahu za člane. Najboljši
slovenski šahisti so se v Domu
Franca Krambergerja vsako-
dnevno zbirali k borbam za
čimboljšo končno uvrstitev, saj
snio bih priča kvaUtetnim,
borbenim in zanimivim parti-
jam, ki so jih prikazali
predvsem ml^ši tekmovalci.
Prvenstvo je biJo v organi-
zaciji šahovskega društva „Izbi-
ra" Ptuj, ki je storilo prav vse,
■ da se je tekmovanje odvijalo
nemoteno, da so se tekmovalci
! v gosto^ubnem Ptuju prijetno
, počutili, ob enem pa dali
ljubiteljem te igre obilo užitka,
saj so si FHujčani (v vseh dneh
jih je bilo nad 2000) dnevno
množično tekmovanje ogle d ah.
Zlasti je veljala velika pozornost
obema ptujskima predstavni-
koma, ki sta se odlično borila
in prikazala dobre igre. Zlasti je
bilo n^več govora, kako visoko
se bo uvrstil veteran Janez
Podkrajšek in ali bo uspelo
mlademu nadarjenemu 16-let-
nemu Danilu Poljažarju, ki je
presenetil vse navzoče in ob
koncu zbral dovolj točk za
' naziv mojstrskega kandidata.
Za j ubilejno prvenstvo je bila
značilna velika udeležba pred-
ani mlajših igralcev, ki
^stopajo v šahovsko areno in
lilijo čimboljše uveljavitve.
j Naslov prvaka Slovenije je
: Zasluženo osvojil n^boljši. Ivo
Mihevc je od vseh prikazal
; 'Ulično pripravljenost, solidno
I ^anje in zanimive partije, ki so
' "ilf; vedno v središču pozorno-
Za uspeh zasluži vse
, ^®!5titke z željo za čim več
1 ''^peha na državnem prvenstvu.
Končni vrstni red je nasled-
nji: Mihevc 11.5 točke, Pod-
krajšek 10, Puc 9, Slak 9,
Klemenčič 8.5, P. Krajnc 8.5,
Polajžer 8.5, Praznik 8,5,
Matjašič 8.5, Pisar 8, Galle 7,
Šiška 7, Sorčnik 6, L. Krajnc 4,
Šemrl 3 in Godec 3 točke.
Ob vsem tem pa gre zahvala
trgovskemu podjetju IZBIRA
Ptuj, ki je kot pokrovitelj to
tekmovanje omogočilo ter vs^em
drugim delovnim organizacijam
za pomoč in razumevanje.
Nedvomno f^e zahvala tudi
vsem tistim, ki so tekmovanje
pripravih na čelu s sekretarjem
društva Jankom Bohakom in
predsednikom Milanom Kneže-
vičem.
sklepna s lovestnost ob
jubileju
V okviru prireditev, ki jih je
pripravilo Šahovsko društvo
IZBIRA Ptuj ob 40. obletnici
obstoja druištva, je z končanim
prvenstvorri v šahu za člane bila
svečanost, na kateri je bilo
aktivnemu in marljivemu dru-
štvu in njegovemu vodstvu
izrečeno vso priznanje. Z
odlokom skupščine občine Ptuj
je bik) društvu podaje no
najvišje priznanje — plaJceta
mesta Ptuja, ki jo je predal
predsednik skupščine Branko
Goijup. Priznanje in pohvalo
Šaho^Aske zveze Slovenije ob 40.
obletnici uspešnega in plodnega
šaliovskega delovanja je predal
generalni sekretar Franjo Br-
glez,. N^višje vodstvo Šahovske
zveze Slovenije pa je Šahovsko
društvo Izbira Ptuj predlagalo
za Bloudkovo plaketo. Predsed-
ni.k 10 Telesnokulturne skupno-
sti Ptuj Jože Štrafela pa je
društvu čestital in predal
priznanje.
Ob tej priložnosti so bili za
nesebično in neumorno delo pri
razvoju šaha nagrajeni z zlato
plaketo Edo Rudolf, Janez
Podkrajšek, Janko Bohak, Mi-
lan Kneževič, s srebrno plaketo
Martin Majcenovič in Ferdo
Pešl ter z bronasto pjaketo
Milan Šeruga in Jurica Škarja.
Priznanja za uspešno delo pri
organizaciji in razvijanju šahov-
ske dejavnosti je prejelo še 13
bivših in sedanjih članov
društva. Posebno priznanje za
dosežene tekmovalne uspehe .v
letih 1974 - 75 sta prejela
Tatjana Vaupotič in Danilo
Polajžer.
