6. štev,
V Kranju, dne 9. februarja 1907.
VIII. leto.
Političen in gospodarski lisi
Izhaja vsako soboto avečar
in stane za Kranj 4 K., po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge driave stane 6 60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naroJbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se no ozira. — Uredništvo in upravništvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi«.
Mesečna priloga
„SloiMsV Tchtiiir
Inserati te računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrtto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvo naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vračajo.
Čemu ščuvati?
V zadnjih časih se po klerikalnih listih, zlasti še po listu, namenjenem prostemu ljudshu, po «Domoljubu>, vrste neprestani napadi na meščan« stvo, posebno se na uradništvo, s prozornim namenom, da bi se kmečko ljudstvo naščuvalo proti temu stanu.
Nam se ne zdi — milo rečeno — prav lepo, ščuvati stan proti stanu, ker so posamezni stanovi navezani drug na drugega, tako da ne more izhajati eden brez drugega.
Vsak je prepričan, da je kmečki stan neobhodno potreben, potreben pa je tudi meščan, kateremu kmet prodaja svoje pridelke. Dokler obstoji država in dokler se hoče ohraniti red v državi, morajo biti tudi uradniki. Denar, katerega jim plačuje država za njihovo službovanje, gre zopet v roke trgovcu, obrtniku in kmetu, saj uradnik ne more sam obdelovati zemljišča, če bi ga tudi imel, on ne sme izvrševati kake trgovine ali obrti. Uradniki imajo večinoma družine, ki so navezane razne pridelke kupovati od kmeta, Le poglejmo vasi okoli mest. Ali ne prejemajo vaščani lepe novce za mleko, zelenjavo, surovine i. t. d.
Odkod torej vzrok temu duhovskemu ščuvanju proti meščanstvu in se posebej proti uredništvu ? En greh ima namreč večina slovenskega uradništva, to je, da misli tudi tedaj z lastno glavo, kadar mu je dana prilika, da pokaže svoje politično mišljenje, kar se godi pri volitvah. Klerikalni Usti pišejo, da je uradništvo proti ljudstvu, ker ne voli tako, kakor večina ljudstva v okraju. Kaj pa je ljudstvo? Ljudstvo tvorijo vendar različni stanovi — delavci, kmetje, obrtniki, trgovci, uradniki i. t. d. Vsakemu od teh stanov se mora vendar prepustiti, da svoje stanovske koristi varuje na način, kakor se njemu zdi primerno, saj je to
že posledica človekove proste volje. In če je slučajno Človek, ki se je dolgo izobraževal, videl mnogo krajev in spoznal najraznovrstneje ljudi, v nekaterih ozirih — tudi v političnih, drugače sodi nego morda precejšnja večina drugih sostanovnikov, ali je to sovraštvo nasproti drugim ljudem? Lastno prepričanje, ki se ne uplali pred nikomur, t o k r a s i moža; kdor zataji svoje prepričanje iz koristo-lovnih namenov — ta ni mož! Sicer pa vidimo tudi na Slovenskem veliko fara, kjer je večina prebivalstva svobodomiselna. Z isto pravico bi lahko rekli o duhovščini v takih farah, da je proti ljudstvu, da je sovražnica svojih faranov, ker ne misli tako kakor večina prebivalstva.
Po našem mnenju bi bila veliko bolj umestna, nego tako ščuvanje, zahteva, da se na slovenskih tleh nastavljajo za uradnike sinovi našega naroda. Kmet in meščart pošiljata svoje otroke tudi v višje sole, da pridejo lažje do kruha. Sinovi našega ljudstva so to, kri našo krvi! Namesto ščuvati očete proti tem sinovom, sestre proti tem bratom, skrbimo rajSe, da nam država v naše domače kraje pošilja naše ljudi, ki poznajo naravo našega ljudstva, ki mu gredo na roko, kjer morejo in smejo, ki vzgajajo zopet svoje otroke v slovenskem duhu in skrbe za duševno izobrazbo narodovo.
Poglejmo Nemce 1 Kak vihar je nastal, ko je vlada izdala naredbo, da sme Ceh v vsem češkem kraljestvu v svojem jeziku dobiti pravico! Nemci so se zbali, da bi njihovi sinovi, ki ne razumejo Češkega jezika, s tem prišli ob kruh. In vlada se je udala. Pri nas pa se povsod nastavljajo tujci, ne le v višjih službah, temveč tudi za sluge, paznike, izprevodnike, stražnike i. t. d. Toda nada klerikalna stranka se ne zmeni za to, njihov vodja je v tem oziru prepustil vladi proste roke in resni možje pravijo celo, da sta kriva zadnjih imenovanj ob novi železnici, ko je Derschatta
zadal tako zaušnico Slovencem, poslanca dr. Šušteršič in Pogačnik, ki sta odgovorila na ministrovo vprašanje, da nimata nič proti imenovanju Kollerja in \Vieserja. Pogačnik se je baje celo osebno potegoval za sedanjega nemškega postaje načelnika na Bledu!
Tužna nam majka t
Kdo je po pokojninskem zakonu za privatne uradnike podvržen zavarovanju?
