.¦..........................................................1 J Dopisi. Dekliška meščanska šola v Ptuju. Za sprejem v dekliško meščansko šolo za šolsko leto 1920|21 se naj prijavijo učenke pri ravnateljstvu dne 30. julija t. L, zadostuje tudi pis- mena prijava. Predloziti ae mora zadnje Sol-ake izpriCevalo. Izpiti za hospitantinje se vrSe 30. junija in 1. julija, sprejeinni izpiti pa 1. in 2. julija v Mladiki. Sprejemni izpiti se bodo vrsili tudi zacetkora Solskega leta. Ker pa je potrebno, da se dozna Stevi-lo otrok, ki hocejo obiskati I. meSSanski raz-red, se naj javijo kolikor mogoce vsi v tern terminu. U&enke iz okolice bodo morale pla-cati prispevek za ufiila. Kako se naj uredi nova ptujska bolniSnica. Ze pred vojno ao se (dr. VerstovSek) prizna-vale nemogcCe razmere ptujake javne bolnice. Pri dezelnem odboru v Gradou se je zasto-pal naSrt nove, modernim higijenicnim in znanstvenim zahtevam odgovarjajoce bolnice v Ptuju. Ta projekt se pa vsled vojne ni iz-vrSil. Lansko leto meaeca svecana je tudi naaa dezelna vlada aklicala v Ptuju posebno komisijo v svrho reSitve tega najvaznej&ega vpraSanja. Vsi navzoci zastopniki merodajnih oblasti so konstatirali pri ogledu neznosne razmere dosedanje javne bolnice, vsi so bili onoglasnega mnenja, da je odpomoc nujno potrebna. Komisija se je razSla, pa--------— atara bolnica je ostala do danes, aajslabSa v celi Sloveniji. Saj je tudi stavba najstarejSa. Ta nesreCna zadeva je pri&la sedaj zopet na dan. Novi imenovani primarij za kirurgicni oddelek naSe bolnice se je Cutil primoranega uradno poro6ati na merodajno mesto o sla-bih razmerah zavoda. Dezelna vlada je takoj poslala na lice mesta svojega referenta za bolnice (dr. DolSak-a), kteri se je po ogledu stare bolnice in hiralnice, ter vojaSke bolnis-nice, zglasil pri g. okrajnem glavarju in pri g. gerentu dr. Sencarju radi pogovora v tej zadevi. SploSno mnenje je, da naSa doseda-nja obca javna bolnica svojim namenom ni-kakor ve6 ne zadostuje, ker je veliko pre-mala in ker ne odgovarja higijenicnim zahtevam. Ako se vpoSteva prebivalstvo mesta Ptuj in okolice skupaj okrog 87.000 duS, bi morala ptujska bolnica imeti minimalno 265 postelj. Stara bolnisnica pa ima le 72 po-stelj. Sobe so premale in pronapolnjene; stavba nima ne centralne kurjave, ne vodo-voda, ne kanalizacije, ne kopeli, ne razsvet-ljave. Kuhinje v bolni&nici sploh ni, temvec se bolnisnica zalaga iz kuhinje sosednje hiralnice. Obstoja edina operacijska soba, ki sluzi za septicne in asepticne operacije, ob ednem pa tudi kot obvezovalnica. Za vso bolnico je le edini mali parni sterilisator, plaScev, prtov, kompres, rokavic itd. za ve-like operacije manjka popolnoma. lata rev-sCina ,)e, kar se tice inStruoientov in ortope-dicnih pripomockov. Res je, kakor se jo iz-rekel novi kirurg dr. Rebula, da ni mogoce vestno izvrSiti nobenih operacij. Ponovne ko-misije so se uverile, da bi bila bivsa Franc Jozefova vojaSnica, ki je ze vao vojako slu-zila kot rezervna bolnianica, za le-te namene dobro uporabna brez dragih adaptacij. Poslopje je kakih 10 let staro, ima Siroke hod-nike, velike in