Zlato plaketo in priznanje za
zasluge pri razvoju šaha je
prejelo trg. podjetje IZBIRA
Ptuj in njen direktor Bruno
Valentin, prav tako pa občinski
sindikalni svet Ptuj in občinska
konferenca Zveze socialistične
mladine Slovenije - občine
Ptuj.
Vsi navzoči pa so strnih eno
misel - še nadaljno uspešno
delo in razvoj, vključevanje
mladine zlasti po vaseh, v
osnovnih in srednjih šolah,
povezanost z delovnimi kolek-
tivi in pripadniki JLA ter z
željo za čimvečjimi uspehi
dmštva in posameznikov.
Danilo Pol^žar in Janez PodkngSek.
Foto: Kosi
najzasluženjši
šahovski delavci
j EDO RUDOLF - drugokate-
gornik za tekmovalne uspehe in
organizacijsko delo v letih 1947 -
1971, ko je opravljal različne
dolžnosti v vodstvu društva ter bil
eden izmed najaktivnejših organiza-
toijev šahovskih tekmovanj. Vzgojil
je več generacij ptujskih š^istov. V
letih 1956 - 61 in od 1963 do 71 je
bil predsednik društva, prvak
društva od leta 1951 do 1956 in več
kot 10 let aktiven funkcionar
šahovske podzveze Maribor.
JANEZ PODKRAJŠEK - mojstr-
ski kandidat za tekmovalne uspehe
in organizacijsko delo v letih 1948
do 1975 - najuspešnejši ptujski
šahist. Prvak društva 1949, 50, 60,
65, 67, 73, in 1975. Bilje mladinski
prvak Slovenije 1949 in osmi na
državnem prvenstvu istega leta.
1964 in 66 je bil prvak mariborske
regije in trikrat uspešno nastopal na
prvenstvu Slovenije. 1965. leta je
osvojil prvo do drugo mesto ter
uspešno nastopil na polfmalnem
turnirju za državno prvenstvo.
Odlične rezultate je dosegel v
dopisnem šahu, kjer je stalni član
slovenske in jugoslovanske reprezen-
tanix. Z odličnimi rezultati je
prispeval k vsem uspehom domače-
ga moštva. Svoje bogate izkušnje pa
prenaša na mlajše šahiste, saj je
večkrat uspešno vodil pionirsko
šahovsko šofo.
JANKO BOHAK mojstrski kandi-
dat - za tekmovalne uspehe in
organizacijsko delo v letih 1952 do
1975. Opravljal je različne dolžnosti
v društvu in šahovski zvezi Maribor,
vodil vrsto tekmovanj, je republiški
šahovski sodnik. Prv^ društva je bil
leta 1968 in 1974. Na mladinskem
?rvenstvu 1954 je zasedal 9 mesto,
965 deli prvo do tre^e mesto na
prvenstvu mariborskega okraja,
odlične rezultate pa je dosegal na
moštvenih tekmovanjih. Izredne
rezultate dosega v dopisnem šahu,
dvakrat je uspešno nastopil na
finalnem turnirju za dopisno
prvenstvo Jugoslav^e, osvojil je štiri
prva mesta na mednarodnih dopis-
nih turnirjih in se uvrstil na
polfinalni turnir za svetovno
prvenstvo v dopisnem šahu;je stalni
dan slovenske in jugoslovanske
dopisne šahovske reprezentance.
MILAN ING. KNEŽEVIC prvo-
kategornik - za organizacijsko delo
in tekmovalne u^ehe v obdobju
1965 do 1975; je najaktivnejši
organizator šahovskih tekmovanj v
(Nadaljevanje na 12. strani)
/
paberki ob robu ša-
hovskega poua
Vsi ne vedo...
-	daje bilo odigranih 120 partij,
od tega je bilo 63 zmag in 57
remijev;
-	da mednarodni mojster Puc ni
zgubil niti enega srečanja, 12 pa jih
je remiziral;
-	da so bih vsi udcleženci turnirja
vseskozi zdravi, bolan pa je bil
uradni turnirski zdravnik Ante dr.