Glede pojma "Privatni uradnik* so mnenja zelo različna; tudi zakon, katerega je pravkar cesar sankcioniral, nikakor ne našteva vseh vrst privatnih uradnikov v najrazličnejših strokah, temveč prepušča v mnogih slučajih rešitev vprašanja, je li ta ali oni prištevati privatnim uradnikom, ki so podvrženi zavarovanju, politični oblasti prve instance. Tem oblastim pa bodo dajali pojasnila dodatki, katere je nabralo ministrstvo notranjih stvari leta 1895 in jih objavilo leta 1898. Tisti podatki se raztezajo na vse one poklice, katere je namenila vlada podvreči zavarovanju, dasi niso popolni, ako je stilizacija prve točke sprejetega zakona, njihov natančen posnetek. — Tako n. pr. ni prav razvidno, jeli je prištevati trgovske nasla v-ljence, ki so direktno zaposleni pri prodaji blaga, spodaj navedenim kategorijam 7, 8 in 9 ali ne? Vendar pa bodo odločilni faktorji pri oblastih razlagali te točke v najugodnejšem smislu za navedene trgovske uslužbence in bodo tudi ti prišteti privatnim uradnikom glede zavarovalnine in pokojnine, kar bode ustrezalo želji pretežno veČine trgovskih uslužbencev.
Skupine privatnih uradnikov, katere so podvržene na vsak način zavarovanju, so sledeče;
1. Višji tehnični uradniki, kakor tehnični ravnatelji, obratni vodje in pristavi, inženirji, kemiki, stavbeni tehniki in risarji z višjo izobrazbo i. t. d.
2. Nižji tehnični uradniki, kakor delovodje, strojevodje,  mojstri v predilnicah, nadralinarji,
PODLISTEK.
Leopold Layer
miiicur   -v Kranju,
(1752 -1828).
Napisal P. Konec.
V župni cerkvi v Kranju je bilo svoj čas videti mnogo Laverjevih slik. Na presno je v njej naslikal rojstvo, vstajenje in vnebohod Kristusov po vzorcih znanega Kremser Schmidta, ki se nahajajo v Gornjem Gradu na Štajerskem,
Za isto cerkev je naslikal pet altarnih slik. V glavnem altarju je bila lepa slika svetega Kanci-jana in tovariiev. V stranskem altarju na ženski strani je bila zadnja večerja, na moški strani pa Marijino oznanjenje. V zadnjih dveh stranskih alta rjih sta se ohranili sliki do 1.1890. Tedaj so jih zamenjali z novimi s Tirolskega.
V kranjskem Zupnišču pa si še danes lahko ogledamo štiri lepe, dobro ohranjene slike. Prva predstavlja sv. noč, druga, tretja in Četrta prizore iz sv. pisma nove zaveze, in sicer: 1) čegava je ta podoba, 2) zvežite mu roke in noge in 3) usmiljenega Samaritana,
Layer je ponajveč slikal cerkvene slike (altarne In za bandera, križeve pote itd). Portretov nam
je doslej le malo znanih, ki bi izvirali od njega. Omenili smo zadnjič, da je samega sebe, oziroma sebe in žene svojo, naslikal trikrat.
Tudi rodbina Matiašičeva v Kranju je hranila nekaj njegovih portretov. Matiašičevi so bili v sorodstvu s staro kranjsko rodbino Hayne. S Hayne-jevimi je živel v prijateljskem razmerju naš Layer, Izmed Havnejev sta posebno znamenita dva. Prvi, Anton Hayne, rojen 17. januarja I. 1786 v Kranju, je bil profesor živinozdravništva na Dunaju, poleg tega je spreten pokrajinski slikar in bakrorezec. Umrl je na Dunaju leta 1852. Brat njegov Jožef je bil profesor botanike na Dunaju. Njuna portreta je napravil Leopold Layer. Sprva last Matiašičeve rodbine sta prešla pozneje v last sorodne ji ljubljanske rodbine Kochove. Danes ju hrani gospod Ciril Koch, mestni inženir v Ljubljani.
Mimogrede pripominjam, da hrani gospod Ma-tiašič v Kranju, nekatere slike, katere je slikal preje omenjeni Anton Heyne na pločevino.
Gosp. Matija Bradaška, slikar v Kranju, hrani lepo število skic, katere je napravil Layer za mnogotere svoje slike. Te skice nam pričajo, da se je Layer za svoja, zlasti večja dela, jako vestno in marljivo pripravljal. Važne so Se v nekem drugem oziru. Znano nam je Že, da se je mnogo Laverjevih slik pogubilo, a ostale so nam le od
njih — Skice, katere bodo vrlo dobro služile tistemu, ki bo hotel podati o Laverju in njegovem delovanju celotno sliko.