svetle sobe, primerno lego, stoji na dosti prostranem prostoru ; v poslopje je bil med vojno vpeljan vodovod in izvr-Sena kanalizacija. Skupaj bi se v glavno poslopje zamoglo spraviti 200 postelj. Sobe za razrednike, ali stanovanja za zdravnike, bi se dobile v sedanjem oficirskem paviljonu. Lahko bi se dal takoj urediti interni, kirurgicni, ortopedieni in dermatologi&ni oddelek; za izolirnico bi se zamogle uporabiti bolni&ke barake na vrtu; posebni oddelek za tuberku-lozo bi se zgradil v bodo6nosti, ker je zem-ljiSce dosti prostorno. Izpremenitev vojaske bolniSnice, oziroma bivSe Franca Jozefa vo-jaSnice v definitivno javno bolnico, bi torej bila najboljSa in najcenejSa resitev tega vaz-nega vprasanja, od katerega so odvisno hi-gijenifine razmere naSega mesta in njegove okolice, razmere, ki so dosedaj zelo zalostne. V tern smislu sta ae pogovorila goap. referent zdravstvenega odaeka in g. gerent mesta Ptuj. Sedaj bi bil najugodnejSi trenutek, da se reSi vpra&anje ptujake bolnice, ker vojast-vo izpraznuje te dni vojaSko bolnico. Glavna stvar, se zdi, je, pod katerimi pogoji je ob-cma kot lastnica vojasnice pripravljena od-stopiti poslopje drzavi. Gr. gerent ptujski, kteri se nenavadno zanima za resitev tega nujnega praSanja v prid mesta in v blagor bolnikom, je izjavil, da bi bila mesbna obci-na voljna takoj drzavi primo loco prepustiti v nakup vojaSnico v svrho adapcije civilne bolniSnice. Ako pa drzava te jponudbe ne bi sprejela, bi se vojasnica takoj uporabila v Solske namene. Da se to ne zgodi, morajo skrbeti na vsak nacin merodajne osebe obeh prizadetih strank. Nikar necemo omalovaze-vati Solskih potreb ; le-te pa niso v naSem mestu tako nujne in neznosne, 'kakor higije-nifini nedostatki. Za solske svrhe bi bilo laz-je najti in preurediti kako drugo poslopje, za bolnico pa bi ne bila nobena druga stavba tako primerna in takoj uporabna, kakor vojasnica. Sicer pa bi bilo popolnoma izklju-ceno, da bi drzava zidala pri vladajoeih razmerah novo poslopje. Zato naj obcinski svet, ako hoce zares dejansko pospeSevati resitev bolniSkega vprasanja, odstopi vojaSko poslopje drzavi za svojecasno lastno ceno ali pa za tako primerno ceno, da jo vlada zamore sprejeti in jo lahko odplaca v posameznib. dolgih obrokih. TakSna ponndba ne bo niKa-kor v Skodo mesta, ker nova velika in mo-derna bolnisnica bode tako v moralnem, kakor v gmotnem oziru v prid meScanom, posebno trgovcev. Zlasti ce izgubimo Radgono, bo postala ptujska bolnisnica srediSce tudi za ljutomerski in prekmurski okraj. Dokler je clovek zdrav, ne pozna odnosno ne prizna velike vaznosti zdravstvenih naprav. Ako pa nenadoma zboli in potrebuje nujne, posebno kirurgicno odpomoci, spozna pomen in veliko I vaznost moderne urejene bolniSnice v blizini. ] Pred vsem ne smemo pozabiti, da je merilo za oliko narodov ravno njihova oskrba z go-j spodarskimi, clovekoljubnimi in zdravstvenimi i zavodi. I Na VidOV dan se zbira vsa deca, naraScaj { in Clanstvo ob ValO. uri na dvoriSCu gimna- zije. Kdor ima v kroju ! Predvaja vseh v ne- deljo ob Vsl4. uri na igriscu nizje zeleznega mosta. Nafielnik. Vsi