GrosuPlje (centrah sP 908 NflŠ KRAJ 1996 352(497.4 Dobrepolje) o l! III I II I ^ 119960027.5 ornit o L 1 W « ■ INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE Letnik 2, št. 5, maj 1996 Občinski svet je izbral osnutek grba Občine Dobrepolje Na zadnji, 18. seji OS, so svetniki izglasovali osnutek občinskega grba. Barva zastave je bila določena že na eni od prejšnjih sej in je v zelenoru-meni barvi. Grb občine Dobrepolje je razdeljen na dva dela. Na levem delu (po heraldičnih pravilih je leva stran desna, če gledamo grb) je atribut rumen klas na zeleni podlagi, ki simbolizira rodovitnost in bogastvo obeh dolin, na desni polovici pa je na modri podlagi rumen zvonček z nakazanim križcem, kar simbolizira predvsem pevsko tradicijo, pa tudi veselje, žalost, cerkev. Osnutek je bil izglasovan z devetimi glasovi, en glas je bil proti, eden pa vzdržan. Osnutek bodo dokončno oblikovali v društvu He-raldica, nato pa bodo o predlogu ponovno glasovali na občinskem svetu. M. Steklasa Sprejet proračun za leto 1996 OS je po obravnavi osnutka in vloženih amandmajih brez večjih zapletov sprejel letošnji proračun, ki znaša 249.224.260,19 SIT Več na str. 3 Vesele praznike vam želi uredništvo Iz vsebine: •©• POGOVOR Z JANEZOM JANŠO •©• AKTUALNO IZ OBČINE •» INTERVJU: JOŽE LENARČIČ -» PRORAČUN V ŠTEVILKAH •o- USPOSABLJANJE ENOT CZ •o- PODJETJE 'TRGOJAN" •» KULTURNI DOGODKI •» PRIPRAVE NA IGRE BREZ MEJA -» ŠOLSKE NOVICE Hvalnico pojem zelenemu travniku trav, toplemu vetru, ki ziblje 0oziminozito, velikimmstom kostanja ruipenim kot strd! Kari Mauser Ob proračunu za leto 1996 Občinski svet je na svoji 18. seji sprejel proračun za leto 1996. To je drugi proračun občine Dobrepolje in prvi, ki smo ga v celoti oblikovali sami. Ker so podrobnejši številčni podatki objavljeni na drugem mestu, se bom tukaj omejil samo na tiste, za katere mislim, da vas najbolj zanimajo ali pa jih želim še posebej izpostaviti. Prihodki proračuna znašajo skupaj 249.224.260,19 tolarjev. V tem znesku je zajeto vse, kar je ostalo od lanskega leta in kar naj bi občina prejela letos. Iz preteklega leta smo v letošnje leto prinesli kar 35 milionov tolarjev. Ta presežek je nastal deloma zato, ker smo sredstva dobili zelo pozno in jih pravzaprav nismo mogli porabiti, deloma pa smo presežek naredili namerno in ga prenesli namensko za zidavo šole in vrtca. V prihodke je vštet tudi samoprispevek, ki ga zbiramo namensko za vrtec in šolo ter za ceste v Strugah. Del samoprispevka, ki je namenjen za ceste v Strugah, se bo namensko porabljal vsako leto sproti, del, ki je namenjen za šolo in vrtec, pa homo zbirali in hranili do takrat, ko ga bomo rabili, ter ga porabili takrat, ko bo gradnja v teku. Seveda bomo storili vse, da bo denar varno naložen in obrestovan. Največji del prihodkov pomeni takoime-novana zagotovljena poraba, skupaj v višini 145.357.000 tolarjev, to je tisti del, ki ga država daje občinam iz. naslova 30% dohodnine, kar v naši občini predstavlja 55.594.000 tolarjev in finančno izravnavo, ki pokrije razliko. Vsi ostali prihodki pa so zbrani iz naslova prenosa iz prejšnjega leta, samoprispevka, ekoloških taks in predvidenim sofinanciranjem iz strani ministrstev, če se nam bo uspelo uvrstili na kakšen razpis. V proračunu mora biti letos zajeto prav vse, kar se v občini zbere ali dobi od zunaj. Seveda je proračun vedno samo predvidevanje, ker ne more nihče stoodstotno reči, da bo sredstev točno toliko, kot se v proračunu zabeleži. Da ne bi slabili programov, smo v proračunu predvideli tudi 5.7(X).(X)0,00 zadolževanja. Kredita seveda ne bomo vzeli, če ne bo nujno potrebno, ali pa če bomo med letom dobili druge prihodke, ki bodo ta izpad nadomestili. Čeprav velja temeljna resnica, da lahko porabiš samo tisti denar, ki ga imaš in daje zelo pomembno, kako ta denar pridobiti, pa se vsi, tudi občinski svetniki, mnogo bolj razživi-mo, ko se pogovarjamo o tem, kam nameniti sredstva, kijih imamo na razpolago. Potreb in žel jajc seveda vedno več, kot pa imamo možnosti in sredstev. Pri sprejemanju proračuna smo se okvirno držali planov vaških skupnosti in pa triletnega plana, ki gaje občinski svet sprejel na eni predhodnih sej. Vsega se pa, zaradi že zgoraj omenjenih problemov (premalo sredstev) ne da narediti. Skupni znesek predvidenih odhodkov je 254.864.260.19 tolarjev, ki smo ga razdelili med lakoimenovane tekoče odhodke, investicije in rezerve. Kakovost proračuna se gleda po tem, kakšno je razmerje med tekočimi odhodki in investicijami. Če investicijski odhodki presežejo tekoče odhodke, govorimo o dobrem proračunu, če pa je obratno, pa o slabem. Pri nas je to razmerje ugodno. Tekočih odhodkov je 1 14 milijonov, investicijskih pa 135 milijonov, 5 milijonov pa je rezerv. Tekoči odhodki so namenjeni tekočim zadevam, kot nam že samo ime govori. Tekoči odhodki pa so običajno tisti, ki se jim ne moremo izogniti. Razvoj v kraj pa prinašajo investicijski odhodki, ker se pri investicijah običajno govori o nečem novem, o nekem izboljšanju. Ker bi bila zadeva preobširna, če bi hotel podrobno razčleniti vse postavke, se bom omejil samo na najpomembnejše, predvsem investicijske. Rečeno v grobem, je glavni investicijski denar namenjen cestam - 50 mio tolarjev, komunalnim dejavnostim 39 mio tolarjev in gradnji prizidka pri šoli 40 mio tolarjev. Ostalih 10 mio tolarjev pa je v manjših zneskih razporejeno pri drugih dejavnostih. Razpreditev takoimenovane zagotovljene porabe je bila izvršena v glavnem po priporočilu Ministrstva za finance, ki nam je priporočilo povečanje za 6 % z ozirom na lansko leto. To so sredstva za delovanje uprave, šole, vrtca, kulture, športa, požarnega varstva, civilne zaščite itd. Uprava nas bo globalno vzelo v letošnjem letu stala manj, ker smo v preteklem letu investirali v prostore, letos pa bomo opravili samo še nekaj manjših investicijskih del. Verjetno vas najbolj zanima razporeditev sredstev na cestnem in komunalnem delu. Kakšne so torej večje postavke letošnjega cestnega denarja. Investicije se bodo odvijale na sledečih lokacijah: dokončanje ceste od Hočevja do občinske meje; modernizacija ceste proti Hočevju v dolžini 1 km do odcepa za Rapljevo, preplastitev ceste na Vidmu proti Podgorici, preplastitev in ureditev ceste po vasi v Podpeči, dokončanje ceste proti Vodicam, modernizacija ceste k sv. Antonu, modernizacija ceste skozi vas Tisovee in Celež, oz. tisti del krajevnih cest v Strugah za kaler-ga se bodo odločili sami. Dokončan bo pločnik v Predstrugah in če bo le mogoče tudi na Vidmu od cerkve do šole. Če hočemo seveda realizirati tako obširen program, je seveda nujno potrkati tudi na vašo pripravljenost za sodelovanje. Povsod, kjer se bo delalo, bodo vaščani, tako kot do sedaj prispevali del sredstev sami. V letošnjem letu bomo poskusili izpeljati tako, da se bodo ti enkratni prispevki šteli kot samoprispevek in jih boste lahko vnesli kot olajšavo v davčno napoved. Prav-tako bodo tudi letos vaški odbori zadolženi za pridobitev soglasij od lastnikov ob cesti oz. na trasi ceste. Tukaj moram žal ugotoviti, da nekateri naši občani, malo "preveč energično branijo svojo lastnino", ki vrednostno morda ne predstavlja velikega premoženja ali velike igube. V glavnem gre za načela. Toda dajmo se zamisliti, ali je res pošteno, da lahko čuvanje nekaj m2 zemlje, ki jo nekdo tako odločno brani, ogroža napredek in razvoj. Spoštujem lastnino in nasprotujem šablonskemu prilaščanju, toda vse v mejah normalnega in še sprejemljivega. Na komunalnem področju pa bodo šla večja sredstva za: sanacijo vodovoda (10 mio.), za ureditev centrov vasi v Ponikvah, Kompo-Ijah in Zagorici, ureditev odvodnjavanja iz Podpeške jame, izgradnja čistilne naprave v Poliskavcu, nakup zemljišča za mrliško vežico in obnovo zadnje strani pokopališkega zidu na pokopališču na Vidmu. Pa še ena postavka je precej velika, namreč plačevanje elektrike za javno razsvetljavo, ta nas bo stala preko 2 mio tolarjev. Obnova pokopališkega zidu se v glavnem financira iz najemnin za grobove, ki jih plačujete in morajo biti sedaj vključene v občinski proračun. Ob teh najemninah bi rad pripomnil, da so z, zakonom predpisane, višino pa je prej določala Krajevna skupnost, zdaj pa občina. Višina te najemnine, če se primerjamo /. drugimi, ni visoka. Večinoma jo tudi redno plačujete in kot vidite, seje s temi sredstvi v zadnjih letih tudi nekaj naredilo. To najemnino, kot redni prispevek, bomo uvedli tudi v Strugah in jo namenili /.a vzdrževanje in obnovo pokopališča. Večinoma to najemnino tudi skrbno plačujete, nekateri pa še vedno mislijo, da se bo dalo temu izogniti. To seveda ne bo tako lahko, ker zakon za nepla-čevalce tudi predvideva odvzem groba. Mi seveda ne želimo tako ostrih sankcij, vendar je prav, da poravnate vse zapadle obveznosti iz preteklih let, ker bomo v nasprotnem primeru prisiljeni sankcije tudi izvajali. Položnice za letošnje leto pa lahko pričakujete tekom enega meseca. Na njih bo spremenjen račun za plačevanje, zato bodite na to pozorni. Kdor je dolžan za nazaj, mora tudi plačati na nov račun. Čeprav sem hotel biti kratek in še zdaleč nisem povedal vsega, sem vseeno predolg. Pozdravlja vas župan Anton Jakopič 18. seja OS v znamenju sprejetja proračuna Sprejet proračun za leto 1996 - Izbran osnutek grba občine - Občina Dobrepolje je postala solastnik JKP Grosuplje. zagotovljenih nekaj sredstev za sofinanciranje prevoza učencev male šole in I. razreda, ki so oddaljeni manj kot 4 kilometre od šole, kar je bilo predlagano že na prejšnjih sejah (predlagatelji iz SKD). Podrobnejšo razlago proračuna lahko beremo v županovem količku. Poleg sprejema proračuna in sprejema osnutka grba je OS na tej seji potrdil Družbeno pogodbo Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, s čimer je občina Dobrepolje postala 10% solastnik tega podjetja. Potrditev le pogodbe pomeni, da občina postaja pol- nopravni upravljalec podjetja. OS je imenoval predstavnike lokalne skupnosti v svet JVIZ OS Dobrepolje v sestavi: Maroll Marko (Zdenska vas), Janez Šuštar (Podgorica) in Nevenka Novak (Kompolje). Poleg omenjenih treh bodo v svetu zavoda zastopani še trije predstavniki zaposlenih in trije predstavniki iz sveta staršev. Na seji je bil sprejet tudi predlog enega od svetnikov, naj se posebni prispevki občanov za infrastrukturne in druge objekte uvedejo kol samoprispevki, kar naj se objavi v Uradnem listu. Trije svetniki pa so vložili predlog, naj bi do izgradnje vežice pokojni, ki ne morejo ležati na svojem domu, ležali v spodnjih prostorih župnišča. Predlog ni bil uvrščen na glasovanje, ker jc župan in večina svetnikov menila, daje izvajanje takega predloga nezakonito. Svetniki so sprejeli program prostorskih izvedbenih aktov občine Dobrepolje in program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Pod točko RAZNO je bilo še nekaj vprašanj. Med drugim: Na vprašanje, zakaj še ni kontejnerjev, je župan odgovoril, da so že nabavljeni, čakajo le še na postavitev. Župan je bil Opomnjen, da ni izpolnil obljube vaškemu svetu Predslruge o izvedbi meritev. Njegov odgovor: S kamnolomom je bilo pismeno dogovorjeno, da bo meritve izvedel na svoje stroške, rezultati pa bodo objavljeni v Našem kraju. Bilo je še nekaj pripomb na izvajanje pluženja in vprašanje, kakšen je postopek, če hoče nekdo spremeniti parcelo v področje /a/.iiiljivosti. M. Steklasa loto: Naš kraj Zaradi odsotnosti Braneta Brodnika je sejo vodil namestnik Stane Jakič. Posvet pred nadaljevanjem seje. Glavna in najdaljša točka I H.seje, ki je bila 11. aprila 1996, je bila obravnava predloga proračuna, ki je bil po vloženih amandmajih tudi sprejet. Vloženi amandmaji so bili oblikovani in naravnani na osnovi predhodno sprejetega triletnega plana občine, kjer je poudarek na rekonstrukciji vodovoda. Zato so svetniki soglašali s prerazporeditvijo dela sredstev z nekaterih drugih postavk na vodovod (predlagatelji iz vrst SDS in SKD). Med drugim pa je bil sprejet tudi amandma, s katerim je Usklajevanje stališč? KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 Proračun občine Dobrepolje za leto 1996 BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 1. PRIHODKI 1. Prihodki, ki se razpo. med rep. in občino 2. Prihodki, ki pripadajo občini 3. Finančna izravnava odhodki za zagotovljeno porabo (1+2+3) 4. Prihodki iz naslova davkovin drugih dajatev 5. Prihodki od premoženja 6. Prihodki iz naslova sofinanciranj Prihodki za druge naloge (4+5+6) 7. Prenos prihodkov iz preteklega leta 8. Prihodki od delitvene bilance obč. Grosuplje 55,594,000.00 1,331,000.00 88,432,000.00 145,357,000.00 37,621,000.00 1,220,000.00 14,500,000.00 53,341,000.00 5,526,260.00 15,000,000.00 SKUPAJ PRIHODKI 2. ODHODKI 1. Plače, prispevki in drugi prejemki 2. Materialni in drugi stroški 3. Socialni transferi 4. Plačila storitev in dotacije javnim zavodom 5. Druga plačila storitev 6. Plačila obresti 7. Subvencije in transferi v gospodarstvu 8. Drugi odhodki Tekoči odhodki 249,224,260.19 13,760, 30,009 1,300 34,951 11,350 10 9,610 13,248 114,238 000.00 ,000.00 ,000.00 ,000.00 ,000.00 ,000.00 ,000.00 000.00 000.00 9. Investicijski odhodki - delov, občine 10. Investicijski odhodki - družb, dejavnost 11. Investicijski odhodki - gospod, infrastrukt. 