Prostor nam nikakor ne pripušča, da bi navedli tukaj vse Skice, ki jih hrani g. M. Bradaška. Omeniti hočemo le onih Skic, ki so služile slikarju Laverju za one podobe, katere so se nahajale, ali se Se nahajajo v Kranju in njegovi bližnji okolici, n. pr.: Skica za podobo sv. Kancijana in tovarišev, ki je, kakor omenjeno, krasila glavni altar župne cerkve v Kranju; Skica za podobo Marijinega oznanjenja, katero sedaj hranijo v kranjskem župnišču; skica za sliko sv. Križa, katero Se danes vidimo v cerkvi sv. Križa na kranjskem pokopališču, naslikal jo je Layer 1. 1825.; Skica Za sliko sv. Petra, ki Se dandanes krasi veliki altar župne cerkve v Naklem, napravil jo je Layer 1. 1793., torej Se v mlajših letih in dobil zanjo znesek 55 gld. Toliko o Skicah. Gosp. M. BradaSka ima izpod Layerje-vega čopiča tudi na desko naslikan portret duhovnika v naravni velikosti; portret je izveden v jako živih barvah, a dognati ne moremo za gotovo, koga bi predstavljal.
Lavcrjeve slike alt portreti kažejo veliko nadarjenost in nenavadno spretnost. Njegov posinovljenec Jožef Egartner je le kopiral svojega mojstra, večkrat popravljal, bolje rečeno kvaril njegova dela. Sin poslednjega pa je bil le navaden lobni slikar
mehaniki, faktorji, fotografi, gledališki mojstri in inspicijenti, stavbeni risarji brez višje strokovne izobrazbe in polirji.
3. V»«ji kmetijski uradniki s primerno stro-kovno izobrazbo, kakor oskrbniki, kmetijski tdjunkti i. t. d.
4. Nižji kmetijski uradniki — ako te smatrajo po njihovem službenem delovanju uradnikom.
5. Vitji gozdarski uradniki, kakor gozdarski oskrbniki, nadgozdarji in gozdarji.
6. Nižji gozdarski uradniki, kakor nadlogarji, logarji, gozdni čuvaji.
7. Vilji administrativni in komercijalni uradniki, kakor adm. in kornere, ravnatelji, prokuristi, sekretarji, koncipisti, uradni načelniki, po3lovodje etc,
H. Nitji admin. in kornere, uradniki kakor korespondenc, komptoaristi, ekspedienti, pisarniški in manipulacijski uradniki, skladiščniki, solicitatorji, kontrolorji in diurnisti.
9. Knjigovodje in blagajniki.
10. Trgovski potniki in agenti, tudi oni za zavarovalnice.
11. Profesorji, učitelji in učiteljice, vzgojitelji in vzgojiteljice.
12. Koncipijenti pri odvetnikih in notarjih.
13. Pisatelji in časnikarji.
14. Zdravniki, živinozdravniki in lekarnarji.
15. Artisti (igralci, glasbeniki, organisti etc.)
Dopisi.
Z Jesenic. Bedni letni občni zbor jeseniškega »Sokola* se je vršil dne 13. m. m. v društveni telovadnici ni Savi, pri katerem so bili razen par bratov sami telovadci. Med občnim zborom je prišlo tudi nekaj bratov od ustanavlja-jočega se jnvorniškega «Sokola*. «Slov. Sokolska Zveza» je brzojavila, da pride ob tej priliki zastopnik. Zaradi tega se je začel občni zbor šele ob 2. uri namesto ob 1. uri popoldne. Ob 2. uri popoldne otvori starosta brat Humer občni zbor, konstatira sklepčnost, pozdravi brata Kajzela kot zastopnika «S. S. Z.» ter imenuje z ozirom na to, da brata tajnika ni bilo navzočega, zapisnikarjem brata Sp:carja. Nato se je prečital dnevni red in §§ 8. in 9. društ. pravil, katera določujeta o poslovanju občnega zbora. V imenu tajnika poroča brat starosta sledeče: Članov je bilo v preteklem letu G9, in sicer 45 rednih, 20 podpornih in 4 usta-novniki. Društvo je priredilo veliko narodno veselico na Ferjanovem vrtu, zvezano z javno telovadbo. Tudi je napravilo izlet v Dovje in se udeležilo velike narodne veselice na Bledu, kjer je sodelovalo z javno telovadbo, katera je bila vobče pohvaljena. Udeležilo se je društvo tudi narodne slav-nosti v Tolminu in po šestih delegatih občnega zbora «S. S. Z.» v Brežicah. Osem članov se je udeležilo tudi vsesokolskega izleta v Zagrebu. Priredilo je društvo tudi nekaj gledaliških predstav in božičnico. Odborovih sej je bilo 15. Pred koncem svojega poročila opomni brat starosta, da je med letom odstopil iz zdravstvenih ozirov načelnik brat Rabič in da je vodil telovadbo potem podnačelnik brat Drag. Ažman. Tudi izreče zahvalo bratom odbornikom za podporo pri vodstvu društva, in gospodičnam igralkam za sodelovanje pri igrah, ki so dale društvu precej gmotne pripomoči. Končno se speminja umrlih Članov br. Janša, Lazarja in Kočarja. V znak sožalja se dvignejo bratje s sedežev. Brat blagajnik poroča: Dohodkov je imelo društvo 1138 K 7(1 v; izdatkov 1116 K 97 v, preostanek znaša torej 21 K 79 vin. Aktiva znašajo 1401 K 79 v; pasiva 405 K 49 v. Načelnika namestnik poroča, da se je v preteklem letu telovadilo 120 ur. V teh urah je telovadilo 1830 telo-
brez pravega razuma na umetnost. Kdor se hoče preveriti, kako je padala slikarska umetnost od Lavcrja do posinovljenca Jožefa Egartnerja in naposled doli do Jožefovega sina, ta naj si ogleda na Rupi pri Kranju sliko v glavnem altarju, potem slike v stranskih altarjih in naposled slikarije na znamenju pri Struževem (konec gornjega savskega drevoreda). Prvo sliko je slikal Layer; vidi se jI, da je res umetniško delo. Stranske slike na Rupi je napravil Jožef Egartner; opazimo na njih, da se je mož mnogo trudil, a da nima pravega talenta; njegov sin pa je poslikal struževsko znamenje s podobami, ki so le neukusne mazarije.