Mile ta:
-	da je veteran Stojan Puc od 25
republiških prvenstev nastopil na
prvenstvili 21-krat, kar ni uspelo še
nobenemu drugemu;
-	da je glavni sodnik Bohak imel
eno od n^^večjih skrbi (glede na
letošnje nestalno vreme) ah ima v
dvorani zaprta ali odprta okna, da
mu ne bi zmočilo zelo lepo
pripravljene dvorane - baje pa da
doma te skrbi ne kaže, pa če tudi bi
mu skozi okno odplavalo pohištvo;
-	da je mojster Šiška imel stalne
težave z alikimatizacgo na štajer-
skem vinorodnem področju;
-	da je v VI. kolu ob koncu
tekmovanja zmanjkalo električnega
toka in ko so žarnice spet zasvetile,
je glavni sodnik Bohak ugotovil, da
mu je nekdo ukradel konja, kljub
detektivskim sposobnostim pa ni
mogel v Ptuju najti tistega, ki se bavi
s tem hobijem;
-	da so ob koncu turniija biU vsir
udeleženci gostje KK Ptuj. V vinski
klet na poizkušnji vin je veteran
Šiška ugotovil, da hranijo arhivsko
vino letnik 1917 ter komentiral, da
je bilo leto zelo rodovitno, ker se je
tega leta tudi sam rodil;
-	daje partija Šiška: Podkrajšek
n^bolj zabavala navzoče ^ubitelje
šaha, saj sta igrala ,,zvočni" šah . . .;
-	da ima glavni sodnik Janko
Bohak odličen recept za vse debele,
kako se znebiš odvečnih kilogra-
mov, saj je v slabih treh tednih
shujšal za 9 kilogramov;
-	da si je v tej „mrtvi" športni
sezoni ogledalo 16-dnevno tekmo-
vanje nad 2000 gledalcev, med njimi
tudi lepo število nežnega spola.
12. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 28. AVGUSTA I975
Končano republiško prvenstvo v šahu
(Nadaljevanje s 11. strani)
Ptuju, od leta 1967 dalje pa je z
vnemo in elanom močno prispeval k
aktivnosti društva in članov. Je
predsednik društva od leta 1971
dalje ter funkcionar šahovske zveze.
Na ekipnih tekmovanjih dosega
odhčne rezultate. Prav posebej pa se
je izkazal pri organizaciji letošr;jih
prireditev ob štirideseti obletnici
delovanja šahovskega društva Izbira
Ptuj.
Zupane
KARTI NG
V Vrhniki tretji
Tekmovalci AMD Ptuj so se v
nedeljo udeležili republiškega pr-
venstva, ki je bilo v Vrhniki.
Organizatorji so tekmovanje dobro
pripravili kljub temu, da je
tekmovanje stalno motil močan dež.
Ptujčani so tokrat nastopili z že
prekaljenimi tekmovalci, žal pa se
tekmovanja niso udeležili mlajši, ki
bi jim to nedvomno koristilo in bilo
kot trening dobrodošlo. Vodstvo
karting kluba bo moralo temu v
bodoče posvetiti več pozornosti.
Žal tokrat ni dokončal dirke
junior, kar je ekipa občutila pri
skupni uvrstitvi, saj bi z biJo
kakšnim prispevkom točk uvrstitev
ekipe bila viga. Tudi vprašanju
juniorjev bo potrebno v bodoče
posvetiti več pozornosti.
V kategoriji lOOccm je zmagal
Alojz Prek iz Vrhnike, Uroš
Langerholc je bil IV, Dušan Korošec
11, Ignac Prosenjak pa je zasedel 15.
mesto.
V kategoriji 125 ccm jc zmagal
Karlo Bužan iz Postojne pred
Milanom Slano in Slavkom PisJa-
kom, Stanko Vindiš seje uvrstil na
7. mesto, I'ranc Kranjc jc bil 18.
Branko Babič pri juniorjih je ostal
brez uvrstitve.
Ekipni vrstni red: Vrhnika 122
točk, Moste-Ljubljana 108, Ptuj
98, Postojna 88. Nova Gorica 83 in
Koper 71.
Skupno je nastopilo nad 50
tekmovalcev.
Ob tej priliki jc v imenu AMZ
Slovenije republiški delegat Viktor
Krajnc podelil najboljšim pokale in
priznanja za dosežke v letu 1974,
EKIPA AMD Ptuj je prejela lep
pokal za osvojeno II, mesto v
preteklem letu, prav tako pa Slavko
Pislak pokal in priznanje za
doseženo 11. mesto v kategoriji 125
ccm.
Zupane
ORMOŽ
Dan TRIM plavanja
.ZA VITKO POSTAVO JE PLAVANJE PRAVO!"