12. Investicijski odhodki - gospod, razvoj in dr. Investicijski odhodki REZERVE 2,700,000.00 48,206,260.19 81,070,000.00 3,650,000.00 135,626,260.19 5,000,000.00 KUPAJ ODHODKI 254,864,260.00 PRIMANJKLJAJ RAČUN FINANCIRANJA Zadolževanje proračuna Odplačilo kredita Neto zadolževanje 5,640,000.00 5.770,000.00 130,000.00 5,640.000.00 PLANIRANI ODHODKI ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI Dejavnost občinskih organov Dejavnost uprave občine Izobraževanje Socialno varstvo Otroško varstvo Kultura Šport Zdravstvo Interesne dejavnosti mladih Kmetijstvo Turizem Razvoj drob. gospod. - sklad za razvoj Cestno gospodarstvo Komunalno gospodarstvo in var. okolja Stanovanjske gospodarstvo Poslovni prostori Urejanje prostora 13,100,000.00 17,660,000.00 70,458,260.19 8,490,000.00 13,620,000.00 9,276,000.00 2,390,000.00 2,580,000.00 300,000.00 5,900,000.00 1,500,000.00 2,000,000.00 50,200,000.00 39,480,000.00 1,150,000.00 750,000.00 4,000,000.00 Varstvo pred naravnimi in dr. nesrečami Druge javne potrebe Plačila obresti Rezerve 5,100,000.00 1,900,000.00 10,000.00 1,000,000.00 PROGRAM CESTNEGA GOSPODARSTVA OBČINE DOBREPOLJE ZA L.1996 Lokalne ceste 25,590,000.00 Vzdrževanje lokal, cest in zim. služba 8,000,000.00 Stroški pridobivanja soglasij, cenitev itd. 600,000.00 Talna promet, signalizacija 800,000.00 Vertik. promet, signalizacija 800,000.00 Moderniz. lok. ceste Zdenska vas - Hočevje 7,290,000.00 Moderniz. lok. ceste Rapljevo 6,000,000.00 Moderniz. lok. ceste Videm - Podgorica 1,200,000.00 Moderniz. LC Pri Cerkvi - Podtabor 500,000.00 Priprava projektne dok. 400,000.00 Krajevne ceste 13,700,000.00 Tekoče vzdrž. kraj. cest 1,000,000.00 Videm od star. gas. d. do lok.c. proti Podg. 500,000.00 Moderniz. ost. kraj. cest -Rekonstrukcija v Podpeči 1,300,000.00 - Moderniz. kraj. c. proti Vodicam 5,700,000.00 -Moderniz. ceste k Sv. Antonu 1,500,00.00 -Krajevne ceste v Strugah 3,700,000.00 Gozdne ceste Vzdrževanje gozdnih cest 2,000,000.00 Republiške ceste Ureditev pločnika v Predstrugah 3,960,000.00 Pločnik na Vidmu 4,700,000.00 Pripr. proj. dok. za pločnik na Vidmu 250,000.00 PROGRAM KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA IN VARSTVA OKOLJA Kolektivna komunalna raba Financiranje tokovine Sofinanc. dobave vode v višje ležečih krajih v času suše Stroški pridobivanja soglasij... Ureditev jav. parkirišča v naselju Videm Ureditev javnih površin v Kompoljah Ureditev centra Ponikev Javna razsv. v Podgorici Asfaltiranje centra v Zagorici Stroški izdelave proj. dok. Urbanistična zasnova centra Vidma INDIVIDUALNA KOMUNALNA Montaža in zamenjava hidrantov Rekonstrukcija primarnega vodovoda Ureditev odvodnjav. meteor, voda pred Podpeško jamo Sanacije vaških kanalizacij Čist. naprava Potiskavec Komunalna deponija Stehan Sofinanc.in nabava smetar, kamiona Nabava kontejnerjev Sanacija črnih odlagališč Rekonstr. obzidja na pokop. Videm Nakup novega zemljišča ob pokop. Varstvo okolja Zaščita vhoda v podz. jamo Tatarico 2,160,000.00 150,000.00 500,000.00 1.695,000.00 3,775,000.00 3,000,000.00 700,000.00 600,000.00 1,000,000.00 800,000.00 RABA 2,000,000.00 10,200,000.00 1,700,000.00 200,000.00 4,500,000.00 100,000.00 500,000.00 1,100,000.00 500,000.00 2,000,000.00 2,000,000.00 300,000.00 IZ ŽIVLJENJA STRANK 1_ Okrogla miza z Janezom Janšo Gost okrogle mize, Janez Janša, je na začetku povedal, daje že večkrat potoval skozi Struško dolino, toda priložnost za pogovor se je prvič ponudila zdaj. Izrazil je zadovoljstvo, da se je srečanja udeležil tudi župan občine Dobrepolje Anton Jakopič, nato pa je v svojem izvajanju prikazal značilnosti razvoja zadnjih let in trenutno situacijo v Sloveniji, predstavil je svojo stranko in utemeljil prednosti večinskega volilnega sistema. Janez Janša med županom občine Dobrepolje Antonom Jakopičem in predsednikom OO SDS Dobrepolje Stanetom Jakičem. Ustanovitev Krajevnega odbora SDS Struge Kljub toplemu sončnemu nedeljskemu popoldnevu seje 21. aprila /bralo v krajevni dvorani v Strugah precej ljudi, ki so se udeležili ustanovitve KO SDS Struge. Gostje bil predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Jane/ Janša, kije nastopil v drugem delu programa. Prvi del seje začel /. nastopom domačega moškega pevskega /bora, ki je zapel dve pesmi. Sestanek je vodil Franci Znidaršič, v delovnem predsedstvu pa sta bila še Darko Medja in Stane Miklič. V uvodnem del u je Franci Znidaršič poudaril, da je občina združila Dobre-poljsko in Struško dolino, obe dolini pa družijo isti ali podobni problemi. Ustanovitev KO SDS je rezultat enoletnih priprav, pomeni pa večjo možnost prenosa potreb in želja doline, do ustreznih orga- nov občine in preko nje tudi do višjih institucij. Na predlog predsedstva OO SDS Dobrepolje je bil za predsednika KO SDS Struge izvoljen Darko Medja, za člana pa Stane Miklič in Janez Krašcvec. Franci Rus in Jože Gregorič pa sla člana nadzornega odbora. Po izvolitvi je predsednik novo ustanovljenega odbora Darko Medja izrazil željo, da s skupnimi močmi čim več naredijo za kraj in na ta način tudi za Slovenijo. V Strugah je potrebno naredili in izboljšali marsikaj, to pa bo laže doseči z aktivnim vključevanjem v politično življenje. /. močnejšo stranko in več glasovi se vedno lahko doseže veČ. M.S. SLOVENIJA PO LETU 1990 Zadnja leta seje marsikaj dogajalo v svetu in še posebej v Evropi. Skoraj povsod je propadel komunistični sistem, dogodki v Sloveniji so pomenili le del velikih dogajanj, v katerih seje Slovenija dobro znašla, med drugim ludi zato, ker je imela pravočasno izdelan svoj nacionalni program. Poleg velikih sprememb, do katerih je prišlo, pa ni bilo opravljenega marsikaj, kar bi moralo biti. Slovenska država in njen parlament nista jasno povedala, daje nastala nova država na podlagi izglasovanega plebiscita. Tako kot so storile druge države, bi morala tudi naša sprejeti oceno o nedemokratičnosti prejšnjega sistema in začeti s popravljanjem krivic. Tako pa se morajo ljudje sami boriti za popravo le-teh. Denacionalizacija poteka zelo počasi. Proces, ki prav tako ne poteka ustrezno, je privatizacija, kar bo lahko imelo dolgoročne slabe posledice za razvoj države. V mnogih podjetjih bivši direktorji čez noč postajajo z različnimi ma-hinacijamj tudi lastniki. V lanskem letu je bilo izdanih 700 ovadb za vodilne delavce, obsojen skorajda ni bil nihče, vsaj od glavnih ne. Tisti, ki je krivice omogočal, dobival privilegije, ne more biti zainteresiran za občutnejše spremembe. LDS in ZLSS držita v rokah vse ključne položaje v gospodarstvu, sodstvu, vladi itd. Formalno imamo demokratični sistem, vendar iz ozadja deluje povezava starih struktur. Dodatni problem so privilegiji, ki jih je prejšnji sistem omogočal in izplačeval v obliki raznih dodatkov. Število teh privilegi-rancev je po letu 1990 še naraslo, saj so se jim pridružili s predčasnimi upokojitvami bivši pripadniki UDBE, policije itd. Nova država ni naredila skorajda nič v šolstvu. Medtem koje prejšnji sistem vzdrževal svojo ideologijo s pomočjo šolskega sistema, je novi sistem namesto korenitih reform naredil le nekaj popravkov. Zaradi vseh teh in drugih nerešenih stvari ni čudno, da se čedalje pogosteje sliši glas tistih, ki pravijo, daje slovenska država nastala leta 1945 in ne leta 1990. Skratka, imamo novo slovensko državo, nov demokratični sistem, vendar se vsebinsko mnoge stvari niso v ničemer spremenile. PREDSTAVITEV STRANKE SDS Janez Janša je poudaril, da ima Socialdemokratska stranka v Sloveniji dolgo tradicijo. Ravno l()() let je od takrat, koje bila prvič ustanovljena. V tistem prvem obdobju je bil najpomembnejši predstavnik stranke Ivan Cankar, katerega 120-letnico rojstva praznujemo letos. Februarja, leta 1989 je bila Socialdemokratska stranka na novo Delovno predsedstvo: Stane Miklič, Franci Znidaršič in Darko Medja, kije tudi novi predsednik KO SDS Struge. ustanovljena, njeno vodenje je takrat prevzel dr. Jože Pučnik. Na lokalnih volitvah leta 1994 je dosegla velik uspeh. Njihova želja je, da na letošnjih državnih volitvah stranke slovenske pomladi dosežejo absolutno večino, znotraj njih pa velik procent za SDS. Veliko pa bo odvisno od volilnega sistema, kakšno oblast bomo imeli. ZA POŠTENE VOLITVE Janez Janša pravi, da danes vsi priznavajo, daje sedanji volilni sistem slab. Poleg nerazpoznavnosti in drugih slabosti omogoča take vrste manipulacij, kakršno si je privoščil Jelinčič, ki je na svojevrsten način prevaral svoje volilce, pa se mu ni nič zgodilo. Čeprav je večina njegovih poslancev kasneje prestopila k drugim strankam, je prav 12 njihovih glasov na začetku omogočilo sestavo vlade LDS. Ker ta sistem omogoča, da se pred volitvami obljublja eno, po volitvah pa dela drugače, se socialdemokrati zavzemajo za pravičnejši večinski sistem. Njegove glavne značilnosti so: uvedba 2-krožnega volilnega sistema v X6-ih volilnih okrajih, kjer se v vsakem voli po en poslanec na način kot se je volilo župane na zadnjih lokalnih volitvah. Na ta način se ve, za koga glasujemo, s čimer preprečimo, da pridejo v parlament nesposobni ljudje. 2 mandata sta namenjena italijanski in madžarski manjšini, 2 pa za Slovence po svetu. Ker je stranka vedela, da v parlamentu predlog ne bo sprejet, se je odločila za zbiranje podpisov za referendum. Predlog je do zdaj podprla SLS, medtem ko v SKD, ki seje leta 1992 najbolj zavzemala za ta sistem, ni pravega odziva. Verjetno zaradi zahtevane predvolilne koalicije. Povzela M. Steklasa Foto: Naš kraj Vprašanja na okrogli mizi Na predlog poslanca Jelinčiča je bil sprejet zakon o prepovedi nabiranja gob.To je za naše občane velik udarec. Za denar, prislužen od nabiranja gob, smo lahko kupili šolske potrebščine svojim otrokom. Ali se bo dalo zakon spremeniti? JANŠA: Razumem vašo prizadetost, tudi jaz sem kot otrok nabiral gobe in si kupoval potrebščine za šolo. Je pa to zakon, ki se ga da spremeniti. Ali si stranka kaj prizadava za to, da bi se ukinile privilegirane in predčasne pokojnine? JANŠA: SDS ima pripravljen program sprememb pokojninskega sistema. Predvidevamo ukinitev vseh predčasnih pokojnin razen invalidskih. Reforma pokojninskega sistema je nujna, je tudi ena od pogojev za vstop v EU. Tega se zaveda tudi vlada, vendar te reforme pred volitvami po vsej verjetnosti zaradi znanih razlogov ne bo izpeljala. Kakšno je vaše stališče do poslanskih privilegijev? JANŠA: Že prejšnji parlament je izglasoval zakon, po katerem so se poslanci lahko upokojili s 25-imi leti. Ustavno sodišče je to razveljavilo, trenutno se to ne da, vendar pa je v proceduri že nov zakon, ki z malo sprememb vsebuje isto. To se da ustaviti le s protesti javnosti. Ali lahko dobimo dodatna pojasnila glede zbiranja podpisov za referendum? JANŠA: V 60-ih dneh jih je potrebno zbrati 40.000. Vsak, ki se odloči za podpis, mora izpolniti obrazec na sedežu UE. Ugodnejša varianta zbiranja podpisov na sedežu novih občin je naletela na odpor, ker določeni krogi želijo neuspeh akcije. Akcija se začne 23. aprila, trajala bo do 21. junija, vendar bi bilo bolje, da bi se podpisi zbrali pred rokom. Na koncu je spregovoril nekaj besed še župan občine, ki je izrazil željo, da bi stranke slovenske pomladi bolje sodelovale med seboj. V Dobrepoljski občini so dobile veliko večino na volitvah, vendar se kaže tudi močna opozicija, kot se vidi v zadnji številki Našega kraja. Sam se zavzema za večinski sistem, svetuje pa previdnost na volitvah, saj se verjetno spet obetajo volilne prevare. Del moškega pevskega zbora Struge Polna dvorana v Strugah Nas kraj 5/1996 7 JANEZ JANŠA posebej za NAŠ KRAJ O stranki SDS in o Dobrepoljcih Z veseljem smo sprejeli sporočilo, da g. Janez Janša kljub nedavni poškodbi ni odpovedal obljubljenega obiska ob ustanovitvi KO SDS v Strugah. V mavčni oblogi in z berglami je prišel in poleg udeležbe na okrogli mizi bil pripravljen tudi na krajši pogovor za naše glasilo. I 'redstavila ga bom kar /. besedami Franci ja Žnidaršiea na okrogli mizi: "Janeza Janšo poznamo kot tistega Slovenca, ki seje v 80-ih letih z aktivnim delom upal upreti tedanji JI.A in tedanjemu režimu in je kasneje veliko prispeval k spremembi sistema in osamosvojitvi Slovenije. Po prvih samostojnih volitvah je ustvarjal in pripravljal pogoje, da smo Slovenci v nekaj dneh lahko opravili z mnogo močnejšim nasprotnikom. Kot prvi obrambni minister je zgradil obrambni sistem in tudi ves čas imel velik vpliv na dogajanje v državi. Zaradi tega vpliva je tudi prišlo do njegove načrtovane odstavitve. Danes, po nekaj letih, je stranka SDS, katere predsednik je, na vseh javnomnenjskih lestvicah najmanj na drugem mestu." To zadnje pa v volilnem letu lahko pomeni marsikaj. Paga vseeno nisem spraševala o volitvah. Iztočnica za pogovor je bila kar njegova poškodba. Prejšnjo nedeljo smo imeli promocijsko nogometno tekmo v Ivančni Gorici. Nekoč sem igral za njihov klub, zato sem se z. veseljem udeležil tekme. Pa se je zgodilo, tla sem si /vil gleženj. Gospod Janša, bili ste športnik in očitno se še vedno se ukvarjate s športom, vsaj občasno. Ali ste kdaj igrali nogomet na igrišču na Vidmu. Mislim na leta, ko še niste bili znani? Seveda sem igral na tem igrišču in to večkrat. Če bi bili povabljeni, ob kakšni posebni priložnosti seveda, zaigrati na tem igrišču, bi se odzvali vabilu? Bi se. Ce imam čas in če so možnosti, ne odklonim, Tudi odkar ste politik, ste bili v Dobre-poljsk i dolini že večkrat. Povabilu ste se ved- no odzvali. Je to zaradi bližine (Jrosuplja? Alije še kaj drugega? Mislim, da sem bil v tem času dvakrat pri vas. Tudi zaradi bližine. Pa tudi zato, ker je to del moje bivše "rojstne" občine in ker tu osebno poznam precej ljudi, imam pa tu tudi prijatelje. Sicer pa se pogosto udeležujem javnih tribun po večjih in tudi manjših krajih. Kakšen je vaš odnos do teh krajev? Kaj lahko rečete o Dobrepoljcih? Zdi se mi, da so ti kraji podobni drugim, ima pa dolina svoje posebnosti, pa ne samo zaradi značilnega narečja. O Dobrepoljcih pa mislim, tla so načelni ljudje. Ali lahko Dobrepoljci in Stružanei upamo, da se bo v primeru, da boste po volitvah v vladi, spremenilo kaj na bolje tudi v malo bolj odročnih krajih, kot so naši? V temelju našega programa je zavzemanje za enake izhodiščne pozicije, da se država približno enakomerno razvija in da se več pomaga manj razvitim krajem. Da ni človek zapostavljen že z dejstvom, kje se rodi. Ali v primeru, če boste zmagali ali sodelovali v vladi, načrtujete kakšne spremembe v lokalni samoupravi? Potrebno je, da se zamisel lokalne samouprave uveljavi v praksi. V tem trenutku mislim, da ne deluje. Predvsem se mi zavzemamo za dve stvari. Občinam je treba vrniti pravico do razpolaganja s prostorom. Urediti pa je potrebno tudi sistem financiranja občin. ponosom smo Demokrati Slovenije Socialdemokratska stranka Slovenije Potrebne so večje investicije v šolstvo na način, da bogate občine ne bi bile priviligirane. Otroci iz odmaknjenih krajev morajo dobiti enako znanje, zato pa je potrebno več denarja. Znano je, daje vaša stranka zelo aktivna in dobro organizirana. Zanima me, kako deluje Strokovni svet in čemu je bil ustanovljen. Ko seje v članstvu stranke nabralo veliko število strokovnjakov iz različnih področij, smo ustanovili Strokovni svet, ki ima oblikovane odbore na podoben način kot vlada ministrstva. Strokovni svet lahko svetuje poslancem, ko gre za sprejemanje zakonov, spremlja pa tudi delo vlade. Ker smo v opoziciji, stranka oceni, kateri ukrepi so dobri in kateri slabi. Hkrati pa Strokovni svet pripravlja tudi program, ki ga bo poskušala uresničevati naša stranka, če bo v vladi po volitvah. Kateri forumi so ustanovljeni pri SDS in kakšna je njihova vloga? Pri naši stranki delujejo interesne organizacije, katerih člani morajo biti tudi člani stran- ke. To so Socialdemokratska mladina, Odbor socialdemokratinj in Klub seniorjev in sc-niork. Člani forumov pa niso nujno tudi člani stranke, lahko so le simpalizerji. Delujejo pa naslednji forumi: gospodarski, sindikalni, krščanski, kulturni, univerziletnoznanstveni in narodni forum. To so širše organizacije s svojimi poslovniki, žiro računi. Prirejajo različne razprave, posvetovanja, tribune itd. V okviru Strokovnega sveta obstaja 16 različnih odborov, ki zajemajo praktično vsa področja. Kakšno sporočilo imate za naše bralce v luči pravkar ustanovljenega KO Struge? V stranki si prizadevamo, da bi poleg občinskih odborov bilo čim več krajevnih odborov v primerih, ko gre za zaokrožene celote. Na t£ način lahko stranka v konkretnem življenju kaj naredi. Mislim, da tudi Struge rabijo tak način organiziranja. Preko strankarske linije se namreč prenašajo interesi preko občine do državnih institucij. Na ta način jc možno rešiti marsikateri problem. Zelo me veseli, daje prišlo do ustanovitve KO SDS Struge, želim jim uspešno delo. Pripravila M. Steklasa VABILO Vljudno vabimo vse člane in simpatizerje SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE na redni letni občni zbor, ki bo 11. 5. 