To so nekateri spominki na Layerja v Kranju. Pričajo nam, da jih je stavila prava umetniška roka. A kako hitro se je izgubil spomin na moža samega! Danes niti ne vemo vkljub mnogemu poizvedovanju, kje je grob, v katerem počiva Leopold Layer na kranjskem pokopališču.
Strohneli so njegovi posmrtni ostanki, izgubila se je sled njegovega groba, a ostala so nam kakor draga dedščina njegova dela. V njih si je postavil umetnik prelep posmrtni spomenik; ona nas vzpodbujajo, kadar jih opazujemo in gledamo« da častimo Ime In spomin Leopolda Loyerja,
vadcev. Povprečno vsako vajo 12. Naj vetji obisk telovadbe je bil meseca vel. srpana, najmanjši meseca grudna. Poročevalec želi, da bi se tudi starejši bratje bolj zanimali za telovadbo. Volitev odbora se je vršila (izvzemši volitve tajnika in blagajnika) po listkih. Starostom je izvoljen br. Humer, podstarostom po odklonitvi izvoljenega br. Moreta br. Plankar, tajnikom in obenem blagajnikom brat Spicar, načelnikom pa br. Rabič. Odbornikom so bili izvoljeni bratje: Jože Ravnik, 2mitek, Janko Ravnik, Drag. Ažman, More, Ambrožič in VVutti. Pregledovalcem računov sta izvoljena brata Šle-zinger in Boštele. Kot delegati v «S. S. Z.» so izvoljdni bratje Drag. Ažman, Humer, Jože Ravnik, Boštele, Plankar in 2 mi tek. Vzorna pravila se po kratkih debatah sprejmejo soglasno in se sklene, naj odbor poskrbi, da se predložijo zvezi in vladi. Prišla so v pretres vzorna pravila, katera so se soglasno sprejela. Ljubljanskemu »Sokolu* se je za podporo izrekla zahvala ter br. Drenik volil častnim članom. Ko je br. Kazelj sporočil pozdrav br. dr. Ravniharja in govoril, da naj «Sokol> podpira narodno delo na Koroškem, se je predlagalo, da naj se priredi pomladi izlet na Koroško, in sicer z javno telovadbo. Temu pojasni brat Kajzel, da je «S. S. Z.» Že sklenila, da priredi omenjeni izlet. Konečno se je izrekla prejšnjemu blagajniku bratu Artelju zahvala za neumorno delovanje ter se je občni zbor zaključil s pesmijo «Hej Slovani* in navdušenim sokolskim pozdravom: «Na zdar!»
Z Bleda. (Burna obč. seja.) G. kr. okr. glavarstvo v Radovljici je zaukazalo s pozivom z dne 20* dec. 1906, št. 1617 o. 8. sv., da se imajo izvoliti trije zastopniki v kraj. šolski svet na Bledu. Ustrezajo temu odloku je sklical župan Pretnar dne 28. jan. t. 1. obč. sejo. Prva točka dnevnega reda je bila omenjena volitev. Občinski svetovalec Oton W6lfling je v ta namen prečital tozadevni ukaz c. kr. okr. glavarstva, na kar bi se imela izvršiti volitev zastopnikov v krajni šolski svet. A oglasil se je nadučitelj Rus in odločno protestiral, da bi se izvolili zastopniki, povdarjajoč, da že ni pretekla doba, za katero so bili izvoljeni dne 16. jun. 1904 Jos. Verderber in Iv. Pretnar, ter zahteval, da naj so ta točka dnevnega reda prezre. To je zahteval nadučitelj Rus, ne da bi upošteval direktni ukaz c. kr. okrajnega glavarstva, misleč, da se bo njemu uklonil ves odbor. A župan Pretnar, ki je odločno mnenja okrajnega glavarstva, je bil drugačnih misli ter je zavrnil Rusa, z besedami:
• Ravnali se ne bomo po vašem diktatu, ampak izpolnili bomo dolžnost, ki jo nam nalaga višja oblast.* Po teh besedah vstane Rus ter vzklikne:
• Le sklepajte, če vam je drago, saj sklepčni itak ne boste.* Seveda, v svesti si je bil, da posnamejo njegov vzgled vsi klerikalni odborniki in tako onemogočijo izvolitev. A to pot mu je izpodletelo tako krepko, kakor si pač ni nikdar nadejal ubogi Rus, kajti za njim sta se vzdignila samo fljakar Simon Pogačar in France Schinzel, zastopnik virilista gra-ščaka Julija Muhra, oziraje sc poželjivo po ostalih klerikalnih odbornikih, je-li bo kaj z obstrukcijo. Toda niči Vsi odborniki so obsedeli in radostno klieali za odhajajočim Rusom: <Naj le gre, se bo vsaj seja mirno izvršila!* Ostalo je še 14 odbornikov, Udaj dvetretjinska večina; vsled česar je bil odbor sklepčen. Vzkliki odbornikov so se popolnoma v resnici li, zakaj vsa seja se je vršila kar najmirnejše, stvarno ter brez stvarnega hrupu. V krajni šol. svet so bili enoglasno izvoljeni gg.: Iv. Pretnar, Jakob Peternel in Oton VVMf-lin g, preglednikom občinskih računov za 1. 1906 Oton \V6lfling in Ivan Dolar. — Odbor je tudi sklenil, da pridobi za Bled in okolico živino-zdravnika in dovoli v ta namen 500 kron letne subvencije. — Učiteljica Olga VVurner in učitelj
Opat Saba.
