Državotvornost halolidzma. Liberalci so veščaki v kovanju fraz (besed), ki so jim v prid. Taka njihova fraza je svoboda, za katero se baje borijo. V resnici pa ne priznajo svobode nikomur drugemu, ko samo sebi. Druge pritiskajo in tlačijo, za sebe pa zahtevajo svobodo besedičenja, laganja, hujskanja in bogatenja na tuje stroške. Dičijo se tudi s frazo nacionalnosti (narodoljubja): samo eni so nacionalni ljudje, drugo pa, zlasti kar se drži verskih načel, je baje brez vsakega narodnostnega čuta. Tretja fraza, s katero mislijo največ zaslužiti za svoje žepe, je državotvornost. Samo svobodomiselni in naprednjaški Ijudje so nacionalni in državotvorni in zato morajo biti stalno na vladi, veri zvesti elementi pa so baje do države ne v prijateljskotvornem, marveč v protivniškem odnosu. Taki elementi so dobri za to, da plačujejo davke in molčijo, v vladi pa bi ne smeli biti nikdar. Dobro poznamo te lažnjive fraze slovenskega gosposkega in kmetijskega liberalizma. V glasilih tega liberalizma, tedenskih in dnevnih, jih moremo čitati v vsaki številki. O priliki proračunske debate so nekateri petomajski poslanci v narodni skupščini gonili to politično-frazarsko lajno, s čimer so mogli doseči samo pomilovanje pri naših bratih na jugu. Ako si naši laži-svobodomisleci lastijo patent nacionalnosti in državotvornosti, je to potvorjen patent. Prava in v resnici požrtvovalna je samo tista nacionalnost, ki izhaja iz posvečenega vira krščanske ljubezni. In resnična državotvornost je samo tamkaj doma, kjer se izvršujejo krščanski moralni zakoni ter se izpolnjuje Zveličarjevo naročilo: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.« Ker pa lažisvobodomiselstvo noče dati Bogu, kar je božjega, bo državi in cesarju dalo samo to, kar dopušča njegova sebičnost. Kdor vedno krošnjari z državotvorstvom ter narodnim in državnim edinstvom, ne služi državi, marveč sebi in svoji koristi. V zadovoljtsvo nam je priznanje predsednika čehoslovaške republike dr. Beneša o državotvornosti katolicizma. Oglasilo se je namreč v letošnjem letu pri g. predsedniku odposlanstvo čehoslovaških Orlov in katoliških dijakov ter mu izročilo posebno adreso. Kot odgovor je dr. Beneš med drugim izjavil: »Katolicizem .ie med nami prebil mnoge preizkušnje. Po vojni je doživel razvoj, fci mu je v korist, Opirajoč se na lasten narod in demokratični razvoj je postal vsled razboritosti svojih voditel.iev narodni pokret. Kot lak je poleg drugih činiteljev ena izmed najmočnejših zaslomb naše demo- kracije. Izkustva iz drugih držav učijo, da verski pokreti (tudi katoliški) uspevajo tam, kjer velja načelo sporazuma, razprave, izravnave. Kjer pa vlada eamo sila in diktatura, tam je tudi katolicizmu težko. Načelo moje politike kot ministra in sedaj kot predsednika republike je mir, red, strpljivost, ne kulturna borba, marveč respektiranje vsake vercrizpovedi.« Dr. Beneš je pohvalil težnje in napore katoliške mladine za ostvarjenje čim ve- čje socialne pravice. »O tem je vedno treba razmišljati in z dobro voljo«, tako je rekel g. predsednik, »se bomo sigurno zedinili v izbiri praktičnih sredstev, s katerimi bomo to dosegli. To je edina pravilna pot zoper vse socialne skrajnosti, zoper revolucijo in boljševizem.« Naposled se je g. predsednik zahvalil odposlanstvu katoliške mladine posebno še za to, ker vsi deli in vse struje katoliške mladine čvrsto sodelujejo pri razvoju in ojačevanju obrambne sile čehoslovaškega naroda.