1996, ob 20.uri, v godbenih prostorih Jakličevega doma na Vidmu. Vljudno vabljeni! UPRAVNI ODBOR SLS INVESTITORJI POZOR VAŽNO OBVESTILO! Obveščamo vse zainteresirane kmete, ki želijo investirati, bodisi v izgradnjo novih kapacitet, obnovo starih, nabavo opreme, nabavo kmetijskega zemljišča, ali investirati v dopolnilno dejavnost na kmetijah, da je Ministrstvo za kmetijstvo objavilo v 20. št. Uradnegan lista RS, javni razpis za subverncioniranje obresti. Po tem razpisu ministrstvo subvencionira vse obresti za najete kredite do predpisane višine za posamezno investicijo. Zadnji rok za prijavo je 30. maj 1996. Ker jc razpis zelo ugoden pozivam vse, ki Želijo investirati, da se obrnejo na svetovalca za kmetijstvo g. Andoljška, lahko pa tudi na občino, da bodo dobili podrobnejše informacije. V istem uradnem listu je objavljen tudi razpis Sklada republike Slovenije za razvoj drobnega gospodarstva. Na ta razpis se lahko prijavijo enote malega gospodarstva, ki želijo investirati. Rok za prijave je odprt do porabe sredstev. To se pravi čimprej. Vsi ki ste za to zainteresirani se za podrobnejše informacije lahko obrnete na občino. Višina razpisanih sredstev je 1.400.000.000 tolarjev. Možno je dobiti kredit do 50% investicije, za vrednost investicije največ do 8(X).000 DEM. Obrestna mera je TOM + 6%. Zupan občine Dobrepolje A nton Jakopič OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE VIDEM 80, 1312 VIDEM DOBREPOLJE Tel. 787-210, Fax: 787-210 RAZPIS Vse zainteresirane starše, ki želijo, da bi njihovi otroci obiskovali varstvo v naši OE Vrtec CICIBAN Kom-polje, vabimo, dado 15. maja 1996 oddajo pisne prošnje na gornji naslov. Pogoj za sprejem otrok je dopolnjena starost treh let 1.9.1996. O rezultatih razpisa boste obveščeni do 5. junija, ko bo bila seja Razpisne komisije za sprejem otrok v vrtec. Ravnatelj: Ivan Grandovec Nas kraj SPOZNAVAJMO SVOJO OBČINO Količina padavin v občini Dobrepolje TABELA: Letne in mesečne količine padavin v mm na padavinskih postajah v občini Dobrepolje Mesec LETO 1910 JAN FEB MAR APRI MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC SKUPAJ Kompolje 224 78 91 74 77 91 167 60 178 142 213 . 155 1550 LETO 1911 Kompolje 51 4 139 76 79 101 20 0 126 143 33 142 913 LETO 1912 Kompolje 72 64 81 115 57 118 51 92 192 126 203 81 1251 Leto1913 Kompolje 69 26 55 108 117 43 279 164 232 56 116 124 1388 LETO 1914 Kompolje 43 47 174 60 166 186 191 69 152 19 117 190 1413 LETO 1915 Kompolje : 29 204 70 60 33 74 112 251 128 190 111 125 1578 LETO 1916 Kompolje 0 98 106 105 90 54 61 , 0 258 132 118 286 1308 LET01927 Videni 152 9 210 88 125 76 29 203 168 55 184 95 1394 LETO 1928 Videm 34 26 137 108 201 78 23 141 293 196 149 89 1475 LET01982 Zdenska vas / Podtabor 43 14 113 72 102 200 78 248 70 285 92 197 1513 LET01983 Zdenska vas 0 92 130 37 95 177 61 106 77 130 14 102 1021 Podtabor 43 116 145 30 137 154 51 129 112 142 11 118 1186 LET01984 Zdenska vas 149 141 85 93 133 120 124 54 149 160 63 98 1369 Podtabor 168 135 87 111 148 97 87 107 182 199 78 71 1469 LETO 1985 Zdenska vas 75 58 166 219 118 233 125 90 37 16 186 80 1404 Podtabor 81 42 186 198 126 218 121 143 37 17 187 77 1434 LETO 1986 Zdenska vas 86 107 87 114 87 189 102 136 77 137 59 53 1234 Podtabor 86 112 94 105 105 258 65 232 111 122 71 58 1419 LETO 1987 Zdenska vas 117 104 51 48 161 132 59 169 103 149 194 44 1332 Podtabor 119 126 17 58 167 107 76 151 89 166 194 35 1305 LETO 198 Zdenska vas 55 120 78 103 75 137 37 159 101 104 30 62 1063 Podtabor 52 116 85 99 65 194 36 128 110 126 33 50 1094 LET01989 Zdenska vas 0 55 95 149 122 212 215 176 166 21 91 31 1334 Podtabor 0 69 123 127 154 158 149 160 145 21 93 26 1225 LETO 1 900 Zdenska vas 13 42 100 151 61 165 114 119 145 209 191 75 1384 Podtabor 11 37 99 149 89 131 104 88 149 244 144 86 1327 LETO 1991 Zdenska vas 71 48 71 68 195 113 95 58 62 152 277 21 1231 Podtabor 76 69 62 82 238 103 57 47 50 135 262 21 1203 LETO 1992 Zdenska vas 45 42 128 79 49 162 74 18 66 255 94 100 1037 Podtabor 44 42 128 113 62 148 75 51 65 349 141 148 1367 LET01993 Zdenska vas 11 0 23 68 77 118 22 98 191 295 148 32 1083 Podtabor 15 1 74 97 61 162 33 97 184 214 i 73 126 1236 LETO 1994 Zdenska vas 59 27 26 151 113 206 56 155 74 139 49 67 1121 Podtabor 118 37 32 153 78 180 74 305 100 147 55 88 1367 LETO 1995 Zdenska vas VI 101 179 19 1o3 231 67 197 186 16 59 184 1396 Podtabor 73 123 190 29 119 212 68 177 222 22 82 196 1513 Ivan Grandovec Intervju: Jože Lenarčič "Potreben je čas za spremembe" Izid zadnjih lokalnih volitev je bil tak, da Ponikve nimajo nobenega svetnika v občinskem svetu, imajo pa zato podžupana. Jožeta Lenarčiča. Ljudje ga verjetno dobro poznajo bodisi kot sodelavca, sokrajana ali kot zelo aktivnega gasilca, a najbrž precej manj kot podžupana. Pa ne zaradi tega, ker bi bil manj dejaven na tem področju, ampak preprosto zato, ker je funkcija podžupana po zakonu o lokalni samoupravi manj opazna in z malo pristojnostmi. Ko sem ga vprašala za intervju, sprva ni bil preveč navdušen, nerad se izpostavlja v javnosti, ker nikoli ne veš, na kakšen odmev bodo naletele še tako dobronamerne besede. A za umik ni bilo več časa, bila sva že sredi razgovora. Ker je po naravi zelo radoveden in ga zanima veliko stvari, je tudi klepet z njim prijeten in zanimiv. Pritegnejo njegova jasna stališča o političnih in drugih zadevah, pa tudi njegovo razmišljanje o življenju je bogato. Pravi, da je življenje prekratko in predragoceno, da bi ga jemali na lahek način. Vedno bi se morali obnašati resno in odgovorno. Všeč mi je njegov življenjski moto: "Življenje zajemaj po kapljicah, vsak dan naj ti prinese kaj novega." Po poklicu je elektrotehnik, ima pa še celo vrsto hobijev. Zdaj, že v zrelih letih, seje poskušal celo v jadralnem padalstvu. V mlajših letih pa je precej planinaril, več kot 20 krat je bil na Triglavu, pozimi rad smuča, že 22 let pa je ribič. V posebno zadovoljstvo pa mu je ukvarjanje z vzorčnim sadjarstvom na domačem vrtu. Je pravi priročni vzdrževalec doma, saj poskuša vsa dela okrog domače hiše opraviti sam. Vseskozi jc veliko sodeloval v domači krajevni skupnosti, predvsem pa mu veliko časa vzame delo na področju gasilstva. Vča- sih kar težko uskladi vse obveznosti. Kadar pa le najde kaj prostega časa, gre najraje na izlet. Dolgčas mu res ni nikoli. Ko je postal podžupan občine Dobrepolje, ni bil brez. izkušenj v lokalni politiki. Skoraj pet let je bil poslanec v prejšnji grosupeljski občinski skupščini, kandidiral je na listi takratne SDZ za zbor krajevnih skupnosti. Na naslednjih volitvah ni želel več kandidirati, vendar ko mu je župan ponudil funkcijo podžupana, je ponudbo po razmisleku vendarle sprejel. Kako vidi in ocenjuje stvari kot podžupan pa je bila tudi glavna tema najinega razgovora. Kakšne pristojnosti imate kot podžupan? Pristojnost praktično nimam. Začasno, za obdobje do dveh mesecev, lahko nadomeščam župana v primeru prenehanja njegovega mandata. Gjp^fc ta preobremenjen, me lahko tudi zadolži za izvajanje določene naloge. Se vam zdijo pristojnosti po statutu dovolj definirane in dovolj velike? Kakšno je vaše sodelovanje z županom v okviru teh pristojnosti? Glede na velikost občine in županova pooblastila do zdaj še ni bilo potrebe, da bi me zadolžili za konkretne naloge. Mesto podžupana je bolj formalne narave. Mislim pa tudi, da jc župan kar krepkega zdravja in dovolj aktiven, da verjetno ne bo potreboval kakšne večje pomoči. Sicer pa tudi nisem nameraval aktivno sodelovali v novi občini, zato tudi nisem kandidiral v svoji stranki. Katera je vaša stranka? Bil sem član prvotne SDZ od vsega začetka, po razcepitvi pa narodni demokrat do prenehanja obstoja te stranke v maju 1995. Ta stranka mi jc najbolj odgovarjala, Sedaj pa se kar ne morem odločili za ponoven vstop v katero stranko. Če se bom kdaj odločil, bo to desna stranka. Ko sva ravno pri strankarstvu, kaj pričakujete od letošnjih volitev? Glede na razmere ne pričakujem bistvenih sprememb. Posebno zalo ne, ker sc stranke ne znajo med sabo pogovarjati in dogovarjati. Volilci bodo še naprej nasedali tistim, ki znajo lepše prepričevati, ne mislijo pa s svojo glavo. Vseeno pa računam na nekoliko višji procenl za stranke slovenske pomladi. Glede na to, da ste vabljeni in se udeležujete sej občinskega sveta in naj bi bili tudi o vsem obveščeni, bi vas prosila za mnenje o delovanju dobrepofjskega občinskega sveta. Ali opažate kaj posebne- KMJI2N! C A G ROS U P L J* 1 r Naš kraj NA OBISKU PRI PODŽUPANU 996 11 ga? Vas morda kaj preseneča? Res sem vabljen na seje občinskega svela, saj moram biti obveščen o občinski problematiki že po statutu. Seje pozorno spremljam. Največkrat potekajo dokaj konstruktivno, vendar se mnogokrat zavlečejo ravno zaradi posameznih svetnikov, ki se hočejo nekoliko bolj "izka.šljati". V bistvu prave opozicije ni, vendar so si stališča mnogokrat nasprotna. Pričakujem pa, da bo v letošnjem letu prišlo do večje polarizacije. Opažam, da imajo nekateri svetniki večjo težo kot drugi. Moti pa me, da velikokrat bolj zastopajo svojo krajevno problematiko in osebne interese kot politične programe svojih strank. Kako ocenjujete letošnji proračun? Popolnoma razumljivo je, da so potrebe večje, kakor so možnosti. Vendar so indeksi nekaterih postavk letošnjega proračuna preskočili vse razumne meje. Vsekakor bi se lahko zmanjšali nekateri materialni stroški in s tem dvignile nekatere nujne postavke. Zagotovo pa ne bodo vsi občani zadovoljni z letošnjim proračunom. Kako pa gledate na proračun kot predsednik Gasilske zveze? (ilede na zastarelost opreme in slabih pogojev dela v naših društvih lahko ugotavljam, da zaostajamo v povprečju 20 let za drugimi. PGI) Videm ima nezaključeno novogradnjo. V DVZ Ponikve imamo preko 120 oskrbovancev, za katere nimamo potrebne reševalne opreme. Za obnovo in vzdrževanje vseh sedmih domov smo lahko namenili samo I()().()()() SIT. Za ilustracijo lahko povem, da stane najskromnejše vozilo 1,8 M SIT, kombinirano vozilo pa vsaj desetkrat več. Predvidena sredstva v proračunu v višini zakonskega minimuma 2,8 mio SIT in požarne takse 1,2 mio SIT so kaplja v morje glede na stanje v Gasilski zvezi. Obsojeni smo na nadaljnje životarjenje. Če primerjamo nekatere druge postavke v proračunu, je opazili močno podcenjevanje gasilstva. Gasilska zveza Dobrepolje je bila ustanovljena v lanskem letu. Kaj bi lahko na kratko povedali u njenem delovanju do sedaj, o morebitnih problemih in načrtih za prihodnje? V lem kratkem času smo močno povečali interes za gasilsko dejavnost in jo približali občanom. Samostojno razpolagamo z denarjem, ki nam je namenjen, lažje spremljamo potrebe in tudi kontroliramo vlaganja. Načrtov imamo veliko, predvsem v izobraževanju kadrov in opremi društev, ven- dar kot sem že rekel, problem je pri denarju. Kako pa gledate kot krajan Ponikev na novo občino? Kraj Ponikve in njene prebivalec moramo gledali nekako iz Zgodovinske perspektive. Tudi krajevno smo vpeti na več sosednjih občin. Že naši dedje so se ženili pretežno v škocjanski fari, na sodnijo, pa pozneje v šolo so hodili ludi v Velike Pašče, na Videm pa le ob velikih praznikih. Na mestu sedanjega Zavoda je bila topilnica železa, pozneje zdravstveni dom in podobno. Vedno so bili sami sebi dovolj in tudi temu primerno ponosni. Se celo po dialektu smo nekaj posebnega, neodvisni oil sosednjih krajev. Ce izhajamo iz vseh teh dejstev, je razumljivo, daje zanimanje za občino Dobrepolje manjše. Skoda, da glede na velikost premalo sodelujemo v novi občini. Sam osebno mislim, tla spadamo v to občino in jo moramo vzeti za svojo. Ce se ne motim ste bili od vsega začetka velik simpatizer začetnikov slovenske pomladi in zagovornik velikih dejanj, ki so pripeljale Slovenijo do spremembe sistema in njene osamosvojitve. Kako se spominjate časov, ko se je rojevala slovenska pomlad? Vedno sem rad bral tudi literaturo, ki je bila v svinčenih časih enoumja prepovedana, zato mi je bila znana tudi druga politična opcija. Ob danem trenutku sem z vso strastjo začutil, da prihaja pravi čas za spremembe. Z veliko nostalgijo in zanosom se spominjam demonstracij na Roški, sprejemanja inajniške deklaracije na kongresnem trgu, zborovanja pred Cankarjevim domom v snežnem metežu. Ko se je "zgodila Roška" sem imel ravno kolektivni dopust in sem več dni skupaj z družino bil v množici demonstrantov. Zaradi lega navdušenja sem tudi kandidiral na volitvah leta 1990. Je .šel politični razvoj v smeri, ki ste jo pričakovali? Mogoče smo v tistem času gledali na stvari malo preveč utopično, situacija pa se je podcenjevala. Kmalu se je pokazala krula realnost, če prej ne, leta 1992 na volitvah. Političnih dogodkov se ne da prehitevali, potreben je čas za spremembe. Ali se vam zdi, da so ljudje upravičeno nezadovoljni s situacijo v Sloveniji po petih letih osamosvojitve? Mislim da. Se posebno listi, ki so mislili, da bo prišlo tlo sprememb brez žrlev. Upoštevali je potrebno vse probleme, ki so se nakopičili v 45-ih letih vladavine bivšega sistema in ljudi, ki jih je sistem vzgojil. Zaposleni ste v dobrepoljski Iskri. Na kakšnem delovnem mestu? Zadolžen sem za kakovost v podjetju. Ta naloga je precej nehvaležna. Kvaliteti se na splošno posveča premalo pozornosti. Glede na konkurenco, ki obstaja v svetu v vseh panogah, pa bi morala bili prednostna naloga. Nekateri vodilni jo jemljejo kot balast m nepotrebno vtikanje v zadeve drugih. Seveda pa kvaliteta tudi nekaj stane tako finančno, predvsem pa mora bili vanjo vloženega veliko truda vsakega posameznika. Kakšne perspektive vidite v gospodarstvu naše občine? Država oz. vlatla do sedaj ni ustvarila pogojev za realno tržno gospodarstvo. Podpira monopoliste, prekupčevalce in iroši denar obubožanega gospodarstva čez vse razumne meje. Ce se Stvari nemudoma ne bodo spremenile, se slabo piše celi državi, ne samo naši občini. Ob koncu najinega pogovora bi vas prosila še za kakšno sporočilo, ki ga imate za Dobrepoljce? Dobrepoljci so znani kot pridni in iznajdljivi ljudje, vendar se za materialne dobrine kar malo preveč trudijo. Prisotne je precej zavisti, prepirljivosti in obrekovanja, sreča pa je, da st) to le lastnosti posameznikov. Moli pa me premajhna politična zrelost, upoštevajoč žalostno zgodovino bližnje preteklosti. Pogovor je vodila M. Steklarn Nas kraj KULTURUNI UTRIP 5/1996 Dediščina, ki še živi "Pršu je ta velki kejdn" Nobenega praznika ne praznujemo tako slovesno kot velike noči, ki s seboj nosi niz ljudskih običajev, šeg, navad, nosi s seboj dediščino naše preteklosti, temelja, na katerem gradimo svoj današnji svet in jutrišnjega. Cvetna butara (kravji žegen) Prav zato smo učenci in učitelji predmetne stopnje v četrtek. 