Spisal Josip Prem k. Dalje.
• Nikdar, nikdar!* sta vskliknili hkratu obe. Emanuel pa je nadaljeval:
• Da, znam, da komaj čakate trenotka, ko zapustita ta kraj, ki vama ne pripravlja mnogo veselih ur, a to je gotovo prav za odločnost in trdnost vajenega prihodnjega življenja. Je pač tako in voljno morata prenašati, kar je naložila usoda, ako nočeta v nesrečo. Tako bodeta pripravljeni — trdni ne mehkužni, ko nastopita pot prihodnjega, prostejšega življenja. Da pa vama radi izobrazbe ničesar ne manjka tu v gradu, znam. Velikanska knjižnica vama je vedno na razpolago, da pa vama niso znane tiste mestne salonske rafiniranosti, je mnogo bolje. Spoznali ste lahko tudi natanko narod, med katerim so vama potekala še otroška leta in videli sta lahko v njem mnogo značajnega, kar se med svetom često pogreša in kaj hočeta Se več?* Emanuel je nekoliko umolknil, a Flora in Loti nista odgovorili ničesar.
•Seveda, v drugem oziru pa je sedaj v resnici Ze čas, da zapusti papa ta grad,* je nadaljeval Emanuel. «Sicer se napadi na grad voč ne pojavljajo, kakor pred nekaterimi leti, a vendar živita v nekakem strahu — to je že razumljivo, ker alba-
Jenski sta uložila prošnjo, da bi jima občin, odbor naklonil draginjski doklado. Tej prošnji je obči.i. odbor enoglasno ugodil ter prosilcema določil vsakemu po 100 kron priboljška, ozirajoč se na to, da imata brez vsakega vzroka 25% manjše dohodke, nego oni, ki so poročeni. Nadučitelj Rus se je kajpada odtegnil tej seji, saj se je šlo za korist njegovih kolegov, kajti prehud bi bil udarec zanj, ko bi moral čuti ves odbor enoglasno vklikniti: • Radi ju imamo, pomagajmo jima!* — Nadalje se sklene, da se uradno zahteva od nadučitelja Rusa pojasnila glede šolskih zvezkov, ki jih je občina kupila in za katere je potem Rus pri učencih pobiral denar, ne da bi ga izročil občini. Tudi račun z dne 3. svečana 1906 mora povrniti občini, ker je pri trg. Bahovcu naročil za 150 K 40 v. zvezkov in drugih potrebščin. — Končno se je sklenilo, da se nakupi studenec Buden, katerega bi potrebovala pozneje občina za event, razširjenje nameravanega vodovoda. Lega tega studenca je tako prilična — približno 150 metra višja nego Bled in daje 4 litre vode v sekundi. Vsa čast pa gre odbornikom, ki se niso dali zapeljati Pogačarju, Rusu in Schinzelu ter s tem pokarali, da odobravajo ravnanje napredne stranke, ki je odločno v pravih rokah.
Zupan Iv. Pretnar.
Umetnost in književnost.
Konoert pevskega zbora „Narodne čitalnice" v Kranju.
Vsako pevsko društvo, ki je član «Zveze slovenskih pevskih društev*, mora imeti glasom ukrepa glavnega odbora svoj posebni pevski fond. «Zveza» namerava namreč že v teku par let prirediti v Ljubljani vseslovensko pevsko slavnost, na kateri bodo peli skupno vsi v «Z vezi* stoječi pevski zbori. Za razvoj petja in posameznih društev je to neprecenljive vrednosti in eminentno kulturnega ter socialnega pomena. Takih velikih prireditev pa se morejo udeležiti vsa pevska društva z vsemi člani samo, ako privolijo v to denarna sredstva. Mnogo nad tisoč pevk in pevcev nastopi takrat skupno v impozantni veliki pevski slavnosti. Zato pa je treba predvsem predpriprav v muzikalnem oziru, kakor tudi glede ogromnih stroškov, katere bodo morali pokriti sodelujoči iz svojega posebnega fonda. Določeno je, da plačuje v ta ton 1 mesečno vsak pevec in pevka gotovo vsoto; prirejajo pa se v isti namen od časa do časa tu li koncerti. Dela se po natanko zasnovanem načrtu! Skupščina odposlancev določi vsako leto na občnem zboru izbrane moške in mešane zbore, katerim so morajo tekom leta priučiti vsa zvezina društva. Spored koncerta, ki se vrši danos teden, je sestavljen, kar se tiče zborov, popolnoma po določbi glavnega odbora. Povdarjati je treba, da so se vzeli v ta koncertni program samo težji zbori.