udeleiniki okroinega izleta v SrediS&e i se naj prijavijo najpozneje do 29. junija v ] moji piaarni radi narofiila obedov. Dr. Franjo ! Salamun. Blago JDS ae bode izdajalo v aoboto, dne • 26. junija od 15. do 18. ure v Poaojijnici v | Narodnem domu. Na mariborskem dr2. moSkem u5itelji§5u v | Mariboru se vrsijo vsprejemi v jesen. Uftenci J pa, ki so dovrSili z ugodnim uspehom Stiri | razrede srednje Sole ali pa Stirirazredno me-J S6ansko Solo, se lahko oglasijo s svojimi iz-priCevali drugega polletja tekofiega Solakega leta ze pred 15. julijem t. 1. Zahvala. Gospod Cu6ek Fran in gospod Stern Leopold, trgovec v Ptuju, sta darovala ' druStvu „Sokol" ve6 desk in sicer prvi v I vrednosti 396 K, drugi pa v vrednosti 68 K, za kar jima izreka odbor v imenu druStva najtoplejSo zahvalo. Pristojbinski predpisi. Od raznih strank J prihajajo na oblastva vloge, ki sploh niso J kolkovane ali pa so nezadostno kolkovane. Take vloge se v amislu Ciena 15 zakona o ! taksah ne reSujejo. Ker se gre velikokrat za j vazne zadeve, glede katerih stranke ne do- i bijo radi nepravilnega kolkovanja nikake re- { Sitve, opozarja okrajno glavarstvo v Ptuju obCinstvo, da se pri vlaganju raznih proSenj, pritozb, prizivo7 in drugih pismenih vlog, ! natandno drzi za kolkovanje dolofienih pred- I pisov, razglaSenih v Uradnih listih Stev. 48 ! in 50 let. leta in pravilnika za iavrSevanje dolo- Cil o pristojbinah, razglaSenega v Uradnem j Jiatu Stev. 56. t. 1. V aploSnem se povdarja, | da se mora vsaka navadna proSnja ali vloga | kolkovati s kolkom 4 K, kjer se pa prosi za | formelno odlocbo, potrdilo ali dovolilo, je I treba Se posebej priloziti pristojbino 8 K v j kolkih. Glede drugih sluCajev naj se obcin- ' stvo, predno odpoSlje vlogo na izvestno ob- laatvo, pou6i o predpisih in se tako izogne I posledicam, ki bi nastale iz nepravilnega ! kolkovanja. Ptuj. Od okrajnega glavarstva v Ptuju so bili v zadnjem 6asu radi verizenja ozir. navijanja cen ozir. tihotapstva s pravomoc- I nimi razsodbami obsojeni: Ivan Poplatnik, Vel. Nedelja na 20.000 K denarne globe in 3 mesece zapora, Franc Schiitz, trgovec, Se-narsko na 15.000 K, en mesec zapora in zaplembo enega vagona soli, Franc AntoliC, trgovec, Sv. Tomaz, na 1000 K globe in 24 ur zapora, Rudoll Toplak, trgovec, Polanci, na 3000 K in 14 dni zapora, Franc Munda, posestnik, Malaves-Bratonecice na 2000 K in 14 dni zapora, Alojz Munda, posestniSki sin, Malaves-BratoneCice na 2000 K in 14 dni zapora, Franc Podplatnik, trgovski pomofinik, Ormoz, na 2000 K in 14 dni zapora, Ivan Veselic, trgovec, Ormoz, na 5000 K in 14 dni zapora, Josip Stern, trgovec, Varazdin na 3000 K, 14 dni zapora in zaplembo 810 kg sladkorja, Rudolf Toplak, trgovec, Polanci, na 100 K denarne globe, Franc RepiC, Saku-Sak, na 5000 K in 14 zapora, Franc Bracek, posestniSki sin, Hvaletinci na 1000 K in 14 dni zapora, Adolf Lebic, Rogatec na 14 dni zapora, Franc Merc, trgovec, Breg pri Ptuju, 1000 K, 3 dni zapora in zaplembo apna, Oakar Moaes, trgovec, Breg pri Ptuju, 500 K, 5 dni zapora in zaplembo bucnic, Anton Suguian, pek, Sv. Marjeta, na 600 K, 10 dni