Telesnokulturna skupnost Ormož
pripravlja za to soboto, to je 30.
avgusta ■ dan trim plavanja. K
sodelovanju so ■ povabljeni vsi:
starejši občani, mladina, pionirji,
cicibani itd. Za pridobitev značke in
naslova TRIM PLAVALEC morajo
preplavati: moški od 12. do 50. leta
starosti - 200 m, moški nad 50 let
starosti 100 m ženske od 12. do
50. le\a starosti •- 100 m, ženske
nad 50 let starosti - 50 m, pionirji
in pionirke od 7. do 12. leta starosti
-	50 m in cicibani do 7 let starosti
-	25 metrov. Stil plavanja je
poljuben in ga tekmovalci lahko
vsak' čas menjajo. Počiva se lahko
samo pri obratu in to največ 10
sekund. Starta se lahko tudi brez
skoka, plavalni pripomočki pa -
razum^ivo - niso dovoljeni. Cas
plavanja se ne meri.
Tekmovanje bo omenjenega dne
med 9. in 19. uro na ormoškem
kopališču. Prijavite se laliko kadar-
koli pri organizatorju tekmovanja na
bazenu. Tam kupite prijavnico, jo
izpolnite in oddate sodniku na
progi, ki je določena za vašo
kategorijo glede na starost. ■
Akcija, ki jo bodo ponovili v
nedeljo dopoldan, se bo odvila ob
kakršnemkoli vremenu. Vstopnina
na kopališče bo ta dan polovična.
Organizator vabi in pričakuje
velik odziv na prvi akciji TRIM
plavanja, aj 'je z^ vitko postavo
plavanje pravo!
jr
Nesreča kolesarja
Na Mariborski cesti v Ptuju je v
ponedeljek, 18. avgusta voznik
kolesa s pomožnim motorjem
Dragotin Tutič iz Maribora zaradi
prevelike hitrosti in vinjenosti
zapeljal pred osebni avtomobil, ki ga
je vozil Ladislav Novak iz Cakovca.
Kolesar je padel ['K) cestišču in so ga
zaradi poškodb odpeljali v ptujsko
bolnišnico. Škode na obeh vozilih so
ocenili za 2500 dinarjev.
zk
Huda nezgoda
v Markovcih
v soboto, 16. avgusta se je,
Markovcih okrog osme ure zjuk
pripetila, huda prometna nesreča
kateri je izgubil življenje 8l.ie(,
Ivan Zriidaric iz Dolane 13,
Nesreča se je pripetila na ca
Ptuj Bori pri vasi Markovci, kol
Žnidarič zaprl pot avtomobM
Ivanu Valpetiču, ki je lčii,|
močnemu zaviraniu trčil v nem
vidnega kolesarja. Pri trčenju j
kolesar dobil hude poškodbe in j
kraju nesreče umrl. Škode •
avtomobilu je za okrog 40(|
dinarjev.
OBVESTILO
DES TOZD
Eltektro Ptuj
obve šča prebivalce krajevne
skupnosti Ptuj, Rogoznica in
druge,, da sta novozgrajena
elektrc>energetska objekta jam-
borskci transformatorska
postaje 1 in visokonapetostni
električ-ni vod v Rogoznici
(naselje ob železniški progi)
pod
napevtostjo.
Plezanje po jamboru in drogo-
vih je nevarno za življenje.
Trk v Ptuju
16. avgusta sta v Ptuju, i
Strafelovi ulici okrog 18, ure trči
osebna avtomobila Antona Pukšii
iz Mez.eovc in Franca Hojnika j
Ptuja. Do nesreče jc prišlo na ozkej
predelu cestiiiča, kjer sta vod
čelno trčili, V Hojnikovem avtom
bilu sla se poškodovali Jožica j
Marjeta Hojnik, ki so ju pripoljalii
ptujsko bolnišnico. Škoda j
ocenjena na 30 tisoč dinarjev.
Neprevidna kolesarkaj
Okrog 10. ure se je v ponede|l
18, avgusta zaradi' neprevidne vol
poškodovala kolesarka \laffl
Zelenko iz Budine 51,	\
Osebni avtomobil, ki ga je vlj
Vladimir Horvat iz l orinina 6,)
pripeljal iz smeri Spulilja pci
Ptuju. V vasi Budinaje z leve stri
na cesto zapljala kolesarka tako,4
je avtomobilist trčil vanjo, jo zbilj
cestišču in se kasneje še zaletel
mostno ograjo. Ponesrečenka i
zdravi v ptujski bolnišnici. Škode)
za 15-tisoč'dinarjev.