Na korist takemu fondu priredi čitalniski pevski zbor svoj drugi koncert. Pri prvem je nastopil pred dvema leti samo moški, sedaj pa nastopi poleg tega še mešani zbor. To je torej prvi nastop novega mešanega zbora v koncertnem smislu. Prednjači pa tudi v tem, da nastopijo zgolj domače moči.
Proch&zkov mešan zbor »Ljubezen* je ena najtežavnejših novejših slovenskih skladb. Velena-darjeni skladatelj je dr. A. Dvofakov učenec. Temperamentni in v krepkem ritmu zasnovan moški zbor cFrdnica*, poln harmonične krasote, stoji na isti muzikalni višini. Na zadnji konkurenčni razpis •Glasbene matice* sta bila oba zbora odlikovana s prvo častno nagrado. Ob oceni te Adamičeve skladbe piše o njem kritika, da je pozornosti in vsega zanimanja vreden talent. Mogočen in narav-
neški narod pač še ni tako civiliziran, kakor drugi in so ljudje na mnogih krajih še na nizki stopinji kulture. Toda ravno v tem, kar vama tu vedno preti, vidita strast človeštva, ki pa je v mestih na zvite načine še opasnejša, kakor tu. No, sicer pa vem, da v prvo zanjko, ki se vama nastavi, ne bodeta šle in pravo srečo najdeta gotovo.*
Flora je pri zadnjih besedah nekoliko postrani pogledala Emanuela in rekla:
• Oh, ne šali se, Emanuel in pusti za nocoj to filozofijo.*
«Ne, gotovo nisem znal, da imam doma tako lepi dovojki,* je smehljaje pripomnil Emanuel. Loti se menda ni mogla več vzdrževati smeha, zasmejala se je glasno, da je odmevalo po sobani.
•Toda za nocoj menim, da je dovolj, ker truden sem od dolge ježe in vožnje.*
Loti je hitro stopila po svečnik, prižgala svečo in stopala pred Emanuelom in Floro, ki sta z roko v roki stopala za njo.
c Sedaj ti povem še to,» je veselo pripomnila Flora v koridoru. »Tvoja spalnica je med mojo in Lotino, za to, da naju ne bode strah. Ha, ha! Ali si zadovoljen?*
• Meni je vseeno, ako spim v sredini vaju ali pa prav pri vama.*
Prlloja „Gortn|cu" It. 6 Iz 1.1907.
nosi učinkujoč je Otrb&v »Slovamki brul*. Ker se je pisalo svoječa-no, da se pevorodje ob sestavi sporedov vse premalo oziraj) na »Nove akor le», so se iz Uli namenoma privzeli v program trije manjši zbori: dr. A. Schwabova nežna »Moji devoj-čiei*. dr. G. Ipavčev ljubeznivi »Tiček* in ognjevito dr. G. Krekovo «Vabilo*. Koncert zaključi najkras nejsa Nedvedova skladba «Nazaj v planinski raj !• Da ni program preenoličen, zapoje ženski zbor dva Bendlova češka dvospeva s spremljevanjem klavirja. Med vsemi naj privlačnejše točke so gotovo samospevi, katere poje gospa Anica Pirnatova, ena najboljših pevk, kar jih je izšlo doslej iz Hubadove šole. Pela bo štiri težje pesmi, skladbe prave kla-siške vrednosti. Iz posebne prijaznosti je prevzel spre m lje vanje na klavirju priljubljeni naš skladatelj gospod Oskar Dev. — Čitalniski pevski zbor je vedno rade volje in brezplačno sodeloval že skoro pri vseh tukajšnjih narodnih društvih, zato sme opravičeno upati, da bo v prvi vrsti čestito meščanstvo upoštevalo to njegovo požrtvovalnost ter bo s svojim obiskom počastilo ta koncert, ki se vrši po odredbi »Zveze slovenskih pevskih društev* v prid lastnemu pevskemu fondu.
Izpred sodišča.
Iz ljubosumnosti je napadel Janez Stare, posestnika sin iz Predoselj, ponoči na 8. oktobra fanta Jerneja Sitarja, ko je ta pod oknom svojega dekleta vasoval. Metal je kamenje proti njemu, nato ga pa še z nožem naskočil ter ga sunil v levo stran vrata, a ga k sreči ni smrtno nevarno ranil, ker mu je Sitar udarec z oklješčkom odbil. Stare je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe.
Napad na cesti. Ko so se ponoči dne 21. oktobra 1906 okoli 11. ure ponoči vračali fantje Alojzij Mohorič ter Franc in Miha Dolžan iz neke gostdne v Mojstrani domov proti Dovjemu, napadel jih je brez povoda pretepač Ignacij Demšar, drvar iz Mojstrane, jih jel metati na tla, nato je pa še Mohoriču zadal z nožem 7 ubodlin. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe.