28.3.1996, kulturni dan namenili oživljanju velikonočnih običajev. Dopoldne je minilo v znamenju priprav na praznovanja od cvetne do bele nedelje. Skupina fantov je spletalo rastlinje, ki naj bi vse leto varovalo pred strelo in drugimi ujmami, in S katerim so pozdravljali Zveličar-ja, ko je jahaje na oslici, vstopal v Jeruzalem - kravji žegen. In lahko so bili zadovoljni z opravljenim delom, saj je na cvetno nedeljo Matevževa butara segala najvišje v nebo. Ker pa blagoslov butar ne mine brez navzočnosti najmlajših, ki težkih butar ne morejo nositi, se tudi v Dobrepoljski dolini vse bolj uveljavljajo živopisane ljubljanske bu-tarice. K temu pa je v veliki meri gotovo pripomogla Glačeva mama iz. Ceste, ki seje pri- jazno odzvala našemu povabilu in s skupino otrok spletala ne samo butarice, pač pa tudi nit spominov na lepe trenutke, na prijazne običaje, ki nas bogatijo, in prenesla svoje znanje na mladi rod. Po sivini in mračnosti zimskih dni so si ljudje zaželeli tudi mladega zelenja, svežega cvetja. Z njim je skupina otrok pod vodstvom spretnih rok Mateje iz cvetličarne Lilija pokukala v svet aranžiranja, in tako pripravila dobrodošlico prebujeni naravi. Na veliki četrtek zvonovi v vseh katoliških cerkvah utihnejo. Namesto njih klobota rag-Ija. Te umetnosti fante ni bilo potrebno posebej učiti, saj svojo spretnost vsako leto pokažejo pri obredih velikega tedna. V likovni delavnici so učenci na jajčni površini našli svojo risalno ploskev. Poslikali so jih s cveticami, okraski in figuralnimi motivi. Nastali so pirhi, drobne umetnine, prastari simbol velike noči. Vanje so vlili vso svojo domiselnost in ustvarjalnost. Presenetljivo je, da se je velika skupina fantov odločila spoznati, koliko dela ima gospodinja s pripravo velikonočnega žegna. Pod vodstvom naših izkušenih kuharic gospe Mire in gospe Karmi so spekli kolačke s testeni-mi okraski, ki so jih v naši dolini dobili vsi otroci tudi na veliki ponedeljek od botrov. Vstajenje in procesija - najbolj slovesna trenutka velike noči. Med procesijo "klenka-jo". Razveseljivo je, daje ta ljudska modrost tudi pri nas znova zaživela v polni meri. Srednješolci Klemen, Matija in Boris poskrbijo, da se ob tako velikem prazniku veselo razlega glas farnih zvonov. Zvočni posnetek, ki so nam ga posodili, nam je pričaral pravo praznično vzdušje. Praznični zbranosti velike nedelje sledi z velikim ponedeljkom dan sprostitve-dan darovanja pirhov. Kako se še danes ta dan obdarujejo na Koroškem, v slovenskem in avslrij1 skem delu, so spoznali učenci dramskega krožka iz Vorančeve črtice Tri pisanke. Vse dopoldne pa seje razlegala ljudska velikonočna pesem, ki je še vedno zelo živa pri Zagonskih fantih. Za to priložnost so nam odstopili nekaj pesmi, ki so se jih mladi poustvarjala hitro naučili. GotOVOJim bo v srcu še dolgo odzvanjala pesem Pršu je ta velki kejdn, po kateri smo tudi poimenovali naš projekt. Spoznali so, z njim pa tudi vsi mi, daje ljudska pesem vrednota, ki ima trajno ceno in globok pomen ne le za našo dolino, ampak za kulturo vsega naroda, daje to lepota, zaradi katere je življenje prenekalerikral lažje, polnejše, prijetnejše. Zvečer, ko smo se spel zbrali, smo v kulturnem programu, ki je trajal poldrugo uro, staršem prikazali, kar smo bogatega doživeli dopoldne, prisluhnili dragocenim zgodbam naših babic in dedkov, ki so jih pripovedovali in brali v pojočem dobrepoljskem narečju njihovi vnuki, podoživeli, kako so oni doživljali radost velike noči. Celoten program, obogaten še z glasbenimi in recitacijskimi točkami, je snemala TV3 in prikazala reportažo najzanimivejših točk na veliko soboto in veliki ponedeljek. Gotovo ni bilo otroka, ki ta dan ne bi mogel pokazati svojih sposobnosti, spretnosti, izraziti svojih interesov. Z mnogimi starimi šegami in navadami ohranjamo vez s preteklostjo, mladi pa bodo spomine lega dne ponesli tudi prihodnjim rodovom. Emu Sevšek Foto. Naš kraj Delavnica ljubljanskih butaric Ljubljanske butarice Obisk kinopredstav v letu 1995 DESET NAJSLABŠE OBISKANIH FILMOV V LETU 1995 NASLOV FILMA 1.TITO IN JAZ 2.SLABA DRUŽBA 3.0KO ZA OKO 4. Z ODLIKO 5. HALGATO 6. VSE, KAR SI ŽELIŠ 7. KVIZ 8. KNJIGA O DŽUNGLI 9. RUBI CAIRO 10. NELL ŠT. GLEDAL. 15 15 14 14 13 13 12 12 Iz razpredelnic je razvidno, tla so najbolje obiskane komedije in akcijski filmi ter kriminalni filmi. Tudi otroški filmi so dobro obiskani, kar je razveseljivo. Najslabši obiskani filmi so takoimenovani "art filmi", ki so kvalitetni, vendar od gledalca zahtevajo zbranost in razmišljanje. Meti slabo obiskane filme sodijo skoraj vsi slovenski filmi, kar nam Slovencem sigurno ne more bili v ponos. Tudi starostna struktura kinoobiskovalcev je zanimiva. Poleg otrok je v glavnem mladina med 15 in 25 leti starosti. Naša želja je, tla postanete kinoobiskoval-ci tudi nekoliko starejši, ki boste v filmskem sporedu našli tudi filme po vašem okusu. Naj opišem samo primer: Pred kratkim je neka gospa pripovedovala: "Kako lep film je bil pt) TV, če bi bili takšni v kinu, bi sigurno šla v kino." Film, 0 katerem je tekla beseda, je DESET NAJBOLJE OBISKANIH FILMOVV LETU 1995 NASLOV FILMA ŠT. GLEDAL. 1. LEVJI KRALJ 238 2. TRIJE LOPOVI IN POTEPIN 182 3. CASPER 168 4. NESMRTNO LJUBLJENA 167 5. BUTEC IN BUTEC 153 6. MASKA 127 7. VARUH ČASA 121 8. JESENSKA PRIPOVED 113 9. PRVI VITEZ 113 10. POLIC. AKADEMIJA 7.del 110 bil v našem kinu pred več kot dvema letoma Preberite si kinospored, objavljen v "NAŠEM KRAJU" in se odločite za film, ki bi vas zanimal. Filmi ob petkih so ponavadi za zahtevnejše gledalce, ob nedeljah pa bolj za razvedrilo in zabavo. št. gledalcev 70 9 10 11 12 mesec Diagram povprečnega obiska v letu 1996 mesec št. predstav število obiskovalcev na predstavo povprečje JANUAR 10 432 43,2 FEBRUAR 11 707 63,4 MAREC 9 390 43,3 APRIL 11 407 37,0 MAJ 10 422 42,2 JUNIJ 10 351 35,1 JULIJ 7 301 43,0 AVGUST 8 305 38,1 SEPTEMBER 12 569 47,4 OKTOBER 12 565 47,1 NOVEMBER 11 364 33,1 DECEMBER 10 555 55,5 SKUPAJ 121 5.368 Razpredelnica in diagram prikazujeta, da je kinematograf v naši občini dobro zasidran, saj deluje neprekinjeno že 40 let. Uspešno smo prebrodili najtežja leta za kinematografijo (19X9 - 1992), ko so se kinematografi v Sloveniji zapirali kar po tekočem Iraku. Povprečje obiska na predstavo, je večje kol v nekaterih krajih z več prebivalci, kot je naša občina. Od 3540 prebivalcev v naši občini si je v letu 1995 ogledalo 5.368 gledalcev ali v povprečju je bil vsak Dobrepoljec v kinu 1,5 krat. T. S. Razpredelnica obiska po mesecih za leto 1995 Film "Jezus" prihaja tudi na naš program Film "Jezus" je bil posnet leta 1979 in temelji na svetopisemskem Lukovem evangeliju. Ta evangelij je producent izbral zato, ker med strokovnjaki, raziskovalci in verskimi svetovalci velja za najcelovitejšo svetopisemsko pripoved. Prav Lukov evangelij opisuje največ dogodkov iz Kristusovega življenja. Film prikazuje Kristusa v veliko manj mistični luči, kot so ga upodabljali filmski ustvarjalci v preteklosti. Njegova najvidnejša lastnost je dvostopnost, ki nam jo dajejo slutiti Lukovi zapisi o Jezusovem življenju in delu. Pri ustvarjanju filma je sodelovala ogromna ekipa s 45-imi glavnimi igralci in 5(XX) statisti. Vse prizore so dosledno posneli prav na listih krajih, kjer so se pred dva tisoč leti odvijali svetopisemski dogodki. To je prvi film, ki je v celoti sin-hroniziran v slovenščino, pri tem pa so vključeni naši najboljši igralci. Večina kritikov je film dobro ocenila, zato vam ga priporočamo, /a Dobrepolje je film rezerviran za torek, 14. maja, in nedeljo, 19. maja. Povzetek iz kritike Dan godbe v Dobrepolju Godbeniki pripravljamo v spomladanskem času vrsto nastopov Godbeniki smo v zimskem času imeli poleg kolin tudi veliko glasbenega dela. Na številnih vajah smo pripravili nov program. V mesecu aprilu smo igrali pri velikonočni procesiji, kjer sle lahko pokusili godbeno šunko, pirhe in Blatnikovo potico. V nedeljo, 14. aprila, pasmo v farni cerkvi igrali Schuberto-vo mašo - Deutsche Messe von Iran/, Schu-bert. V sredo, 1. maja, zjutraj pa nas bodo prebudili zvoki naše godbe. Budnice bomo zaigrali v vseh vaseh naše občine. V mesecu maju in juniju nas čaka 10 nastopov v Dobrepolju in po Dolenjski. Seveda bo godba tudi med navijači na IGRAH BREZ MEJA v Torinu, kjer sodelujejo tudi dobrepoljski športniki. V nedeljo, zadnjega junija pa pripravljamo veliko kulturno za- bavno prireditev, ki smo jo poimenovali DANGODBE. V Dobrepolje smo povabili 6 pihalnih orkestrov in mažoretke, ki se bodo na Vidmu predstavili s parado in samostojnim nastopom v središču Vidma. Sledil bo tudi skupni nastop združenega pihalnega orkestra, ko vam bo 350 godbenikov skupaj zaigralo nekaj poskočnih skladb. Sodelovali bodo pihalni orkestri: Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Stična, Novo mesto, Men geš in Dobrepolje. Po tem nastopu se bo srečanje nadaljevalo na igrišču z veliko veselico, na kateri vam pripravljamo vrslo presenečenj z obilo zabave. Andrej Skantelj "Misolovka" na odru Jakličevega doma Več kot dve uri napetosti, kakršno zna ustvariti v svojih detektivskih romanih samo Agatha Christie, je držalo gledalce v negotovosti, predno so uspeli ugotoviti, kdo je skrivnostni morilec gospe Maureen Lyon v kriminalki Agathe Christie. Poseben čar njenih kriminalk je, da zna prisiliti gledalca, da začne proučevati značaje in posumiti v vse udeležence dogajanja. Tudi v Mišolovki je gledalec v napetosti vse do konca. Ve se, daje morilec na odru, senca suma pade na vse. Sele, koje nezaupanje na višku, ko niti mož ne zaupa več svoji ženi in obratno, pride do nenadnega in presenetljivega razpleta. Kriminalko "Misolovka" nismo gledali v New Yorku, ampak na odru Jakličevega doma na Vidmu v soboto, 13. aprila. Tudi to je bilo presenečenje, saj si takega projekta zlepa nimamo priložnosti ogledali v podeželskih dvoranah. Dobrepoljska igralska skupina si je uik projekt po precejšnjih izkušnjah in uspehih upala zastaviti. In priznali je treba, da ji je uspelo. Tudi zaradi dobrih amaterskih igralcev, ki jih imajo na voljo in ki prav gotovo zaslužijo priznanje. Igrali so: HELENA KOVAČIČ, BOJAN NOVAK, MARKO AHACE VČIČ, NINA JERŠIN, JANEZ TOMŠIČ, VIDA JAKOPIČ, DAVID JAKOPIČ, JERNEJ ŠUŠTAR Uspešne predstave pa ni brez dobrega režiserja, in to je bil DAVID JAKOPIČ, k uspehu pa so pripomogli tudi ostali sodelujo- či MATEJA ZRNEC, TOMAŽ ŠINKOVEC. JOŽE ŠUŠTAR in predvsem MARTA ŠUŠTAR, ki je bila s svojo nevidno prisotnostjo glavna usmerjevalka in svetovalka nastopajočim. Nagrada igralcem /a izreden trud. ki so ga vložili v ta projekt, pa jebi la polna dvorana gledalcev, ki so spremljali predstavo s pozornostjo in navdušenjem. M. Steklasa Foto: Naš kraj S pesmijo v pomlad Nekako smo letos morali priklicati pravo pomlad in zgleda, da smo bili s pesmijo uspešni. V Šentvidu pri Stični, kjer domuje Slovenski pevski tabor že 27 let, je srečanje mladih pevcev še posebno doživetje. Na prvi medobčinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica se je 11. aprila zbralo kar 390 mladih pevk in pevcev. Osnovna šola "Ferdo Vesel" Šentvid pri Stični nas je spel gostoljubno sprejela in in v prijazni avli je zadonela pesem iz mladih grl. Osmim otroškim in dvema mladinskima pevskima zboroma je. še posebej skrbno prisluhnila priznana slovenska glasbena pedagoginja gospa Majda I lauptman. I 'i vi so se predstavili prav domačini: Otroški pevski zbor OŠ "Ferdo Vesel" Šentvid z zborovodkinjo Marto Steklasa. Iz gostujoče občine Ivančna Gorica so se jim pridružili še: -Otroški pevski zbor OS Stična, Enota Višnja Gora z zborovodkinjo Valerijo Ranči- gaj; -Otroški pevski zbor OS Stična, Enota Mu Ijava z zborovodkinjo Loreno Mihelač; - Otroški pevski zbor OŠ Stična, Enota Stična z zborovodkinjo Marto Okom; ter Mladinski pevski zbor OS "Ferdo Vesel" z zborovodkinjo Marto Steklasa. ()bčino( rrosuplje so zastopali štirje otroški zbori: - Otroški pevski zbor OŠ "Louis Adamič" (irosupl je, Adamičeva zborovodja: Emil Kovačec; - Otroški pevski /bor OŠ "Louis Adamič Grosuplje. Tovarniška zborovodja: Slane liix: Otroški pevski zbor OŠ Grosuplje. Enota Kopanj zborovodkinja: Olga Gruden; - ()t roški pevski zbor OŠ Grosuplje, Enota Št. Jurij zborovodkinja: Dragica Mulh. In kako bi se DObrepoljci, ki slovijo kot odlični pevci, izkazali drugače. I/občine Dobrepolje torej en /bor, pa ta odličen. Mladinski pevski /bor OŠ Dobrepolje / zborovodjem Mirom Rozmanom. Poslušalci so z navdušenjem in aplav/om nagrajevali mlade pevce, strokovna svetovalka pa seje odločila, da se praznika petja v Trebnjem področnega srečanja otroških in mladinskih pevskih /borov Dolenjske in Bele Krajine udeleže trije /bori. Občino Grosuplje naj ponosno zastopa Otroški pevski zbor OŠ "Louis Adamič" Grosuplje, Tovarniška; Občino Dobrepolje: Mladinski pevski /bor OS Dobrepolje in Občino Ivančna Gorica: Otroški pevski /bor OS Stična. Enota Stična. Kar si nas je to srečanje mladih pevcev iz širše Dolenjske in Bele krajine v Trebnjem ogledalo, smo si ponovno pritrdili: res imamo dobre mlade pevce in ustvarjalne glas bene pedagoge. V Šentvidu bo še zvenela slovenska pesem. Tatjana Lampret Praznik otroške ustvarjalnosti S pesmi jo smo počastili pomlad in ta se nam je prijazno nasmejala in še posebej ozaljšala praznik otroške ustvarjalnosti. Morda je prav ukinjena selekcija /a cjlroš-ka srečanja prispevala, da so te revije bolj sproščene in prijazne. I .etošnjc 2. medobčinsko srečanje otroških gledaliških skupin, ki je bilo v četrtek, 18. aprila 1996, od 9.(X) do I7.(X) ure v Kulturnem domu (rrosuplje, ji' nudilo možnost pred stavitve vsem delujočim gledališkim skupinam na osnovnih šolah v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Torej bistvo srečanja - igra in skoznjo odkrivanje vsega, kar človeka plemeniti in osrečuje. Do vseh smo bili enako po/orni, vse si je ogledala tudi strokovna svetovalka - zunanja sodelavka ZKO Slovenije, gospodičnaAjda Rooss in bila z. vsako predstavo posebej zadovoljna, seveda je opozorila na pomanjkljivosti m predlagala ustreznejše icšitve ob upoštevanju pogojev, v kakršnih te predstave nastajajo. Predstavilo seje devet gledaliških skupin: 1. Gledališka skupina OŠ "Louis Adamič" Grosuplje Lcwy Olton: Pepelka malo drugače mentorica: Špela Ahačič 2. Gledališka skupina OS Grosuplje, Enota Kopanj Jana Milčinski: Prišla bo pomlad mentorica: Lidija Čepe 3. Gledališka skupina OS Stična, Enota Muljava Hildegard Voelskovv: Mlinar in povodni mož. i-1 PRAZNOVANJAA i____r mentorica : Antonija Sever 4. Gledališka skupina OŠ "Ferdo Vesel" Šentvid pri Stični Stražar in postopač mentorica: Jelka Roječ 5. Gledališka skupina OŠ Dobrepolje, podr. šola Ponikve Rozman Roza: Čepica sreče mentorica: Mateja Hočevar in Martina Prhaj 6. (Gledališka skupina OŠ Dobrepolje Kralj v časopisu mentorica: Ema Sevšek 7. Gledališka skupina OŠ "Louis Adamič" Grosuplje Ekološka pravljica: Do tiste stezice mentorica: Anita Gačnik 8. Gledališka skupina OŠ Dobrepolje, Enota Struge VikaGrobovšek: Noč, koje posijalo sonce mentorica: Marija Babic 9. Gledališka skupina OS Šmarje Sap Ina, Ana, Betka: Psiho 15 mentorica: Betka Jamnik Pester program pa je dopolnjevalo občinstvo in dopoldansko je bilo še posebej prisrčno. Otrokom i/, vrtca so se pridružili tudi učenci iz. Višnje Gore, saj so si ta dan izbrali za kulturni dan in dokazali, da so vzgojeni gledalci. Ustvarjalnemu procesu seje občinstvo od- zivalo s svojo reakcijo - s smehom, burnim ploskanjem in zadržanim dihom. In le reakcije gledalcev so nam potrdile, tla so bile uprizoritve dobre, uspešne, zelo uspešne. Zadnja predstava, ki sojo nadvse uspešno uprizorili mladi iz OŠ Šmarja, sotli že v zahtevnejšo kategorijo po izvedbi in vsebini in se bo potegovala za mesto meti mladinskimi gledališkimi skupinami na Linhartovem srečanju v Sežani. Vsem skupinam in marljivim mentoricam želimo prijaznih delovnih razmer, ustvarjal nosi i in volje tlo lepega, plemenitega. Tatjana Lampret Matije srce družine Ganljiva prireditev ob materinskem dnevu V ponedeljek, 25. 3. 