zapora in zaplembo kruha, Alojz DruzoviC, Dragovic 8, na 600 K in 14 dni zapora (kazen milostnim potom znizana na polovico), Rafael Zimic, begunec, Strni&Ce na 500 K, 5 dni zapora in zaplembo razlicnega blaga, Matija Prapotnik, trgovec, SrediSce na 500 K in 7 dni zapora (zaporna kazen milostnim potom znizana na 3 dni), Anton MatjaSic, Oblacek-SakuSak na 300 K, 14 dni zapora in zaplembo 1 konja, Franc Bracek, Hvale-tinci 16, 1000 K in 14 dni zapora, Emerik Pozzo, begunec, StrniSce, radi zlorabe ubozne akcije, na mesec dni zapora (milostnim potom znizano na 15 dni zapora.) DeSka meSSanska Sola v Ptuju. Ufienci za I. razred naj se prijavijo pri ravnatoljstvu 30. junija t. 1., zadostuje tudi pismena prijava. Predlozi naj so kretni list in Solsko iz-pricevalo. Sprejemni izpiti za vstop v I. razred deSko meSCanske Sole v Ptuju se vrSe dne 1. in 2. julija 1920 v poslopju nemSke manjSinske Sole pri okrajnem glavarstvu. Tudi v zacetku Solakega leta 1920/21, to je 16. in 17. septembra se Se lahko napravijo sprejemni izpiti. Po naredbi vis. Sol. sveta z dne 17. julija odnosno 21. novembra 1919 Stev. 3737 ae sprejemajo v meScansko Solo ucenci, ki so najmanj dovrSili 5. Solsko leto na javni ljudski Soli, ali na zasebni ljudski Soli, ki ima pravico javnosti. Sprejemni izpit se napravlja samo iz najosnovnejSih naukov iz slovenS6ine in rafiunstva. Ufienci, ki so dovrSili 6. Solsko leto ljudske Sole s povolj-nim uspehom, so prosti sprejemnega izpita. Ker je meScanska Sola V3em, ki se hocejo posvetiti obrti, trgoviniinpoljedelstvu, najvecje vaznosti, se obcinstvo opozarja na ta oglas. Ravnateljstvo. Vpisovanje v pripravljalni razred in 1. let-nik dvorazredne trgovske Sole s pravico javnosti V Mariboru bo 6., 7. in 8. julija t. 1. od 9. do 12. ure. V pripravljalni razred se sprejemajo le ucenci, ki so dovrSili Sesti razred ali oddelek ljudske Sole ali 2. razred srednje Sole ali 1. razred triletne oziroma 2. razred Stiriletne meScanske Sole in so stari vsaj 13 let. Za pripravljalni razred ni sprejemnih iz-pitov. V prvi letnik se sprejemajo ucenci in ufienke, ki so dovrSili 4. razred srednje Sole ali popolno meScansko Solo ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske Sole in so stari vsaj 14 let. Za te ni sprejemnega izpita. Po-leg teh se sprejemajo v 1. letnik tudi tisti uftenci in ufienke, ki so dobili v 4. razredu srednje Sole v napredku drugi red, ali tisti, ki so dovrSili 3. razred srednje Sole ali 8. razred ljudske Sole ali predzadnji razred me-S6anske Sole, ako so stari vsaj 14 let in napravijo sprejemni izpic iz slovenScine, nem-S6ine, ra&unstva, geometrije, prirodopisja, zemljepisja in prirodoslovja. Pri izkuSnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridcbe ucenci v pripravljalnem razredu. Sprejemni izpiti ae vrSe zacetkom Solskega leta. Vpisovanje v 2. letnik bo 5. julija od 9. do 12. ure in zaCetkom Solskega leta. Vstopnina je 10 K, prispevek za u6ila pa 20 K. K vpisovanju je prinesti krstni oz. rojstni list in zadnje izpri-pričevalo. Vpisuje se lahko tudi pismenim potom. Vsa nadaljnja pojasnila daje ravnateljstvo zavoda.