-Dajmo ga malo pretepati,* tako je nagovarjal fant Janez Weithauser svoja dva tovariša Franceta Lombardija in Petra Grajžerja — vsi iz Smlednika — ko so domov grede iz Bohinčeve gostilne na Klancu proti sv. Valburgi zagledali Miha Bačnika, ki je šel s kolesom peš za njimi. Korakali so počasi, da jih je Bačnik došel, na kar je zahteval Lombardo, naj mu posodi kolo. Ker ta ni ustregel njegovi zahtevi, sunil je Lombardo z nogo v prednje kolo, da se je strlo. Nato so vsi trije na tla podrli Bačnika, ga suvali in premetavali dobro četrt ure in mu pri tem spahnili levi komolčni sklep. Obsojeni so bili vsak na štiri mesece težke ječe.
Jeseniške novice.
— Nekaj za Zabukovec-Pongratzevo čredo. Kakor znano, je bil obsojen obč. odbornik Fabinc na 100 kron globe radi svojega govora v občinskem odboru, v katerem je Pongratzu baje očital vlačugarstvo in zakonolomstvo. Ubožna blagajna dobi 100 kron, toda Pongratzu ne izbriše noben človek na svetu znanih dogodkov, ki so znane celi kranjski deželi.
— Čudno zadoščenje. Pobožni »Slovenec* je poročal, da je dobil Po ng raček z obsodbo Fa-binca popolno zadoščenje za vse, kar so mu oči-
•Tega pa bi jaz ne dovolila, ker bi me z vašo brado gotovo pikali celo noč,» je smejaje se pristavila Loti.
• Lahko noč, gospod Emanuel,* mu je voščila Loti in podala roko, in ko se je poslovila tudi Flora od njega, sta odhiteli v Lolino spalnico, kjer sta kramljali veseli in srečni, tiho še dolgo v noč.
* • *
Emanuel je bil edini sin Viktorja pl, Slefanita, ki je bil rodom Italijan, rojen v Genui. Viktorjev oče je bil velik bogataš, lastnik srebrnih rudo-kopov v Mehiki in mnogih drugih posestev. Malokdaj je bil v Genui In skrb za edinega sina je prepuščal domačemu učitelju, ki je bil rodom Slovence. Viktor, ki je izgubil svojo mater že v dolinskih letih inje očeta le malokdaj videl, jo bil popolnoma udan domačemu učitelju in bil tudi ob njegovi strani. Ta mu je slikal mnogokrat z živimi besedami lepe slovanske kraje, ga učil slovenskega jezika in vzbujal v dečku, ki mu je bil popolnoma udan, čut do Slovanov. Deček, ki je kazal veliko zanimanje za daljni svet, seje učitelju zelo priljubil in vzel ga je nekoč seboj, ko je potoval v Zagreb. Od tedaj je gojil Viktor le eno Zeljo: v širni svet. Ko je dopolnil dvajseto leto, mu je oče res dovolil na daljno potovanje. Prepotoval je Viktor vn vzhodne kraje, Ameriko in druge dežele
tali jeseniški liberalci. Kdo bi se ne smejal?! Po zakonu ne smeš nikomur očitati svinjarstra, če si ga tudi zalotil pri dejanju in te v nasprotnem slučaju zadene kazen. Vsa občina ve, da je Pon-gratz človek, ki ne spada v pošteno družbo in bi bila za njega edina rešitev, da si požene kroglo v glavo. Kaj tacega pa seveda ne delajo take bojazljive srake, kakor je Pongratz, ki živi v znani savski družbi, kojo dičijo razni plet-nevi kavalirji s Saržo rezervnih častnikov in brez nje, a razumejo o kavalirstvu toliko, kakor Pongratz sam. Ali nas razumejo, kogar se tiče ?
— S Pongratzem v kol. Pongratzu se je vresničila enkrat goreča želja, da je obsojen njegov politični nasprotnik. Mislimo, da je sedsj zadnjič, da si mažemo roko t nečednim njegovim imenom. Od naše strani ne bo čula slovenska javnost več o tej osebi, ki spada po našem mnenju in po mnenju vseh dostojnih ljudi med razbito šaro, ki jo človek pohodi, plune na njo in se potem ne briga več, kaj je pohodil. Taki ljudje imajo zavetišče le še v kakem kranjskem farovžu!