1996, po večerni maši, smo se v velikem številu zbrali v Jakličevem domu na Vidmu, kjer so učenci OŠ Dobrepolje s svojimi mentorji pripravili proslavo v počastitev materinskega praznika. Nekje sem prebrala, da je hvaležnost bogastvo tistih, ki ne morejo povrniti tega, kar so prejeli. In prav hvaležnost je bila listo, kar nas je povezovalo ta večer. V uvodnih besedah voditeljic programa MARTE IN TANJE, ki sla prebrali nekaj uvodnih misli o materi in njenem poslanstvu, je bilo razbrati, daje mati srce družine, tisto sonce, ki s svojo ljubeznijo mehča brazde življenja in sadi v srca svojih otrok najŽlahtnejŠe rože, rože vere, upanja in ljubezni. Nato so zazvenele pesmi šolskega pevskega /bora, ki so izrekle zahvalo za ljubezen in skrb, zazveneli so instrumenti, recitacije, solo pevske točke, oziroma v duelu, nakar seje v drugi polovici prireditve program usmeril k umetniški besedi Ivana Cankarja. Ker se letos spominjamo 120-letnice Cankarjevega rojstva, so učenci predmetne stopnje združili spomin nanj z materinskim praznikom in uprizorili nekaj odlomkov iz. njegovih materinskih črtic. Podoživeli smo Cankarjevo težko mladost in spoznali lik njegove žrtvujoče matere, ki seje razdajala in izgorela za svoje otroke. Praznični večerje bil poln ganljivega in nežnega doživetja in je obogatil marsikatero občutljivo dušo. Naj izrečene besede hvaležnosti še dolgo odmevajo v naših srcih in nas bogatijo v vsakdanjem življenju. Pa še to. Gospotl župnik je v OZNANILI 11 pred materinskim praznikom priporočal obisk prireditve. Lep primer sožitja kraja, šole, župnije in življenja v njej. Slavka M ust ar Levo: Doživeto zapeta pesem Mati v izvedbi Katje Žnidaršič, desno: Prvi razred pripoveduje o svojih mamicah •••••••••••••••••••• Vpisi v A V glasbeno šolo ZA ŠOLSKO LETO 1996/97 DODO V PETEK, 10. MAJA OD 17. DO 19. URE V SOBOTO, 11. MAJA OD 10. DO 12. URE V SOBOTO, 25. MAJA OD 10. DO 12. URE V PROSTORIH OSNOVNE ŠOLE VIDEM -DOBREPOLJE. PREDNOST BODO IMELI KANDIDATI NA PIHALNEM IN TROBILNEM ODDELKU. SPREJEMALI BOMO TUDI KANDIDATE NA KITARSKEM, KLAVIRSKEM, HARMONIKARSKEM IN GODALNEM ODDELKU KOT TUDI LJUBITELJE KLAVIATUR. CENA ZA PREIZKUS GLASBENIH SPOSOBNOSTI JE 5.000,00 SIT. MOŽEN BO TUDI VPIS NAJMLJAŠIH V MALO ŠOLO ALI PRIPRAVNICO. VPISNA CENA NA TEH DVEH ODDELKIH ZNAŠA 3.000,00 SIT. •••••• Materinski dan v Ponikvah Naše praznovanje materinskega dne Društva podeželskih /ena in deklet (Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica so organizirala za materinski dan izlet v Belo Krajino. Iz treh občin smo se kmečka dekleta in žene zbrale, da materinski dan skupaj bi praznovale. Vse praznične smo bile, z dvema avtobusoma odpeljale se. V Plctcrjih smo se z zgodovino seznanile in vse grehe lam pustile. Nato v Metliko: "O Beti, podjetje, kako si veliko!" Tam smo se nekaj denarja znebile, za vso družino robo nakupile. , V Semiču smo z daljave jadralne padalce opazovale, kol plice pod nebom z vzletišča Smuk so jadrali in z nami praznik pozdravljali. Pa ne samo to, še veliko večje v Semiču zanimivega b'lo. V Rožnem Dolu tam krnel Plut živi in ribo postrv goji. V ribniku pa so ribe lako čolotale, kot da bi z nami praznik praznovale. Gospa Plulova je za nas pripravila polno dobrot, saj nas čakala še dolga je pot. Ob vznožju gozdov inačice, bršljan, zvončki in trobenlice. O, praznik v marcu, kako čudovit si li, saj vsa narava se prebudi. O, Dragatuš, Župančičevi spomini. Po njegovih poteh smo hodile in marsikaj se naučile. O. Zupančič, v kako lepem kraju živel si ti, a tvoja pesem še danes živi. V Zupančičevem hramu smo se lepo imele, tako da domov smo kar zakasnele. Stanka Ahlin .__-J Marec je mesec pomladi, v mesecu marcu praznujejo naše mame. Kot vsako leto smo se tudi letos na naši šoli spomnili naših mam. Pripravili smo jim kratek kulturni program. Povabili smo tudi očke, ki so se v velikem številu od/vali na naše povabilo. S pesmijo in besedo so se učenci naše šole zahvalili svojim staršem za vso skrb in dobroto. Nastopil je pevski zbor OS Ponikve pod vodstvom g. Rozmana, recitatorji ter kitarista Jure in Jernej. Učenci so se predstavili tudi kol plesalci in pokazali svojim staršem, česa so se naučili v plesni šoli. S pesmico o muci so se predstavili mali šolarji. Ob koncu kulturnega programa je nastopila tudi gledališka skupina Oslržek, ki jo sestavljajo učenci naše šole. Zaigrali so igrico Mavrična ribica. Učenci so sami izdelali kostume in sceno. Po končanem kulturnem programu so učenci popeljali svoje slarše k lepo pogrnjeni mizi. Mamicam so izročili darilca, ki so jih izdelali. Nasmejani obrazi staršev in živahen pogovor so učencem in nam delavcem šole govorili o zadovoljstvu in priznanju za naš trud. Mateja Hočevar in Martina Prhaj a mama Ima modre oči. Ima rjave lase. "Rada ima črne in modre obleke. Najraje kuha. Vesela je, kadar je kaj novega. Žalostna pa je, kadar ni pospravljeno "Rada je krompir in solato. Gre pozno spat. "Rada bere knjige ali Ognjišče Rad jo imam. Rada vozi hitro. Ime ji je Varja. Rada ima hitre avtomobile. Rad bi ji kupil posodo za kuhanje. Najraje hodi v službo. Želim ji en velik kos sreče in zdravja. Janez E-rčulj, 1. razred, OŠ Videm Podjetje TRGOJAN "Čimveč stvari na enem mestu" Ni še tako dolgo tega, ko je bila pri nas vsaka misel na zasebno trgovino skoraj nemogoča. Časi pa se spreminja jo. Nov podjetniški čas je na stežaj odprl vrata zasebni pobudi in v Slovencih odkril trgovskega duha. Vsaj tako se zdi, če sodimo po pravi poplavi novih trgovin(ic), ki so zrasle v zadnjem času. V trgovinsko ponudbo so so prinesle pravo osvežitev. Ena takih zasebnih trgovin je tudi trgovina TRGOJAN na Vidmu. Če je treba, gre tudi za prodajni pult JANEZ ŠKANTELJ, kije njen lastnik, je trgovskemu poklicu predan z. vsem srcem. Za štiri zaposlene je dela ves dan dovolj. S ponudbo in obratovalnim časom so se prilagodili potrebam potrošnikov. Kako to, da si se odločil, da odpreš zasebno trgovino? Dejstvo je, da je to bila očetova odločitev. Zakonodaja se je po letu 1987 spremenila, tako daje zakon dovoljeval odprtje zasebnih trgovin, seveda z. omejenimi predmeti poslovanja. Vsekakor pa je bil to izziv za celo družino. Vsak začetek je težak. (Gotovo je bil tudi tvoj. Kako je bilo s pridobivanji dovoljenj? Pa prva nabava verjetno predstavlja pravi finančni šok... Prvi načrti so nastali v letu 1988. Pri prvih vlogah za odprtje zasebne trgovine je bilo še veliko nejasnosti. Pridobivanje je potekalo dokaj počasi, saj ni bilo na tem področju no- benih izkušenj. O prodaji na drobno govorijo Obrtni zakon in odloki občinskih skupščin. Trgovina je bila odprta leta 1989, in sicer tretja v bivši občini Grosuplje. Prvo "polnjenje" trgovine (kot mi rečemo v žargonu) je bil velik finančni zalogaj. Moram pa povedati, da se je pred leti veliko bolj zaupalo med poslovnimi partnerji, kol se danes. Kakšen je odnos veletrgovin do zasebnih trgovi na drobno? Odnos veletrgovin do zasebnih trgovin je slab, lahko bi rekli mačehovski. Vsaka družba, ki ima veletrgovino, ima v večini primerov tudi več svojih maloprodajnih trgovin. Jasno je, da svojim trgovinam ponudi boljše pogoje nabave kot ostalim. Kakšna je kupna moč potrošnikov, se povečuje, zmanjšuje? Kaj največ kupujejo? Kakšne izkušnje imaš s kupci? Kako obdržati stranke? PO katerem načelu se ravnaš kot dober trgovec? Ker se nahajamo na podeželju, ni čudno, da kupna moč potrošnikov neprestano niha. V poletnih mesecih se poveča, v zimskih pa stagnira. Kupci kupujejo največ blago široke potrošnje od delikatesnih izdelkov do industrijskega blaga. Pri nas potrošniki lahko kupijo pravzaprav vse, kar mora imeti dobro založena špecerijska trgovina. Ves čas bogatimo ponudbo blaga in ga tudi prilagajamo sezoni. Razumljivo je, da moramo skrbeli za hitro obračanje zalog in da še vedno analiziramo povpraševanje. V lelu 1989 smo začeli prodajati cca 1500 artiklov, sedaj jih prodajamo skoraj 2500, torej se držimo načela "čimveč stvari na enem mestu". V čem je konkurenčnost med trgovinami? Samo cene niso več najpomembnejša prodajna prednost. Res je. Važen je tudi način ponudbe, promocija, akcije za pospeševanje prodaje, kakovost ponudbe... Menim, daje vsaka lojalna konkurenca zdrava konkurenca, zalo pravim, tla naj vsak lojalno konkurira, ne da kaže drugega, ki to počne nelojalno. V zadnjem času se je odprlo veliko zasebnih trgovin z najrazličnejšo ponudbo, vendar šele po določenem času spoznaš, da si nepravilno ocenil svoje tržne možnosti. Tržišče trgovin se bo počasi z manjšimi in večjimi težavami izkristaliziralo. Nekateri vidijo v trgovini hiter in lahek zaslužek. Vsakdo ima možnost in naj poskusi. Odpreti je lahko, zapreti težko. Ali država dovolj naredi za obrtnika, pod-jetnika' Ali bi morala imeti večji posluh vsaj za začetnike v podjetništvu? Z različnimi prijemi (zakoni) hoče država na vsak način vpeljali tržno gospodarstvo, vendar nekaterim podjetjem škoduje, drugim pa so njihovi ukrepi pisani na kožo, zalo lahko eno podjetja bolje prosperirajo kot druga. Izgleda, da bodo kapitalno močna podjetja -grosisli izvajala centralizem na tržišču in s tem prisilila manjše trgovce v bolj sodobne, evropsko organizirane trgovine podrejene velikim poslovnim sistemom. Moram pa se pohvalno izrazili o Gospodarski zbornici, ki nedela razlik med velikimi in malimi, zasebnimi in družbenimi trgovci in so ti na voljo vsak trenutek, če jih pokličeš zaradi kakšne informacije ali nasveta. Na koncu bi Janezu Skanlljii .samo zaželeli, da mu začetni elan ne bi pojenjal in da bi našel, še več posnemovalcev z drugačno vsebino. Pripravila Slavka M usta r Foto: Naš kraj Naš kraj 5/1996 19 Usposabljanje enot CZ za prvo pomoč Z novo lokalno samoupravo je tudi naša občina na novo imenovala svoj občinski štab civilne zaščite, ki ima po novem širše naloge in pristojnosti, zato je bilo že takoj po ustanovitvi organizirano UVAJALNO IN TEMELJNO USPOSABLJANJE POVELJNIKOV CZ IN ČLANOV ŠTABOV CZ, ki je bilo na Igu ob koncu lanskega leta. Program CZ je precej široko zastavljen, mi pa vam tokrat predstavljamo delovanje enot, ki so zadolžene za prvo pomoč in se pravkar usposabljajo na obveznem 70-ur-nem tečaju. ORGANIZIRANOST EKIP Glede na velikost občine SO ustanovljene tri ekipe prve pomoči: Ponikve, Videm in Struge. Delovne organizacije,'ki imajo nad 100 zaposlenih, morajo imeli svojo enoto -v naši občini je to samo Iskra i/ Predstrug. Vodja vseh ekip za nuđenje prve pomoči je ga. ANTONIJA PUGELJ. Z njo sem se pogovarjala o njihovem organiziranju in usposabljanju. Povedala je, da so ekipe pravkar na obveznem 70-urnem usposabljanju, ki je bilo prvotno planirano za leto 1997. Ker pa je prav njih doletela čast, da so jih izbrali za eno od ekip, ki imajo posebne zadolžitve ob bližnjem obisku papeža, so morali z usposabljanjem pohiteti in ga izvesti v najkrajšem možnem času. V normalnih razmerah bi bile učne ure razporejene skozi daljše časovno obdobje, tako pa je njihov urnik zelo natrpan, saj morajo v času od 30.3. do 8.5. opraviti celotno usposabljanje z izpiti vred. Vseh 24 članov ima enake obveznosti, zato morajo biti enako usposobljeni. 14 krat po 5 šolskih ur morajo opravili, oproščeni so le tisti, ki imajo končano srednjo zdravstveno šolo ali že opravljen izpit prve pomoči. Vsi brez. izjeme pa so dolžni opraviti še dodatnih 10 ur tečaja zaradi poseb- Nekaj članov CZ Tončka Pugelj in člani iz ekipe Ponikve ENOTA PONIKVE 1. trojka 2. trojka IVICA HREN, vodja trojke in ekipe ALOJZIJA HOČEVAR, vodja tr. in nam. v. ekipe TONE HREN, bolničar NATAŠA ŠALIKA, bolničarka DEJAN GRZINIČ, bolničar BOJAN BUKOVEC, bolničar ENOTA VIDEM 1. trojka 2. trojka VALERIJA JAMNIK, vodja trojke in ekipe MAJA ŠTIH, vodja tr. in nam. v. ekipe ANGELA NOVAK, bolničarka MARJAN ANDOLJŠEK, bolničar ALOJZ BOŠTJANČIČ, bolničar ANTON ŠTUPNIK, bolničar ENOTA STRUGE 1. trojka 2. trojka MARIJA BRADAČ, vodja trojke in ekipe ANICA PERKO, vodja trojke in nam.v. ekipe VIDA MEDJA, bolničarka JELKA PUGELJ, bolničarka JOŽE PUGELJ, bolničar FRANCI DEBELJAK, bolničar ENOTA ISKRE J. trojka 2. trojka JANEZ ERČULJ, vodja trojke in ekipe ANTON ZUPANČIČ, vodja trojke in nam. v. ek. HELENA PERHAJ, bolničarka MARGARETA PETRUŠEN, bolničarka MARIJA ZUPANČIČ, bolničarka MARIJA JERIČ, bolničarka NALOGE ENOT ZA PRVO POMOČ • dajejo prvo pomoč poškodovanim in obolelim; • izvajajo triažo; • prevažajo poškodovane in obolele do zdravstvenih organizacij; • izvajajo dekontaminacijo poškodovanih in obolelih; • sodelujejo z zdravstveno službo pri nadaljnjem zdravljenju; • sodelujejo z zdravstveno služ bo pri zagotavljanju osnovnih higiensko-epidemioloških pogojev; • sodelujejo pri sanaciji. nih obveznosti ob papeževem obisku. Gospa Tončka je zelo dobra organizatorka, prepričana sem, da bi težko našli nekoga, ki bi tako vestno opravljal te naloge. To moram omeniti, čeprav je sama zelo skromna in pravi, da brez. članov ona ne pomeni nič. O svojih ekipah in posameznikih ima zelo pohvalno mnenje. Razume tudi, daje usposabljanje zelo naporno, tako časovno kol tudi DO obsegu gradiva, ki ga morajo osvojiti. To smo se lahko tudi sami prepričali, ko smo jih zmotili sredi tečaja, da bi naredili nekaj posnetkov. Zadolžitve so dobili z Uprave za obrambo, zato ves čas sodelujejo z g. Skaljo in predsednico RK Grosuplje ga. Marijo Jc- Franc Skalja iz uprave za obrambo sili. Zelo so zadovoljni z vsemi predavatelji (dr. Janez Zupančič, dr. Vojka Gorjup in višja med. sestra Jožica Hartman). Ga, Tončka je še povedala, da bodo vsi člani dobili nove kompletne in kvalitetne unoforme, vzorec mi je že pokazala. Predvsem pa je poudarila, daje najbolj pomembno to, da bo vsem udeležencem znanje ostalo. V današnjem času, ko smo izpostavljeni vsepovsod raznim nevarnostim, je nuđenje prve pomoči še posebno pomembna stvar. In kdor je usposobljen za to, lahko odigra odločilno vlogo v marsikateri situaciji. Tončka Pugelj in Mihaela Steklasa Tudi gasilci se izobražujejo Gasilska zveza Dobrepolje si je v svoj program kot temeljno nalogo postavila tudi izobraževanje. Zadnji tečaj v naši dolini je bil leta 1985 za nižje gasilske častnike, v grosuplju pa 1990. leta za gasilske častnike. V letošnjem letu smo se odločili, da bomo v zimskem terminu pričeli z. osnovnim tečajem za gasilce, saj tega ni bilo organiziranega že več desetletij. Po zakonu o gasilstvu brez tega osnovnega tečaja in znanja, ki ga s tem pridobiš, sploh ne smeš sodelovati na požaru. Na razpisani tečaj se je javilo iz vseh sedmih društev več kot 70 tečajnikov, kar je nad vsemi pričakovanji. Zaradi množične udeležbe smo organizirali predavanja v menzi ISKRE v Predstrugah. Sam tečaj traja po novem zakonu o izobraževanju v gasilstvu 45 ur teoretičnega in 45 ur praktičnega dela. Obsega osem tematskih delov, in sicer: organizacija gasilstva, prva pomoč, gradbeništvo, kemija, preventiva, gasilska tehnika in taktika ter praktični del. Mi smo teme iz področja opreme, načina gašenja in vsega tistega, kar pri nas ne pride v pošlev, izpustili tako, da smo čas nekako prepolovili, kar je bilo vsekakor smiselno. Predavanja smo imeli ob petkih zvečer in v nedeljo dopoldne. Kol pripomoček smo za vsakega tečajnika pripravili skripta, v kateri je kratka vsebina vsega predavanja. Preverjanje znanja smo opravili s testi. Predaval nam je strokovnjak v gasilstvu in poklicni gasilec g. Brane Peternelj iz. Ljubljane. Tečajniki so bili izredno disciplinirani, posebno zanimanje pa so pokazali na praktičnih vajah v trodelnem napadu in gašenju z. aparati na prah in C02. Pri organizaciji in poteku tečaja so sodelovali občinski poveljniki Jože Zrnec, predsednik Jože Lenarčič, predsednik PGD Zdenska vas Brane Pajk in poveljnik PGD Ponikve Marjan Erancelj. V nedeljo, 17. marca, smo imeli svečano podlitev plakel o napredovanju v čin gasilec. Upam, da so si udeleženci pridobili nekaj osnovnega znanja, ki ga bodo lahko koristno uporabili v primeru potrebe. Zaradi velikega zanimanja bomo tečaj v zimskem času ponovili. V planu pa imamo tudi tečaj za Strojnike in mogoče še kaj. Ob tej priliki bi se zahvalil podjetju ISKRA za uporabo njenih prostorov in ludi koriščenja gasilskih aparatov pri praktičnih vaj i. Jože Lenarčič Iz Društva upokojencev Na naši redni seji št. 3, ki je bila 14. 4. 