SP. POLSKAVA
Kako dolgo še brez ograje
Potok Polskavai predstavlja za kraj Sp, Polskavo gotovo popestritev.*
teče po sredi naselja in je ob njem predvsem v poletnili mesecih prijetn:
sprehajahšče, pred čeisi pa so v njem ispirale perilo mnoge domačinke. Raze:
svoje vrednosti pa je mogoče ob njem opaziti tudi del zanemarjenosti, kaiš
posebno velja za most v središču naselja, ki kaže nelepo podobo že kar dot:
dve leti, ne da bi se v tem času kdo spomnil, da gaje potrebno popraviti,
Prav na tem mostu se kažejo tudi posledice voznikov. Kar trt
avtomobili so v krati:em obdobju tukaj okusili pomanjkanje ograje, pa S
tako „našli" pot v potok. Ograja pa je še vedno ostala uganka.
Kdo jo bo popravil, se še niso odločili, sicer bi že bil ta ne ravno I«!
videz, ki povzroča tudi težave voznikom, odpravljen.
Nekateri krajani s e sprašujejo, kako dolgo to središče njihovega naseji
„krasila" takšna podolba. Mogoče pa bo potrebna složnost vseh in bo tat
dveletno čakanje odp.adlo, kraj pa bo postal lepši in cesta varnejša i
voznike.
Foto in tekst,; V. HorvT
lEDNlK - ČETRTEK, 28. AVGUSTA 1975
stran 13
Srečanje'
Foto: Stojan Kerbler
Za muslimane je dajanje m.i-
loščine eno od petih osnovnih
verskih načel.
HRAST IN BUKEV
Hiast in bukev sta sklenila,
da v Afriko se bosta napotila;
doma povšeči jima ni,
preveč slabo njima se godi.
Bukev prva pravi hrastu:
„Hej, prijatelj, greva v
Afriko!
Tam ti teče vse po maslu,
ej, prijatelj, tam res dobro
bo."
A premisli hrast si in ji
pravi:
„Ti kar pojdi, več se mi ne
vrni,
kar v Afriki ostani
in s palmami v nevarnosti se
brani!"
Tako modruje hrast in
bukev z njim se strinja.
Najlepše pač doma je in Afrika
iz misli jima izginja.
Kristina Gajser,
7. b, OŠ Majšperk
M OJA MAMICA
Mamici je ime Zinka. Ima črne
lase in rjave oči. Vsak dan hodi
dopoldan v službo, popoldne pa'
dela doma. Kuha nam kosilo,
pere. pospravlja, pomaga meni pri
učenju in pazi na malega bratca.
Je zelo pridna, saj dela večkrat
tudi pozno v noč. Zato imam
mamico zelo rada in bi bila zelo
nesrečna, čc bi jo izgubila.
Blanka Rober,
1. r., OŠ Majštx;rk
KO SEM BIL BOLAN
Najprej sem dobil vročino. Z
mamico sva- šla k zdravniku.
Zdravnik me je pregledal.
Predpisal mi je sirup in tablete.
Moral sem ležati in jemati
zdravila. Čez pet dni sem moral na
kontrolo. In spet sem bil zdrav.
Branko Potočnik,
1. r., OŠ Majšperk
RUNO
Ko sem obiskoval otroški vrtec,
sem si vedno želel, da bi imel
svojega psa. Zato mi ga je oče
nekep ane zares prinesel. Psa sem
se zelo razveselil.
SkleniU smo, da se bo imenoval
Runo. Bilje zelo prikupen mladič,
zato smo ga vsi vzljubili. V
začetku je bil le majhna kepica, ki
je zelo hitro rasla.'
Tako je kaj hitro zrasel ■ v
odraslega psa. Ker je ovčar, je kar
precej velik. Je značilne črne
Wve, le po trebuhu je rjavkast.
Že takoj v začetku sem opazil, da
je s kokošmi na bojni nogi. Kokoš,
ki jo je opazil, je namreč skoraj
vedno klavrno končala. S tem, ko
je odraščal, je postal precej hud in
zato nevaren za okolico. Zato smo
ga pripeli na verigo. Najraje
poležava in se greje na toplem
soncu. Ce opazi neznanca, začne
vedno divje lajati. Zelo rad se igra
in teka prosto'po gozdu. Prihrani
je zelo izbirčen, najraje pa ima
sladkarije.