96, smo obravnavali našo pogodbo o najemnini za prostore. Pogodba je podpisana za dobo desetih let, Najemnine smo prosti, za kurjavo pa bomo morali plačevati 150 DLM letno. To se nam zdi precej glede na to, da se ne ukvarjamo z nobeno pridobitveno dejavnostjo. V pogodbo smo vnesli tudi naše prispevke in delo, ki smo ga opravili leta 1993, tako da se vidi, koliko smo sami prispevali k ureditvi prostorov. Vhod v naše prostore bo od zadaj. Spredaj na vogalu je tabla z napisom KLUB UPOKOJENCEV DOBREPOLJE in puščica, ki kaže na vhod. Nad tablo je konzola za obešanje zastave. Prejšnja lesena je sedaj pri novem vhodu zadaj pri vratih. Naj še povem, da nam je tablo naredil Anion Lunder iz Predstrug, konzolo pa Jože Gačnik iz. Ponikev, za kar se jima v imenu upokojencev lepo zahvaljujem. Lestev pa je naredil Konrad Piko iz Ceste. To je bil naš prostovoljni prispevek za upokojenec. Toliko zaenkrat, kaj več pa bosle lahko osebno slišali in videli na letni kon-ferenci, ki bo 28. aprila 1996, ob 15. uri. Do takrat lep pozdrav. Izlet na Sveto goro in Goriška Brda bo enkrat proti koncu maja. Trenutno še ne vemo točnega datuma, ker se še dogovarjamo. Točen datum boste lahko zvedeli naknadno od naših članov izvršnega odbora. Konrad Piko Naš kraj j-1 DRUŽINSKI KOTIČEK I_I 5/1996 21 Družinski kotiček O vzgoji za kulturo drugače Danes se veliko govori in piše o vzgoji /.a kulturo. Kultura tako in drugače. In pri tem mislimo vsi na splošno kulturo človeka. Sem bi lahko prištevali tudi vzgojo /a kulturo ljubezni med fantom in dekletom. Zakaj takšno razmišljanje prav ob prebujeni pomladi? Ker je pred nami mesec maj. Narava bo s svojo cvetočo odejo prebudila tudi človeška srca. Maj je znan na splošno kot mesec ljubezni, zaljubljenosti ali kot po domače rečemo, mesec, v katerem se ptički ženijo. Ljubezen! To je kulturna umetnost, ki je lepa in popolna v zrelih odnosih med moškim in žensko. To je tudi umetnina, ki je čudež, novega človeškega življenja. Umetnik je v osebnosti očeta in matere, ki posredujeta življenje otroku in ga za življenje tudi vzga- jata. Mlad človek potrebuje vzgojo, da lahko spozna: 1. da svoje nagone lahko zajezi, usmerja, kultivira; 2. da se zavestno in odgovorno vzgaja in pripravlja na poklic starševstva. Brez tega človek ne more biti človek. Sociolog Scelskv pravi: Kulturna nadgradnja nagonov spada med temeljne kulturne dosežke in bivanjske zahteve človeka. Tako osnovne kol sta orodje in govor. Takšna razmišljanja se zdijo v današnjem času marsikomu za staromodna in preživela. Vendar temu ni tako. Zavedali se moramo, da vzgoja za kulturo ljubezni ne pomeni omejevati človeka, njegovo srečo in užitke. Ravno nasprotno! Da bi moč ljubezni v pravem pomenu besede osredinili in pomnožili v zreli osrečujoči ljubezni, ki utrjuje in poglablja medsebojne vezi med dvema, ki se imata resnično rada. Z žalostjo pa ugotavljamo, da namesto vzgoje za pravo ljubezen mlademu človeku nudimo vse kaj drugega. Že mediji, sredstva javnega obveščanja in omogočanje raznovrstnih uslug, ki niso na ravni človeka, mladini še večajo apetit po uživaštvu in izživljanju. Dokaj redka pa so navodila, kako se uči in vzgaja za ljubezen! Ali hočemo iz. naših otrok naredili le avtomate - ljudi brez duha in srca.' Ker se vedno bolj poudarja kvaliteta življenja, v njej pa se skriva prav nesebičnost, je umestno, da starši kot prvi vzorniki s svojimi dejanji vplivajo na vzgojo tovrstne kulture naši mladini. V nesebičnosti, v vzgoji zanjo, v veselju do lastnega življenja in življenja drugega. Brez nekaterih skupnih predstav o vrednotah in brez priznavanja obveznosti do njih mora vsaka družba zaradi svoje nebrzdane sebičnosti propasti (A. Milscherlich). Anica Štrubelj 15. maj - mednarodni dan družine Postojva za trenutek na sopotju nihanj! Postojva oh nevidnem trepetu srca! Postojva oh obali, kjer svate dolgo je lega-z zaupanjem rekla si: DA! (Angelca Šušleij Zadnja lela vse pogosteje govorimo o družini. Strokovnjaki nas opozarjajo, daje družina danes v krizi. Tudi sami bi morali bili slepi in gluhi, da ne bi opazili, kako narašča mladinski kriminal, kako se širi narkomanija, čedalje vač je nasilja, nezvestobe, nezaupanja, in kako se čedalje več parov odloči za ločitev. Družina je osnovna celica družbe. Ce se pokvarijo odnosi v družini, se pokvarijo odnosi v družbi. Vsi, ki imamo že nekaj zakonskega staža, dobro vemo, da se moramo za boljše odnose v družini potruditi vsi. Najpomembnejši pa je gotovo odnos med možem in ženo. Ta zveza ne sme biti le "skupnost skupnih služb", kjer imamo točno razdeljene naloge in delovne obveznosti, ki jih z. bolj ali manj kislim obrazom opravljamo. Odnos med možem in ženo naj bo osrečujoč, prijateljski, razumevajoč. Za srečo je pravzaprav potreb- no samo malo. Stopiti moramo iz višav svoje vsemogočnosti, iz okov svoje sebičnosti in se odpreti drug drugemu. Prepiramo se navadno zaradi malenkosti. To vemo vsi. A, če nismo sposobni teh malenkosti razrešili, se lahko tako nakopičijo, da poslane cela gora, čez katero ne moremo več. da bi si zopet segli v roke. Današnji zmatei ializiran svet nas še bolj razdvaja. V prevladujočem sodobnem življenju ljudje povečini vlagajo svoje moči v materialne stvari, v doseganje gmotnega uspeha in "sreče". Obstaja nekakšna kolektivna čarovnija, v kateri odločno sodelujejo časopisi in televizija. "Ona", na primer, išče srečo v Santa Barbari, ob sebi pa ima človeka, s katerim bi bila ta sreča, ki si jo tako želi, mogoča, vendar imata žal oba drugo "delo". "Čarobna skrinjica" - televizija, postane nadomestek za srečo. To je do skrajnosti prclinjen sistem medčloveške kraje ljubezni, sreče, dragocenih trenutkov. Poslati bomo morali modrejši od tega sistema. Gre za to, da srečo iščemo v napačnih stvareh. Čedalje več ljudi se lega zaveda in išče neko lastno pot, nek izviren izhod iz tega "umetnega sveta", ki nam ga ponujajo reklame. Slovenci se zelo radi prepiramo zaradi hiš. Zgradimo si hišo z velikim tru- dom in Žrtvami, da bi bili v njej srečni, potem pa se prav zaradi nje spremo, se odtujimo ali celo ločimo. Namesto, da iščemo nesoglasja, da se prepiramo o tem. kdo ima prav, iščimo raje skupne točke. Pravijo, da ni važno, kdo kosilo skuha, važno je. da ga skupaj z užitkom pojemo. Družina ni bojno polje, kjer se drug proti drugemu bojujemo, ampak mora biti pot, po kaleri hodimo skupaj po poli življenja in si med seboj pomagamo. Za otroke ni nič bolj pomembno kot to. da se imata starša rada, da ju vidijo vesela in srečna. Mož največ naredi za svoje otroke, če ima rad njihovo mamo. Srečni starši imajo srečne otroke. Vsak srečen Slovenec več, pomeni da je Slovenija za kapljo srečnejša. Model slovenske družine je model drŽave Slovenije. Država je velika družina, ki je sestavljena iz družin in posameznikov. Ljudje nimamo samo pravice do sreče, temveč je lo tudi naša dolžnost. Najti moramo pol do svoje sreče, ker smo ljudje, ker smo misleča bilja. Ne mineš dobili duše prijatelja, če ne dal svoje duše. (afriški pregovor) Marta Šuštar 22 Priprave na IGRE BREZ MEJA v polnem teku Kot smo že poročali, je Dobrepolje izbrano za Igre brez meja, ki bodo 5. julija v Torinu. Pri izbiri sodelujočih je prišlo do manjše spremembe. Sodeluje devet ekip, in sicer Kranjska Gora, Kranj, Mengeš, Železniki, Radenci, Iška vas, Bohinj, Novo mesto in Dobrepolje. Najbolj uspešna slovenska ekipa se bo uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Dobrepoljci so že od vsega začetka kar se da resno pristopili k pripravam. Takoj po podpisani pogodbi je bil ustanovljen organizacijski komite, ki ga sestavljajo: STANE ŠKULI, predsednik OK; BRANE TERNOVŠEK; sekretar OK; LOJZE KUPLENK, član; JANEZ PAVLIN, elan; ANDREJ ŠKANTELI, član. Ena od važnejših in prvih nalog organizacijskega komiteja je nabiranje finančnih sredstev, ki bodo potrebna za kritje stroškov. Ti bodo po stroškovni specifikaciji, ki jo je izdelal OK, znašali okrog 2().()()() DEM. Organizatorji računajo, da bo nekaj sredstev prispevala občina, večji del pa bodo pridobili od sponzorjev, pri čemer upajo, da botlo večino teh sredstev nabrali v dobrepoljski občini. Posebna komisija bo poskrbela za predstavitev TV razglednice dobrepoljske občine in spremnega teksta, kar bo predvajano ob TV Kapetan ekipe je BRANE TERNOVŠEK. Sestava moškega dela ekipe: STRAH MARE ALEŠ PUGELJ BOJAN NOVAK JOŽE NOVAK JANEZ PAVLIN (rezerva) MATEJ STRAH (rezerva) Sestava ženskga dela ekipe: ANICA TERNOVŠEK MARJETA NOVAK MARJANA NOVAK ALENKA ZUPET STANKA KUPLENK (rezerva) t- i n prenosu. Ekipa je bila izbrana na testiranju 29. in 30. marca, udeležilo se je 10 moških in 5 žensk. Bilo je naporno, vendar je delo potekalo tekoče in brez problemov, udeleženci pa so dosegli dobre rezultate. Pri moških sta izstopala Marko Strah in Aleš Pugclj, ki sta dosegla enak rezultat, pri ženskah pa so bile precej izenačene prve tri. Začeli so se že prvi treningi, ki prav tako potekajo zelo resno in intenzivno. V nedeljo, 23. junija, bosta Turistično in Športno društvo organizirala zabavnoglasbe-nO prireditev, na kateri se bo predstavila ekipa Iger brez. meja. Na rednem sestanku OK je bilo med drugim dogovorjeno, da se bo prireditve v Torinu udeležila tudi dobrepoljska godba na pihala, zaželena pa je tudi čim številnejša navijaška ekipa, za katero bo organiziran poseben prevoz. Zaradi rezervacij vas ponovno obveščamo, da je čas za prijave le do 4. maja. Prijavile se lahko na telefonski številki 7X8006 (Lojze Kuplenk) in 787177 (Pavlina Novak). Okvirna cena prevoza z vodičem, ogledi znamenitosti in možnostjo nakupov je 5000 SIT, vstopnina pa je 1000 SIT. Prijave so možne le z vplačili. Celotna cena znaša tako 6000 SIT pod pogojem, da bo poln avtobus. Na treningu obeh ekip smo naredili nekaj posnetkov in zaprosili za kratke izjave posameznike iz obeh ekip. ALENKA: Vsi za enega, eden za vse. ANICA: Zadovoljna sem, da sem po daljšem premoru spel našla motivacijo za večje telesne napore, posebno pa me veselijo skupni treningi z ekipo. MARJANA: Težko bo, ampak žura ne bo manjkalo. MARJETA: Komaj čakam, da vidim Torino in naše konkurente. STANKA: Srečo je treba delili. ALEŠ: Borili se bomo, navijajte za nas. BOJAN: Prišli, videli, zmagali. JOŽE: Na vse ali nič. MARE: Kri, znoj in solze. BRANE: Udeležba Dobrepolja na letošnjih igrah bo prijetno doživetje, obenem pa enkratna priložnost za promocijo občine. Celotna ekipa s kapetanom Branetom Ternovškom M. Steklusu, foto: Naš kraj Moški del ekipe Ženski del ekipe Zaradi rezervacij za ogled IGER BREZ MEJA vas ponovno obveščamo, da je čas za prijave le do 4. maja. Prijavite se lahko na telefonski številki 788006 (Lojze Ku-plenk) in 787177 (Pavlina Novak). Okvirna cena prevoza z vodičem, ogledi znamenitosti in možnostjo nakupov je 5000 SIT, vstopnina pa je 1000 SIT. Prijave so možne le z vplačili. Celotna cena znaša tako 6000 SIT pod pogojem, da bo poln avtobus. Iz /v\uphyjevih zakonov ~Dva monologa še nista dialog. ' Če znate ločevati med dobrim in slabim nasvetom, potem nasveta sploh ne potrebujete. " Zaupajte samo tistim, ki so pripravljeni izgubiti toliko kot vi, kadar gredo stvari narobe. Tisti, ki ima denar, postavlja zakone. REZULTATI IN KONČNA LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA 1. LIGE REKREATIVNEGA NAMIZNOTENIŠKEGA PRVENSTVA Dobrepolje - Kompolje 9:0 Šmarje Sap Upina - Šmarje Sap 4.5 Krka 1 - Krka 2 5:4 Kompolje - Krkal 5:4 Šmarje Sap - Dobrepolje 3:6 Muljava - Šmarje Sap Upina 3:6 Dobrepolje - Muljava 8:1 Krka 1 - Šmarje Sap 5:4 Krka 2 - Kompolje 4:5 Šmarje Sap Upina - Dobrepolje 6:3 Šmarje Sap - Krka 2 6:3 Muljava - Krka 1 3:6 Kompolje - Šmarje Sap 2:7 Krka 1 - Šmarje Šap Upina 4:5 Krka'2 - Muljava 6:3 Šmarje Sap Upina - Krka 2 8:1 Muljava - Kompolje 5:4 Krka 1 - Dobrepolje 4:5 Kompolje - Šmarje Sap Upina 3:6 Šmarje Sap - Muljava 4:5 Krka 2 - Dobrepolje 2:7 LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA 1. DOBREPOLJE 6 5 1 10 točk 38: 16 (+22) 2. ŠMARJE SAP UPINA 6 4 2 8 točk 34:20 (+14) 3. KRKA 1 6 3 3 6 točk 29:25 (+4) 4. ŠMARJE SAP 6 3 3 6 točk 28:24 (+4) 5. MULJAVA 6 2 4 4 točke 20:34 (-14) 6. KOMPOLJE 6 2 4 4 točke 19:35 (-16) 7. KRKA 2 6 1 5 2 točki 20:34 (-14) RETULTATI IN KONČNA LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA 2. LIGE REKREATIVNEGA NAMIZNOTENIŠKEGA PRVENSTVA Dobrepolje 2 - Krka 4:5 Čušperk - Elektro 4:5 VIZ Višnja Gora 1 - VIZ Višnja Gora 2 8:1 Krka - Elektro 2:7 VIZ Višnja Gora 2 - Dobrepolje 2 4:5 Čušperk - VIZ Višnja Gora 1 4:5 Dobrepolje 2 - Čušperk 6:3 VIZ Višnja Gora 1 - Elektro 5:4 Krka-VIZ Višnja Gora 2 8:1 VIZ Višnja Gora 2 - Elektro 2:7 Čušperk - Krka 5:4 VIZ Višnja Gora 1 - Dobrepolje 2 5:4 Dobrepolje 2 - Elekro 5:4 Krka-VIZVišnja Gora 1 0:9 VIZ Višnja Gora 2 - Čušperk 1:8 LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA PRVENSTVA 1. VIZVIŠNJA GORA 1 5 5 0 10 točk 2. DOBREPOLJE 2 5 3 2 6 točk 3. ELEKTRO 5 3 2 6 točk 4. ČUŠPERK 5 2 3 4 točke 5. KRKA 5 2 3 4 točke 6. VIZ VIŠNJA GORA 2 5 0 0 0 točk 32:13 24:21 27:18 24:21 19:26 9:36 (+19) (+3) (+9) (+3) (-7) (-27) Andrej Cevc Sola ima nov kombi V januarju 19% smo delavci uprave naše šole pričeli /. akcijo sponzoriranja nabave novega šolskega kombija. Do te odločitve nas je vodila predvsem želja, da našim malčkom in učencem omogočimo varno vožnjo na različna tekmovanja, katerih se pogosto udeležujejo. Potreba po kombiju seje občutno povečala tudi zaradi poteka varstva, vzgoje in izobraževanja na različnih lokacijah. Ker je bilo tudi osebno vozilo staro že I I. let, je bilo nujno potrebno misliti na ta zalogaj. V šoli smo pobrskali po vseh razpoložljivih sredstvih (amortizacija), vendar pa je bilo denarja bistveno premalo. Pričeli so se obiski poslovnih partnerjev, s katerimi naša šola sodeluje, obrtnikov v šolskem okolišu in naših uspešnih podjetnikov, ki ne živijo več v naši dolini, vendar pa imajo v srcu lepe spomine na leta v Dobrepolju. Pri mnogih smo naleteli na veliko mero razumevanja za naše potrebe in na drugi strani finančne možnosti. V veliko pomoč pri izbiri in sponzoriranju vozila je bil naš znani poslovnež g. Edo Mesojedec,ki ima zelo lepo urejene delavnice za popravilo avtomobilov VVoIksvvagen in ravno tako tudi prodajalno novih avtomobilov v Črnučah. Konec marca nam je vendarle uspelo s pomočjo sponzorjev uresničiti sanje -NOV KOMBI. Sponzorji so prispevali skoraj 50% vseh sredstev. V imenu našega zavoda J VIZ OS Dobrepo-Ije, se zahvaljujem vsem, ki ste se odločili, da s svojimi prispevki omogočite lepše in varnejše vožnje našim učencem: Avtohiša Meojedec, Lj. Črnuče Pekarna Blatnik, Prcdstrugc Gograd d. o. o.,Ljubljana Mizarstvo Jakič Stane, Zdenska vas Komunalno podjetje Ljubljana p.o. Pred-struge Didakta, Radovljica Snaga d. o. o., Ljubljana Trgojan d. o. o., Videm Rent -a -car Vojko Mesojedec s.p., DragO- mer DZS d.o. o., Ljubljana Ornega commerce, L j. Črnuče Chemo d. o. o., Ljubljana Kcmofarmacija, Ljubljana UBK banka d.d., Ljubljana Varnost Bežigrad p. o., Ljubljana Supra d. o. o., Ljubljana Pekarna Adamič, Vrhnika Komunalno podjetje Grosuplje, Grosuplje Tone Fabjan, Prcdstrugc Mizarstvo Jože Mustar, Kompolje Korekt d. o. o., Višnja Gora Tomaž Strah, Zagoriea Franci Strah, Videm Ignac Zabukovee, Cesta Anton Babic, Potiskavee Tone Zupančič, Kompolje Sredi aprila mi je obljubilo še nekaj naših podjetnikov, da bodo bili tudi oni sponzorji našega kombija. Imena darovalcev bom objavil v eni od prihodnjih številk Našega kraja. Prepričan sem, da bom njihov denar lahko uporabili za nabavo učil, saj smo morali dati kar precejšnjo vsoto iz le postavke, če želimo, da se bodo naši malčki in učenci vozili na tekmovanja v varnem vozilu. Prepričan sem, da bodo dostojno zastopali našo šolo in se s tem posredno zahvalili tudi vsem našim sponzorjem. Tekst in slike: Ivan (irandovec m Osvojili srebrno Cankarjevo priznanje Slavistično društvo Slovenije in Zavod republike Slovenije za šolstvo že vrslo let prirejala tekmovanje iz znanja materinščine za Cankarjevo priznanje. Ker se letos spominjamo 120-letnice Cankarjevega rojstva, je bila tokrat pozornost sed mošolcev, osmošolcev in srednješolcev usmerjena v bogato umetniško delo in Irpko življenje lega našega velikega umetnika, ki je dobesedno izgorel za svojo domovino. Našo šolo so 9. marca 1996 na območnem tekmovanju v Ljubljani zastopale učenke 7.h razreda: Tanja Shawish, Aleksandra Sibila in Vilma .Šuštar. V celoli so se dobro izkazale, Vilma pa je osvojila celo srebrno Cankarjevo priznanje in lako prekosila marsikaterega os-mošolca ljubljanske regije. Dobitnikom srebrnih priznanj je v petek, 22. marca 1996, Organizator pripravil prisrčen in bogat umetniški program. Naj bo to priznanje Vilmi v spodbudo še za naslednje leto in vsa lela, ko bo zajemala in poglabljala znanje slovenskega jezika že v srednješolskih klopeh. Mentorica Uma Sevšek 1'oto: Ivan (Irandovec Mladi z ustvarjalnostjo do zdravja Društvo za boj proti raku, Ljubljana, je v počastitev 25-letnice ustanovitve slovenskega društva za boj proti raku in praznovanje 5. Obletnice slovesnega podpisa "Slovenija 2000 in rak" razpisalo natečaj za izvirni plakat. Na natečaju so lahko sodelovali učenci od 5. tlo S. razreda osnovnih šol ljubljanske in zasavske regije. Motivi so zajemali področja: Mladina in zdravje, Mladina in cigareta. Naša šola je svetišče, v katerem ni prostora za cigarete ipd. Na društvu izvajajo veliko širšo akcijo informiranja 0 bolezni rak, kol le ta natečaj. Namen natečaja je lak kot pri akciji podpisovanja svečane izjave o nekajcnju za osnovnošolce: začeti pri mladih koreninah problema. Skozi ustvarjalni izziv opozarjajo in informirajo mlade o najlažjih in najosnovnejših načinih boja proti raku. Najlažje je, da nikoli ne začneš kaditi in se s tem izogneš posledicam, ki jih kajenje prinaša. Natečaj je trajal od I I. decembra 95 do 9. februarjua 96, torej 9 tednov. V pohvalo organizatorju moram omeniti, da so dodali en leden za dospetje del. Na osnovnošolskih natečajih ni v navadi, da bi bila dela zaščitena s šifro. Prav za takšno izvedbo seje odločil organizator in s tem omogočil res nepristransko odločanje strokovnjaka ocenjevalca. To je bil g. Marjan Prevodnik, na Ministrstvu za šol s- NAGRAJENA LIKOVNA DELA tj m* u NAGRAJENA LIKOVNA DELA Ivo RS pristojen za likovno vzgojo. Izbral jetri likovne izdelke osnovnošolcev zal., tri za 2. in tri za 3. nagrado, torej devet plakatov izmed več kot 70-lih, poslanih s petindvajsetih sodelujočih šol. Podelitev nagrad je I. marca 1996 v Cankarjevem domu v Ljubljani ob slikovitem in glasbenem ozadju vodil prof. France Demšar, spregovorili pa so še: tajnik zveze g. Olmar Bergant, akademski slikar Marijan Prevodnik in predstavniki sponzorjev. Nagrade so prispevali: Petrol trgovina, Ministrstvo za notranje zadeve RS, Klub ARX in so bile nadvse privlačne: .3 polete z balonom nad Ljubljano, 3 polete s helikopterjem nad Ljubljano in 3 spuste (raftingi) po Soči. To, tretjo nagrado, sla si s svežim in veselim plakatom priborili petošolki naše osnovne šole, Martina Padar in Karmen Romozi in bosta na rafting popeljali tudi svoje starše. Mentorji nagrajenih učencev smo v spomin dobili knjige Slovenski impresionisti. Pa še veliko ustvarjalnega veselja, dekleti! A nja Sina jfIvk Foto: Ivan Grandovec Letovanje otrok v letu 1996 Območna organizacija Rdečega križa Grosuplje obvešča občane občin Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje, da bomo v letu 1996 organizirali letovanje šolskih otrok na Debelem rtiču v mesecu juliju za 10 dni. Letovanje je prvenstveno mišljeno za otroke, ki so kakorkoli zdravstveno ogroženi - pogosta obolevnost, slaba drža, astmatičnost itd. Del sredstev za letovanje bo prispeval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, del občine za svoje udeležence in del sredstev naj bi prispevali starši. Znesek bo plačljiv v dveh obrokih. Dokončna cena (verjetno nekoliko nižja) bo znana konec maja in jo bomo pravočasno posredovali šolam. Otroci, ki bodo šli na letovanje, naj udeležbo prijavijo svoji razredničarki. Za otroke, ki obiskujejo malo šolo, bomo prijave sprejemali na 00 RK Grosuplje, tudi na tel. št. 761 - 119. Istočasno, za čas letovanja otrok na Debelem rtiču, razpisujemo potrebo po pedagoških vodjih in vzgojiteljih. V poštev pridejo kandidati (tudi študenti), ki so stari nad 18 let, imajo primerno izobrazbo, obvladajo plavanje in imajo veselje za delo z otroki. Zainteresirani pošljete pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naš naslov Območna organizacija Rdečega križa, Grosuplje, Taborska 2, kjer boste kasneje dobili, med drugim, tudi informacije o honorarju. Pozivamo podjetja in zasebnike, da finančno pomagajo pri realizaciji projekta in s tem zmanjšajo prispevek staršev in tako omogočijo, da bi se letovanja udeležili lahko tudi socialno šibkejši. Denarna sredstva nakažite na naš naslov OO RK Grosuplje, številka žiro računa: 50130-678-56005. OBMOČNA ORGANIZACIJA RK GROSUPLJE Prišli, zapeli in zmagali "Na oder prihaja najbolj množični mladinski /.bor i/, pevske doline." Tako so napovedali nastop mladinskega pevskega zbora OŠ Dobrepolje na medobčinskem tekmovanju, ki je bilo 11. aprila v Ivančni Gorici. Tekmovanje je organizirala ZKO Grosuplje. Nastopilo je 10 zborov iz. občin Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje. .Šolski pevski zbor, ki ga sestavljajo učenci iz OS Videm in šole v Strugah je pod vodstvom g. MIRA ROZMANA zapel dve pesmi HREPENENJE in SO TIČICE ZBRANE in zasedel prvo mesto med nasatopajočimi. S tem se je tudi uvrstil v nadaljnje tekmovanje v Trebnjem. Čestitamo! M. S. loto: Naš kraj Neznosna lahkost obtoževanj in posploševanj Odgovor na bombaštvo Ker je vsak članek bolj izkaz niča pisca, kot pa tistega, ki ga le ta blati, ker za te stvari nimam časa in volje, ker je škoda prostora v glasilu in ker nas imajo bralci verjetno že dovolj, enih in drugih, ne bom dolgovez.il z odgovori na prazne trditve in se v bodoče najbrž, tudi ne več odzival na podobne ofenzive tistih, ki tiščijo glave skupaj in bdijo nad do-brepoljsko demokracijo. Namesto lega bi želel povedali le nekaj kratkih misli. V mojem pisanju ni bilo sovraštva do nikogar, niti do listih, ki so v svoji veliki zmoti morili dobre - poljske fante in može, niti do teh, ki se še danes okoriščajo z nasilno pridobljenimi privilegiji in materialnimi dobrinami. Sovraštvo je lahko čutil le kdor je bral s sovraštvom. Vsakdo se bo nekoč sam soočil s svojimi dejanji, čc ne pred sodiščem, pa pred Bogom in svojo vestjo, če je človek. Daje bil moj edini očitek gospe Sandi Z. pri kandidaturi /a županjo, da je priseljenka, ne drži inje celo smešno. Če je tako razumela, seji opravičujem. Zame je bil med najbolj spornimi tisti del njenega programa, ki je obljubljal ponovno združitev v sta- ro občino Grosuplje. Osebno sem imel do nje še nekaj drugih pomislekov, ki pa jih nisem izkoriščal za predvolili cirkus. Veliko sem imel zaslug, daje pred nekaj leti poslala urednica občinskega glasila Naša skupnost. Kakšen je bil rezultat, je večini znano. Ni sem pričakoval lojalnosti, vendar tudi ne nizkotne zlorabe uredniške funkcije. O večini ljudi, ki so se priselili ali občasno prihajajo v naše kraje, lahko rečem, da so nas obogatili tako na duhovnem, kulturnem kot drugih področjih in si le težko zamišljamo življenje brez. njihove prisotnosti. Še vedno pa ne odobravam dejanj tistih, ki so prišli, da bi delovali kol politični aktivisti, vodeni od nam tujih sredin in ideologij. Kolegu Zvonetu Z., ki ga v marsičem cenim in spoštujem, bi svetoval, da se drži našega dogovora iz sveta občine, ki gaje povsem V četrti številki letnik 1996 glasila NAŠ KRAJ sem v rubriki Pisma bralcev prebral veliko o stranki SKD in privatizaciji državne lastnine. S lem pisanjem ne vstopam v polemiko s pisci, ki se bodo morali pač dogovoriti, kakšne so njihove polemike. Lahko se imenujejo gostilniške, politične ali pa SO samemu sebi namen. Pojasnil bi nekaj svojih pogledov in dejstev, kijih lahko zagovarjam pred vsemi in ludi pred državnimi institucijami. Najprej o SKD v dobrepoljski občini. Sestavek, kaj počne in zakaj se zavzema SKD, je bil z. mojim podpisom objavljen v Našem kraju št. 4/% str. 23. Ne bi ponavljal besed, ki so bile jasno napisa ne. Dodal bi samo, da smo stranka z. do sedaj še štirimi svetniki, ki predstavljajo 33,333% glasov, če seveda enotno glasujemo. Naš delež pisanja dobrepoljske zgodovine je lahko samo v zgoraj brez razloga omenjal v svojem članku. S. Palčarju iskreno želim, tla bi mu kol zelo vestnemu in tetinemu dopisniku Našega kraja končno uspelo spravili skupaj kakšno konstruktivno misel. Krilizerslvo vsega in kar na počez ni ravno velika umetnost. Gospodu iz sosednje občine, ki me uči političnega obnašanja in ga niti ne poznam, bi se rad prijazno zahvalil, tla tudi v tem času nadaljuje tradicijo v skrbi za politično osveščanje in izobraževanje Dobrepoljcev i/, strani za lo poklicanih. Moja želja na končuje, tla kljub različnim pogledom in ne glede na politične izide, vendarle ostanemo v tej dolini prijatelji in sku samo skupaj ustvarili čim lepšo prihodnost tako zase kol za svoje otroke. Hrane H rod ni k omenjenih deležih in nič več. Drugo, na kar se mi zdi potrebno odgovoriti, pa je pisanje stanovskega kolega v občinskem svelu g. Z. Zabukovca, ko piše o privatizaciji. Kako so drugi direk-t-štovanjem do bralcev. Stane Skulj Naš kraj PISMA BRALCEV _I 5/1996 Začelo se je Pod tem naslovom Z. Zabuko-vec priznava Kučanu, da seje šel poklonil žrl vam v Rogu, na drugi strani pa očita, da nadškof Šuštar in Peterle lega nista storila na Urhu. Ce ni bil nadškof na Urhu, je pa njegov predhodnik dr. Poga-čar že pred 19-imi leti obžaloval vse, kar je zagrešila njegova stran med revolucijo (Družina 13/77). Sedanji škofje to tudi večkrat ponovil. Dr. Pogačar je iz komunističnega atesta odnesel dosmrtno parkinsonovo bolezen, vendar tega ni nikoli omenjal. In ta zloglasni Urh! O njem je pisal ameriški Slovenec Louis Adamič in navedel 1000 njegovih žrtev. Franček Saje v svoji knjigi "Belogardizem" omenja 500 žrtev. Krajevni leksikon Slo- Zelo me je presenetila zadnja številka Našega kraja, v kateri je zelo veliko branja, pohval in kritik, kakor tudi različnih obvestil in navodil. Ne morem pa se sprijazniti z nesoglasji in mržnjami drug do drugega, pa naj bo to osebno ali strankarsko. Omejil se bom samo na en očitek iz Pisem bralcev. Medtem ko govorimo o spravi in prijateljstvu, sta obe strani sovražno naperjeni ena proti drugi in očitajo si vse mogoče. Ne morem razumeli g. Braneta Brodnika in najbrž je še veliko takšnih, da očitajo ljudem, češ "ti si priseljenec in zato nič ne razumeš in ne veš, kaj smo Dobrepoljci, kaj znamo, kaj imamo in kaj smo sposobni naredili". Mislim, da ni prav in pošteno, da bi zapostavljali ljudi, ki so se priselili k nam v prelepo Dobre-poljsko dolino.Vsi priseljenci so ali smo občani in krajani Dobre? venije pa 123 žrtev. Še to ne ustreza resnici, ker so tam pokopane še povojne žrtve zmagovalcev. Pri izkopavanju so našli tudi mlajše mrliče, ki so bili skoraj prepoznavni in so morali biti ubiti po vojni. Mučilno orodje je po izjavi verodostojnih prič bilo nameščeno šele po vojni, tako da je lahko Sveti Urh po ruskem vzorcu služil za ateistični muzej. Učiteljice so iz. šole vodile tja otroke, jim kazale in razlagale, kako so pobijali in mučili verni ljudje. Ker je listi čas veljal ta kraj še za edino grobišče v Sloveniji, je bilo to kar uspešna protiverska propaganda. Tončka Grm polja, vsaj jaz tako mislim. Zato je moja želja in verjetno tudi želja še mnogih Dobrepoljccv, da smo enotni in da skupaj delamo za blaginjo vse naše mlade občine in kraja, saj smo kol ena družina. Naj navedem en primer o "prišel jencih". Pred časom sta si skočila v lase Sandi Zal ar in naš župnik g. Franc Škul j, čeprav sta oba priseljenca in zdaj tudi oba naša občana, kakor je tudi naš občan Slave Palčar in še veliko drugih. Pa ludi Dobrepoljci so "priseljenci" drugod, pa upam, da so jih vzeli za svoje. Če pogledamo okrog, je tudi naš papež, "priseljenec", pa je duhovni poglavar vse katoliške cerkve. Govorimo o spravi in prijateljstvu med narodi, pa še v domačem kraju ni miru in sloge. Vprašam se, kam nas bolo pripeljalo. Nc znamo potrpeti drug z. drugim. lini zapostavljajo druge, kol da nc bi bili ljudje, pa so vsi tukaj živeči naši bratje in sestre. Mogoče tudi niso sami krivi, da so se priselili v Dobrepolje. Tudi jaz sem priseljenec, čeprav nisem Dobrepoljec. Upam. da so me vaščani iz. Bruhanje vasi vzeli za svojega. Sem njihov vaščan in kaže, da me upoštevajo, saj se dobro razumemo. Zaradi številnih člankov v rubriki pisma bralcev v zadnji številki glasila "Naš kraj", v katerih pisci podtikajo stranki SKD mnoge neresnice, navajam nekaj dejstev. SKD je stranka, ki pripada državotvornim strankam in na to smo lahko kot člani stranke samo ponosni. Dejstvo, da je SKD vladna stranka, je nesporno pripomoglo tudi občini Dobrepolje, daje po mnogih desetletjih prišla do modeme cestne povezave s prestolnico bivše občine Grosuplje. Zaključeni projekt cestne povezave z Grosupljem je do sedaj največji projekt, ki ga je država financirala v našo občino. Sredstva so v letu 1995, po obisku g. ministra Janka Deželaka, prispela tudi za demografsko ogrožena območja in s tem se je uredil odsek cesle proti Podtaboru v Strugah in moderniziral del ceste Zdenska vas - Hočevje. Toliko je vladna stranka SKD lahko pripo- Za razjasnitev razmer dopolnjujem izjavo g. direktorja v članku "Uspešnejše leto za Slolarno Do- brepoje". Vrhovno sodišče je naložilo upravnemu organu, naj ponovno odloča, v kakšnem obsegu je zavezanec (Stolarna) dolžen rezervirali delnice za upravičence iz Na koncu bi rad še enkrat predlagal enim in drugim, da potrpi-mo in, če je le mogoče, prijateljsko pogovorimo, le tako bo lepo živeti v tem kraju. Anton Vodičar, Bruhanja vas mogla tudi k napredku naših krajev. Stranka SKD se tudi v občinskem merilu trudi za enakomeren razvoj celotne občine in strpno sodelovanje z drugimi političnimi strankami. Kako spravljiva je bila stranka SKD v času prve vlade, katere predsednik je bil g. Lojze Peterle, je očitno dokazala, da se kljub bojazni pred revanšizmom ni zgodilo nič pretresljivega. SKD smo politična organizacija, ki želi / demokratičnimi sredstvi povezati vse ljudi, ki v javnem in političnem delovanju sprejemajo temeljne občečloveš-ke vrednote in krščanski etos. Naš skupni cilj je, da na osebni in družbeni ravni dosežemo višjo duhovno raven in večjo materialno blaginjo. za OO SKD Dohrepolje-Struge Janez Kralj naslova denacionalizacije in o svoji odločitvi o saincui zahtevku upravičencev Vrhovno sodišče ni odločalo. I/ tega je razvidno, da Stolarna Dobrepolje ni mogla prejeli pozitivne rešitve. Slave Palčar Moje razmišljanje o prispevkih v Pismih bralcev Z demota*atičnimi sredstvi povezati vse ljudi! Denacionalizacija Stolarne s strani razlaščencev Prometna varnost na območju Policijske postaje Grosuplje Sneg nam jo je zopet'zagodel. Vozniki so imeli nemalo težav na cestah, nekateri pa tudi pod cesto. K temu so pripomogli tudi sami vozniki, ki so v pivih spomladanskih dneh zamenjali vozilom obutev. Ravno ti vozniki pa so povzročali ovire in zastoje na cestah, predvsem v klancih. Pa se vrnimo k pomladi, ki je privabila na ceste veliko mladih voznikov - kolesarjev in motoristov. Ti se še ne zavedajo vseh nevarnosti, ki jim prežijo na cesti, zalo je MNZ Republike Slovenije pripravilo akcijo "Veselo na kolo". Deloma smo to akcijo napovedali že v prejšnji številki. Akcija bo potekala od 15. aprila do K), maja. V akciji želimo seznanili kolesarje, voznike