Sandi Blažič,
5. a. OŠ Poljčane
14. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 28. AVGUSTA I975
rodili- so:
Rozalija Kiapša, Krčevina 1 -
Mitja; Mina Štumbergcr, Cirkulanc
32/d - dečka; Tlizabeta Bosilj,
Korenjak 7 - dečka; Ljudmila
Hrženjak, Gorenjski vrh 8 - dečka;
Marija Hliš, Budina 2 - Janeza;
Tatjana Verbek, Zagrad 23 —
Klavdijo; Elizabeta Vaupotič, Cii-
kovce 40 - Alenko; Darinka
Gojkovič, Budina 5I/b - Anitt);
Sonja Pislak, Majšperk 11/a -
Marka; Silva Rozman, Pavlovci 14 -
Natašo; Kristina Hajšek, Majšperk
34 - dečka; Antonija Vidovi.č,
Lovrečan - Moniko; Marija Špss,
Kovača vas 69 - Natašo; Anica
Ilovšek, Dravinjski vrh 31 - Dejana;
Ivanka Tušek Galovec 4 - Josipa
Vida Praš, Ptuj - Trstenjakova 9 -
Uroša; Terezija Krajnc, Veliki Okič
5 - Ivanko Ana Bračič, Kicar 104
- dekUco Nada Hriberšek, Apače
185 - Ksenijo Vera Rogina
Videm pri Ptuju 39 - deklico
Terezija Kristovič, Pacinje 13 -
dečka; Rozalija Lozinšek, Moškanjci
39 - deklico Martina Tomanič
Lovrenc na Dr. polju 22 - Marka;
Silva Cajnko, Miliovci 6 - deklico
Jožefa Topolovec, Gradišče 31
Bernarda Zlatka Jaušovec Runeč
22 - Roberta Marija Maliorič '
Gabcrnik 13 - deklico; Silva Maroh
Dravinjski vrh 13 dečka Marija
Matjašič Rucmanci 30 - dcklico
Magdalena Lah Majšperk 9/a
dečka Kristina Kurbos, Ptuj,
Kajuhdva 1 - Andreja Danica
Mandl Ptuj Murkova 3 - Boštjana
Ida Drevenšek, Dežno 36 - dečka
Sonja Ropič Ptuj Gregorčičev
drevored 11 Mateja^
POROK!
Franc Dajnko Ptuj Prešernova 19
in Vera Lancoš Ptuj Slovenski trg
6 Jožef Topolovec, Veliki Okič 61
in Jožica Šeruga, Ljubsiava 16;
Leopold Varžič, Majšperk 44 im
Persa ■ Popovič Sombor Brače
Lukačeva 29; Martin Pulko Zetalie
98 in Mara Djokič Miladiči Ivan
Nemec Noršinci 6 in Marica
1'ideršek Pobrežje 171 Ivan Šibiila
Apače 250 in Silva Murko Apače
203; Srečko Artenjak Brstje 31 in
Kristina Špindler, Brstje 30 Anton
Zelenik Vumpah 15 in Stanislava
Strgar Krčevina pri -Vurberku 82
Franc Sočič Budinci 68 in Cve-.tka
Pavlovič Vintarovci 47 Št£;fan
Murko Apače 29 in Nada l^h
Pobrežje 5 2/a.
--
horoskop
OVEN (21. 3. - 20. 4.): Zgubili
boste voljo do drugih stvari, ^^
vam nekdo ukrade vašo zamisel za
srčkani del življenja. Nenadoma
boste nehali srečevati nekatere
znance in prijatelje. Upanje na
lepše ostane:
BIK (21. 4. - 20. 5.): Malo
potlačite čustva m bodite bol]
premišljeni - to vam manjka. Res
da so vas nekatere stvaij
neskončno vznemirile in razburile,
vendar so argumenti za pomiritev
na dlani. Tišina bo zvečer , . .
DVOJČKA (21. 5. - 22. 6.I;
L ica vam bodo kar žarela in rdela,
ko sc vas bo nekdo spomnil'
Upanje zmeraj ostane, četudi vse
drugo izgme. Pričakovanje ob
koncu tedna ne bo zaman. Zaradi
dega boste prikrajšani.