koles z. motorjem in motornih koles na pravilno obnašanje na cesti in imeti ustrezno opremljeno vozilo. Policisti bodo ob kontroli teh udeležencev delili zloženko z istim naslovom. Tisti, ki bodo zloženko dobili, bodo z njo dobili tudi kupon /a nagradno žrebanje in lahko sodelujejo v nagradni igri. Na zloženko je tiskarski škrat zanesel meti besedilo na zadnji strani napako. Tisti, ki jo boste odkrili, morate pravilen pomen znaka napisati na kupon in ga poslati na naslov naveden na kuponu s pripisom, Za nagradno igro. V šolah pa potekajo priprave na opravljanje kolesarskih izpitov. K tem pripravam spada tudi ustrezno opremljeno kolo, ki jih bodo policisti preti izpiti pregledali. Pa srečno vožnjo! Akcija "NATAKAR! TAXI PROSIM" je končana. V petindvajsetih dneh, kolikor je akcija trajala, so policisti Policijske postaje Grosuplje obravnavali štiri prometne nesreče, v katerih so bili povzročitelji pod učinkom alkohola. Tri nesreče so se /godile zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo in ena zaradi izsiljevanja prednosti. V teh nesrečah je ena oseba utrpela lahko telesno poškodbo, pri ostalih pa je bila poškodovana le pločevina. V akciji so policisti izdali 71 zloženk. Dvainšesltleset voznikov je opravilo preizkus alkoholiziranosti. Od tega je petnajstim pozelenelo nad polovico, šestnajst voznikov pa je odklonilo preizkus. Analiza je pokazala, tla se je v prvih treh mesecih prisotnost alkohola pri voznikih, ki so udeleženi v prometnih nesrečah, povečala iz. deset na trinajst odstotkov. Prometna varnost v pivih treh mesecih je zadovoljiva. Policisti so obravnavali 05 prometnih nesreč, kar je za 25 procentov več kot v istem obdobju lani. V teh nesrečah sta dve (ena) osebi izgubili življenje, šest (šest) je bilo hudo telesno poškodovanih in sedem (tleset) lahko. Poleg tega pa je bila v 84 (5S) nesrečah poškodovana le pločevina. Tretjina nesreč se je zgodila v naselju, ostale pa izven naselja. V januarju seje zgodilo 36 nesreč, februarja 20 in marca 30. Po dnevih se je največ nesreč /.godilo v torek (20), sledi ponedeljek (16), četrtek (15) in sreda (12). Skoraj za polovico se je zmanjšalo število ob petkih, dočim sla sobota in nedelja na isti ravni kol lani. Obe smrtni nesreči sla se zgodili na magistralni cesti M/l od Višnje Gore tlo Biča, kjer se promet iz. dneva v dan povečuje, zato ni odveč opozorilo, da upoštevale prometna pravila in znake. Policijska postaja Grosuplje Črna kronika 9.4. 96 Neprevidni voznik je na parkirnem prostoru na Vidmu pri vzvratni vožnji z. osebnim avtomobilom trčil v parkiran avlobus. Na obeh vozilih jc nastala le premoženjska škoda. 10.4.96 Neznan storilec jc izpred Jakličevega doma na Vidmu odpeljal nezaklenjeno gorsko kolo znamke Rog, zelene barve. Z dejanjem je oškodoval domačina /a cca 30.000,00 SIT. Občan i/. Tržiča je utemeljeno osumljen, da izvršuje kazniva dejanja goljufij. Občan na obroke prodaja električno masažno blazino. Oglaša se pri starejših ljudeh in jih pregovori, tla jim bo blazina pomagala pri revmatičnih obolenjih. Ko jc blazina plačana, se vrne po blazino Z izgovorom, tla jo bo pokazal pri drugi stranki ali da ta nima garancije, zaradi česar jo bo zamenjal. Ker beležimo več tovrstnih dejanj na območju Policijske postaje Grosuplje, prosimo občane, tla ob morebitnem pojavu prodajalca obvestijo PP Grosuplje. Ravno tako se lahko /glasijo na PP osebe, ki so bile na lak ali podoben način ogoljufane. Policijska postaja Grosuplje GASILSKO DRUŠTVO PONIKVE in VAŠKA SKUPNOST PONIKVE vabita vse občane na FLORJANOVO NEDELJO, 12.maja, v PONIKVE na tradicionalno gasilsko sv. mašo. Naš kraj ZANIMIVOSTI 5/1996 29 Na področju občine Dobrepolje sta bila v zadnjem mesecu ustreljena dva medveda. Lahko si ogledate posnetke enega od ustreljenih medvedov. Foto:Ivan Grundovec Iz tAuphyjevih zakonov " Dejstvo, da vi ne poznate odgovora, še ne pomeni, da ga pozna kdo drug "Enostavno je narediti stvari zapletene, toda zapleteno je narediti jih enostavno. " AW/r/ se je človeško ~ zvaliti krivdo na drugega je še bolj človeško. ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE VABI NA 11.TRADICIONALNO PRVOMAJSKO DELAVSKO SREČANJE NA POLŽEVEM Program: torek, 30. aprila 1996 - od 20. ure dalje igra ansambel ROBERTA PRAPROTNIKA - vmes ob 21. uri prižiganje prvomajskega kresa - poskrbljeno je tudi za gostinsko ponudbo sreda, 1. maja 1996 - od 11. ure dalje igra ansambel ROBERTA PRAPROTNIKA - zagotovljena je gostinska ponudba - po 13, uri tradicionalne sindikalne zabavne športne igre Bogate nagrade za zmagovalce so prispevala podjetja z našega območja. Na Polževo lahko pridete s svojimi prevoznimi sredstvi, najlepše pa tisti, ki boste večji del poti prehodili. Topa lahko iz razli"nih smeri, in sicer iz Grosuplja, Ivančne Gorice, Muljave in Višnje gore. VABLJENI Veliko nepotrebnih skrbi si boste prihranili, če ne boste podirali mostov, dokler ne pridete do njih. " Izkušnja je nekaj, kar dobiš takoj potem, ko je že prepozno. ' Priložnost pride vedno v najbolj neprimernem trenutku. ' Še tako neznatno stvar lahko čezmerno napihnemo. Nikdar se ne prepirajte z norcem - prav lahko, da vaju ljudje ne bi razlikovali. Obvestilo bodočim voznikom motornih vozil Območna organizacija Rdečega križa Grosuplje obvešča občine, daje sprejet nov pravilnik, ki med drugim določa tudi način opravljanja izpita iz prve medicinske pomoči za voznike motornih vozil. Pravilnik je sprejel Rdeči križ Slovenije - Glavni odbor in je v skladu z Zakonom o varnost v cestnem prometu. Pomembna novost v tem pravilniku določa, da morajo vsi kandidati za voznike motornih vozil opraviti izpit iz PMP proi OORK, kjer ima kandidat stalno prebivališče. Za občine Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje je to 00 RK Grosuplje. Ministrstvo za notranje zadeve Grosuplje bo za te tri občine upoštevalo samo kartončke o opravljenem izpitu pri OO RK Grosuplje. Kandidati se k izpitu PMP lahko prijavijo: na OO RK v Grosuplju, Taborska 2 (bivša občina) vsak ponedeljek in sredo med 10. in 14. uro, v sredo med 10. in 16. uro in v petek med 10. in 12. uro, kjer izpolnijo prijavnico, plačajo določen znesek za stroške tečaja in (ali) izpita. Po enakem postopku pa se lahko prijavijo kandidati na Združenju šoferjev in avtomehanikov "AVTOSOLA" -Grosuplje, Taborska 15a, vsak dan v dopoldanskem ča- su in ob sredah do 16. ure. V izjemnih primerih bomo prijavo sprejeli tudi na tel. 761-119, OO RK Grosuplje oz. na tel. 764-323, ZŠAM Grosuplje. Vsem želimo veliko znanja z željo, da bi ga čim manjkrat uporabili v najhujših primerih. Območna organizacija Rdečega križa, Grosuplje Razpis za koriščenje počitniških objektov v letu 1996 V letu 1996 so vsem delavcem bivše Občine Grosuplje ter delavcem novonastalih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, za letovanje na razpolago naslednji počitniški objekti: POČITNIŠKA STANOVANJA ČERVAR...............................................2.100,00 SIT/dan NOVI GRAD..........................................2.100,00 SIT/dan CRIKVENICA........................................2.500,00 SIT/dan KANINSKA VAS....................................2.500,00 SIT/dan POČITNIŠKA HIŠICA TERME ČATEŽ 4.000,00 SIT/dan Termini: 21.6.do 27.6. 5.7.do 11.7. 19.7 do 25.7. 2.8 do 8.8. 16.8. do 22.8. 30.8. do 5.9. 16.9 do 25.9. Prednost pri koriščenju objektov imajo delavci bivše Občine Grosuplje in novonastalih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, v prvi vrsti delavci s šoloobveznimi otroci. Možnost plačila v večih obrokih, odvisno od višine obveznosti. Prijave v pisni obliki na priloženih prijavnicah pošljite do 31.5.1996 Komisiji za dodelitev terminov koriščenja počitniških objektov, Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje. Zgoraj navedene objekte lahko v primeru prostih terminov koristijo tudi vsi občani občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, in sicer po 20% višji ceni. Mercator - Kmetijska zadruga Dobrepolje z.o.o. Videm Dobrepolje Videm 36 išče za delo v trgovini na Vidmu: - trgovca za prodajo kmetijskega repromate-riala s končano šolo za prodajalce oziroma - dijaka 3. letnika šole za prodajalce za opravljanje pripravništva Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo bo trajalo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Mercator Kmetijska zadruga Dobrepolje, Videm 36, 1312 Videm - Dobrepolje s pripisom za Upravni odbor. Naš kraj 5/1996 31 Trgovina pri SPOL AR JU Kompolje 24a tel. (061)787-568 VABIMO VAS V NAŠO TRGOVINO, kjer vam v dneh □d 1. do 5. v mesecu pri nakupu nad 7000,00 SIT nudimo 5% fćf*sia' Naslednja številka Našega kraja izide 1. junija. Objavili bomo samo tiste prispevke, kijih bomo dobili v uredništvo do 19. maja! Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, u kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kurje neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne nune umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA ob smrti moža, očeta in starega očeta JOŽETA JAMNIKA i/, Male Ilove Gore 14 Ob smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem /a izraze sožalja, darovano evetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom in vaščanom /a pomoč in molitve. Hvala patro- nažni sestri Mariji Stankovič za vse obiske, prijaznost in pomoč v bolezni. Hvala tudi Zdravstvenemu domu (irosuplje za vso pomoč. Iskrena hvala gospodu nadškofu, gospodu /upniku in sobralom duhovnikom /a lep pogrebni obred. Hvala pevskemu /boru "Rafko Fabiani" /a ganljivo petje ob njegovem slovesu. Še enkrat se zahvaljujemo vsem za številni obisk na domu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi Ugasnil zdaj je tvoj pogled. za vedno so sklenile tvoje pridne se roke in po plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce. ZAHVALA ob boleči izgubi mojega dobrega moža JOŽETA HROVATA iz Hočevja 21 Hvala vsem, ki sle počastili njegov spomin, ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, poklonili evetje in sveče ter mi izrekli ustno in pisno SO Žal je. Hvala prijateljem, sorodnikom, vaščanom in znaneem za pomoč in pozornost med boleznijo in ob slovesu. Še posebej hvala g. župniku za veličasten poslovilni obred, za plemenite in vzpodbudne besede, moškemu /boru Rafko babijani za ganljivo petje ter godbi na pihala za zaigrane žalostinke. Hvala govorniku g. Konradu Piku za lep opis njegovega humanega življenja. Hvala vsem zdravstvenim delaveem, ki so mu v času bolezni lajšali bolečine, ga obiskovali in mu nudili prijazno in nesebično pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Hvala, ker sle ga imeli radi in ga spobtovali. Ohranile ga v dobrem spominu. Žena Francka KINOPROGRAM ZA MAJ 1996 KINO DOr3REPOLJE, VIDEM 34 PETEK, 3. MAJ, ob 21. uri ameriška akcijska kriminalka FAIR GAME (MANEKENKA IN DETEKTIV) KRATKA OZNAKA: Še včeraj je bila miami- ska družinska odvetnica Kate poplnoma predana delu in svojim klientom, danes pa visi njeno življenje na nitki. Morilci soji za petami kamorkoli gre... Akcijski film v stilu filmov HITROST in UMRI POKONČNO. NEDELJA, 5. MAJ, OB 15. uri in 20.30 uri ameriški klasični vvestern DIVJA HORDA KRATKA VSEBINA: Ponovno posnel film po uspešnici, ki je prvič zagledala luč sveta leta 1969. Realističen vvesteren s kruto realističnimi prikazi nasilja. Režiser SAM PICKINPAH je O filmu izjavil: " Posnel sem zgodbo veteranov med zakrknjenimi banditi Divjega zahoda." Pravi akcijski vvestern, ob kakršnih smo uživali v šesdcselih letih. Filmu je dodano 55 minut prizorov iz. prve različice filma iz. leta 1969. PETEK, 10. MAJ, samo ob 21. uri ameriška črna komedija ŽENSKA ZA UMRET KRATKA VSEBINA: NICOLEKIDMAN igra mlado podeželsko frajlo, ki jo je obsedla želja postati TV zvezda. Nevarno domišljava je in puhla, v sebi pa čuti bistveno več, kot dobi, zato zapusti svojega moža in se prične ponujati lokalnim TV postajam in dobi nespek-takulamo službico in kar takoj se odloči posneti dokumentarec o obupanih najstnikih brez prespektive, prične romanco /, najstnikom i/ njenega filma, od tU dalje pa se zanjo začno problemi... NEDELJA, 12. MAJ, ob 15. uri in 20.30 uri avstralska komedija za otoke in odrasle BABE - GALANTNI PUJSEK KRATKA VSEBINA: Komedija, ki po svoji popularnosti v ZDA in tudi v Fvropi presega po obisku do sedaj najbolj gledano komedijo MASKA in BUTEC IN BUTEC. Spremljamo življensko pot mladega pujsa, ki odrašča skupaj z ovčarjem in tako si zaželi, da ko bo velik, bo ovčar... Kot zanimivost naj omenimo, da seje v Avstraliji kmalu po startu tega filma prodaja svinjine zmanjšala za polovico. PETEK, 17. MAJ, ob 21. uri ameriška emocionalna drama HOLLANDOVOPUS Kratka oznaka: Vsebine liIma vam ne bomo izdali, ker je film narejen tako, dasi vsak gledalec o vsebini filma naredi svoj zaključek. Povemo naj le tO, da igra glavno vlogo RICHARD DREYFUSS, kije bil tudi nominiran za OSCAR.IA za glavno moško vlogo. Film je trenutno na tretjem mestu po gledanosti v ZDA in je že prislužil 60 milijonov $. NEDELJA, 19. MAJ, OB 15. uri in 20.30 uri ameriški gangsterski triler KAZINO KRATKA OZNAKA: Razburljiva drama o LAS VEGASU v 70-tih letih. To je zgodba SAMU ROTHSTEINU, ambicioznemu harzar derju, ki se zaplete v mafijski boj za prevlado. V filmu blestita SHARON STONE in ROBERT DE NIRO. PETEK, 24. maj, ob 20.30 uri ameriško psihološka drama KOŠARKARJEV DNEVNIK KRATKA VSEBINA. NEW YORK v 70-tih letih. JIM CARROLL je zvezda srednješolskega košarkarskega moštva. Ne loči se od svojega dnevnika, v katerega zapisuje vse svoje podvige in svoje sošolec. Iz njegovega dnevnika spoznamo, kdaj je prvič poizkusil heroin in zapisal: Počutiš se vsemogočnega... Pretresljiv film o narkomaniji, ki bi ga moral videti vsak mladostnik pa tudi njegovi starši. NEDELJA, 26. MAJ, ob 15. in 20.30 uri ameriški luturistični triler ZADNJI DNEVI KRATKA VSEBINA: Film se dogaja konec tisočletja (1999), torej čez dobra tri leta. Na črnem trgu digitalne tehnologije se pojavi nov izdelek, ki ponuja direktno čutno podoživ-Ijanje. Ljudje so željni teh novih sanj in biti vsaj nekaj ur negdo drug. I ,ENNY, bivši policaj, je glavni prodajalec teh novih sanj in posel mu čudovito cveti, dokler se ne znajde v morilskem vrtincu in tudi zanj se prične odštevanje sekund... PETEK, 31. MAJ, ob 21. uri angleška romantična komedija ANGLEŽ, KI JE ŠEL NA HRIB IN SE VRNIL Z GORE KRATKA OZNAKA: Film je romantična komedija v kateri zopet blesti znani angleški igralec HUGH GRANT. Tokrat bosle videli kako bodo prebivalci Cardila prizadevali, da bi hrib ob mestu postal gora. Angleški kartografski zakon zahteva, da mora biti gora visoka najmanj 1000čevljev. Hribu manjka le nekaj metrov. Prebivalci Cardifu so bili pripravljeni storili vse, da bi mlada kartografa povišala njihov hrib v goro. Odlična romantična komedija ob kateri se bosle resnično zabavali. NEDELJA, 2. junij, ob 15. in 20.30 uri angleška romantična drama - uspešnica RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST KRATKA OZNAKA: Film je bil nominiran za sedem oscarjev, dobil pa je dva. V filmu blesti EMILIE FRANCOIS in HU( il I (iRANT. Zgodba pripiveduje o družini, kjer oče zapusti vse imetje sinu iz. prvega zakona, mati s tremi hčerkami pa mora zapustiti dom in je brez denarja za preživetje. V najmlajšo se zaljubi sosedov mladenič in zgodba začne dobivati drugačno dimenzijo. Nad filmom boste zagotovo navdušeni, saj se boste malce jokali in veliko smejali Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1000 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. Adamičeva ir