RAK (23, 6. - 22, 7,): Polete
sc že nagiba k jeseni, vi pa ste šc
\cdno na vrhu vročične zaljut>
Ijenosti. Odgovora ne boste dobili,
dokler ne premagate svoje sramež-
ljivosti in ne pomežiknetc. Želimo
veliko sreče,
LEV (23, 7, - 22. 8,): Z
napihnjenostjo si ne pridobivamo
prijateljev (razen lažnih!) temveč
običajno sovražnike, Morate ro
vsakomur povedati, kaj vse ste
kupili in kako boste povsod
osvajah. , . Premislite o tem.
DEVICA (23, 8. - 22, 9,1:
Odslej vam ne bo šlo nič slabšt
kot doslej, a kljub temu njenega
klica ne boste čakali zastonj, Reii
ne boste mogli nič dobrega, zato
se bo dolgočasje nadaljevalo,
Pamet v roke" pa bo!
TEHTNICA (23. 9, - 22, 10,1;
Kak sprehod po dežju ali k^
šaljivega bi vas verjetno sprostilo,
V grlu vas tišči, če se nekdo 1
nekom samo pogovarja. Nekaj bo
treba narediti z vami, sicer ^
bosta še morala raziti.
ŠKORPIJON (23. 10, - 22
II.): Nekaj novega bi vam prišlo
prav. Za dobro novico boste
livaležni nežni osebici, ki ji bost«
to tudi povedah. Nekaj zamolča-
nega bo prišlo na dan ob
nepravem trenutku - k sreči brez
posledic.
STRELEC (23, 1 1. - 20, 12,):
Jesenskih nakupov se ne lotevaj«
s praznim žepom. Neko potovanji
odpade izključno po vaši krivi
Že v četrtek se bo razblinila misfi
na prgeten konec tedna, Podar-
jeno izkoristite.
KOZOROG (21. 12, - 20, D:
Pogovor s seboj in malce počitb
bi vam ta čas gotovo najbol
koristilo. Tudi vi lahko dobite tal:
nahod, da bo kar teklo iz vas -
čas je ugoden , . . Nekdo pride-
vendar brez običajnega nasmeha-
VODNAR (21. 1. - 20. 2.): W
vas preveč ne moti, če bo neU
časa doma vse narobe. Pokažit'
kdo ste! Kljub temu se bos«
morali z nekaterimi stva^'
sprijazniti - domači pa tudi. V
bodite strpni - dosegh boste vec
RIBI (20. 2. - 20. 3.): Dru^«
se napakici, o kateri bost"
premišljevali nek večer,
izognite. Stvari tečejo brez vas»
to vas vznemiija. Povejte nad^
jenim, kaj mislite o njih, da bo«
oni še več vam o vas! Zmenek!
^£DNIK - Četrtek, 28. avgusta 1975
stran 15
16. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 28. AVGUSTA I975
Ormož je odpel in odplesal
VESELJE JE TRAJALO VSO NOC - NASTOP NELE ERŽIŠNIK - PRIKAZ UUDSKlH
OBIČAJEV IN NOŠ - NARODNI PLESI - NAJLEPŠA UDELEŽENKA VEČERA JE BILA MAJDA
STRELEC IZ STOJNC
Ormoška noč ima očitno srečo,
posebej še glede vremena. Ta čas so-
običajno vse oči uprte v nebo, saj je
od tega vse ■ odvisno. Kljub
dvodnevnim napovedim za dež, je
vreme zdržalo, še več, prav lepo in
toplo je bUo. Zanimivo je tudi, da bi
letošnja ormoška noč bila mokra, če
bi bila na prvotno načrtovan datum
- to je 2. avgusta.' Vemo, da je
takrat deževalo, tokrat pa se je vse
odvijalo po zamisli prireditelja, le
močne roke, ki bi naredila več reda,
smo pogrešali. Po pojdimo kar od
začetka.
Največja turistična prireditev na
območju občine Ormož, pa verjetno
tudi širše, je letos privabila nad
5.000 obiskovalcev. Pričela se je ob
napovedanem času. V tako imeno-
vanem predprogramskem delu je
nastopila godba na pihala PD
Središče ob Dravi ter pozneje
ansambel Jožeta Krežeta. Prireditev
je potem, ko je moški pevski zbor
DPD Svoboda Ormož pod vodstvom
Franca Plohla zapel Zdravico,
svečano odprl generalni direktor
Slovina Janez Smole iz Ljubljane. V
programskem delu prireditve je
nastopila tudi folklorna skupina
prosvetnega društva iz Obreža, kije
razen nekaj ljudskih plesov prikazala
stare običaje, povezane s trgatvijo.
Izreden je bil tudi prikaz kmečkih
noš, kije zamenjal običajno modno
revijo. Ta del je pripravilo prosvetno
društvo Hum pri Ormožu. Posebna
strokovna komisija pa je izmed
koscev, žanjic, foringašev, ki so
pokali z biči, vinogradnikov ob
škropljenju trte največ točk priso-
dila mlatičem, ki so bili resnično
originalni
Najbolj nestrpno so vsi udeleženci
najdaljše ormoške noči pričakovali
Nelo Lržišnik. Končno je le prišla.
Njen nastop je trajal tričetrt ure.
Mnoge je navdušila, saj je v tem času
razpredla mnogo zanimivih šal -
nekaj je bilo povsem svežih, nekaj
pa tudi takšnih, ki smo jih že slišali.
Zelo aktualen je bU, na primer, njen
predlog, kako bi pri nas izboljšali
plačilno bilanco s tujino. V prostem
prevodu bi se glasil: Pri nas imamo
celo takšne gospode, da zanje
uvažamo svileni toaletni papir, s
katerim si po potrebi brišejo svojo
zadnjo plat. Gotovo bi storili bolje,
če bi takšne gospode izvozili, naj ga
zunaj dalje s . . . Posledica tega bi bil
povečan izvoz, uvoz pa bi upadel.
Seveda se ' ta šala v njenem,
zagorskem narečju mnogo lepše
sliši Bila je zabavna in to je
bistveno.
Ognjemet je nato pozdravil izbor
najlepše udeleženke večera. Tokrat
ni bilo običajnega ,,navala" in so
komaj „spravili vkup" 10 kandi-
datk. Izmed teh so prisotni
obiskovalci z glasovanjem izbrali
najlepšo in dve spremljevalki.
Največ glasov in s tem naslov
najlepše udeleženke Ormoške noči
75 je prejela Majda Strelec iz Stojnc,
zaposlena v tovarni avtoopreme v
Ptuju. Nagrado 1.000 dinarjev ji je
podelil predsednik društva kmetij-
skih inženirjev in tehnikov, kije bilo
organizator letošnje prireditve, Loj-
ze Kranjc. Prva spremljevalka
najlepše je .Milena Šterman, študent-
ka iz Orešja, na tretje mesto pa se je
uvrstMa Nevenka Humek iz Mari-
bora. Tri najlepše so prejele tudi
praktična darila.
Programski-del prireditve je bil s
tem končan. Sledilo je ljudskO'
rajanje, ki pa zato, ker je bilo pri
•vinski kleti in ne na kopališču, ni
bilo nič manj prijetno. Ansambel
Jožeta Krežeta s pevcema je j
gotovo tisti, ki je, kot teil
pravimo, „držal družto". Po mas
so mu tudi mladi glasbeniki iz ^
Nemčge, ki se imajo za mM
AvsenUce, ansambel ga se imenij
ALPE-ADRIA. Nastdpili bodo tu^
na letošnjem ptujskem festiv^j
narodno zabavne glasbe;	,
Letošnja ormoška noč je v vsfl
ozirih uspela, zato nasvidenje
prireditvi ORMOŽ POJE IN PLESi
76.
)
Tri najlepše. Na sredi zmagovalka večera Majda Strelec, s številko 2
Milena Šterman in Nevenka Humek (3).
Marica v elementu.
Foto: J. Raki^
Mladi obrežki folkloristi so prikazali nekaj starih plesov.
Trije od šestih mladih Avsenikov ansambla ALPE-ADRIA iz ZR
Nemčge. Nastopili bodo tudi na ptujskem festivalu.
vreme
do nedelje, 7. septembra 1975
Zadnji krajec bo v soboto, 30.
avgusta ob 00.20.
NAPOVED: Od četrtka, 28.
avgusta, do petka, 5. septembra,
bo lepo in sončno. Od 5. ali 6.
septembra bodo izdatne pada-
vine, ki bodo v presledkih držale
okrog 15 dni. Nevarnost poplav
bo v sredini meseca septembra.
Alojz Cestnik
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Pti?'|
tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova'
f>. p. 99. - Urejuje uredniški odbo^
zhaja ob četrtkih. Odgovo^
urednik je Anton Bauman. Teleft'
uredništva in uprave (062) 77-07'
Celoletna naročnina znaša '
dinaijev, za tujino 160 dinaijev '
Žiro račun SDK
52400-603-39458. - Tiska Mf
borski tisk, 62000 Maribor, Trža»
76.