— Pervakenvvahn. Pod tem naslovom je prinesel »Grazer Tagblatt* dopis z Jesenic, v katerem bluje žveplo in ogenj na jeseniške naprednjake. Sodeč po konfuznosti in plitvosti dopisa smo popolnoma prepričani, da je njegov duševni oče slavnoznani titularni inšpektor c. kr. državnih železnic stari Querch. <Slov. Nar.» je pred kratkim prinesel par notic, v katerih se norčuje iz Quercha, ker smo pač hoteli pokazati, kake duševne reve slavi jeseniško nemštvo v ospredje, ker sploh nima zmožntjših ljudi, kakor je bivši «feldwebel» Querch. Napredno časopisje je potegnilo Quercha za nos, češ, da bo kandidiral v državni zbor. In tu pride »Grazer Tagblatt* ter z vso resnobo poroča, da se je »informiral* pri starem Querchu, ki se ne namerava pečati s politiko. Za take germanske modrijane nimajo jeseniški naprednjaki drugega, kakor — posmeh. Dopisi, ki jih prinaša »Grazer Tagblatt*, so res v vsakem oziru «pubenhaft» 1
— Zadnja občinska seja se ni vršila, ker so bili vsi občinski odborniki slov. narodno-na-predne stranke odsotni. K seji je prišel tudi okrajni glavar. Napredni odborniki so bili vedno za pošteno in mirno gospodarsko delo v občini. Ko pa je prišla Zabukovčeva klika s svojimi surovostimi na dan, je minulo naprednjake potrpljenje in sklenilo se je soglasno, da z ljudmi, ki jih vodi Zabukovec, ni več skupnega dela. Naj se postavijo klerikalci z vlado vred na glavo, naprednjaki ne odstopijo niti za las od svojega sklepa, ker nimajo nikakih garancij, da klerikalci nekega dne zopet ne zdivjajo. Mi si umijemo roke in zvrnemo vso krivdo za morebitne posledice na tiste ljudi, ki so povzročili, da je vsako delo v obč. odboru izključeno 1
— Državnozborske volitve po načelu splošne in enake volilne pravice so vrše sredi maja t. 1. Voliti bo smel vsakdo, ki je spolnil 24. leto in biva vsaj eno leto v občini. Važna je zakonska naredba, po kateri se volilni shodi ne smejo razbiti in se razgrajalci kaznujejo s strogim zaporom. Tvrdka Lampret v Kranju je izdala knjižico o novem državnozborskem volilnem redu, komad po 70 vin. s poštnino vred, katero prav toplo priporočamo vsem somišljenikom, ki se zanimajo za izid bodočih volitev!
— V Kranjsko goro in Rateče. Na Jesenicah se je osnovalo slovensko kmetsko društvo, ki naj varuje politično samostojnost slovenskega kmeta. Zadnji čas je, da se tako društvo ustanovi
in se napotil tudi med Slovane. Prepotoval je Bolgarijo, Srbijo in odtod v Skader, kjer se je zaljubil v lepo Crnogorko in se ž njo poročil. Medtem je postal že polnoleten in oče mu je kmalu, ko se je oženil, umrl. Ker je bila želja njegove soproge, da ostaneta v tem kraju, je kupil od nekega turškega bega duplski grad In se ondi naselil, Mimo sta živela v srečni ljubezni v tihi krajini med zvestimi služabniki. Takoj prvo leto mu je rodila sina Emanuela in četrto leto hčerko Floro, de nekaj dni po porodu hčerke je živela srečna soproga ob strani veselega Viktorja, a v neki noči, ko soproga ni bilo v gradu, so jo odpeljali Albani. Vse iskanje je bilo brezuspešno, Viktor ni videl dobre soproge več. Zapustil Dupla vendar ni, ker hotel je preživeti v tej krajini ob lovu in gonji še nadaljne dni svojega življenja. Delal je velike izlete in nekoč, ko se je vozil iz Kotora v Dubin, je nastal silen vihar in treščil slabotni parnik ob akalino pri obrežju. Nekaj oseb je utonilo, a on se je rešil in otel obenem triletno deklico smrti, katere mati je poginila med valovi. Več ni mogel zvedeti od nje, kot da ji je ime Loti in da ne pozna očeta. Vzel jo je seboj v grad in štiriletna Flora je je bila kaj vesela. Emanuela, ki je že dopolnil sedmo leto, je poslal v šole v Zagreb, kjer je pridno napredoval in bil vedno med prvimi A poleg tega je kazal Emanuel velik talent za slikarstvo in po nuvetu
tudi za občini Kranjsko goro in Rateče. Pomamo več mol, ki bi lahko to delo storili. Torej oe-vstrašno naprej I
Vabilo družbe Šv. Mohorja.
Družba sv. Mohorja stopa pred Slovence s srčnim vabilom k prav obi lemu pristopu. Kakor kaže «Glasnik* v zadnjem družbenem koledarju, je število novovpisanih udov v »zlatih bukvah* doseglo častno število 267.194, in družba je od časa svoja ustanovitve sem razposlala samo svojim radno vpisanim udom 10,800.934 knjig.
Slovenci! Ali nas te številke ne vzpodbujajo k nadaljni vztrajnosti, k vedno novemu napredku? Zato veljaj i za to leto: Kdor le more, pristopi k družbi sv. Mohorja! Zvesti ji ostanite vsi stari udje, pridobite si pa tudi še prav mnogo novih. Zlasti po mnogih naših društvih naj bi se pričela prav živahna agitacija za družbo sv. Mohorja t Cim večje bo število udov, tem uspešneje bo mogla družba izvrševati svoje delo za verski narodni kulturni napredek Slovencev! — S posebno prošnjo se zopet obračamo do čč. gg. poverjenikov, da prevzamejo tudi letos svoje težavno, a toli koristno In zaslužno delo ter družbi dovedejo čim največ starih In novih udov!
Književni dar za 1. 1907 je ta-le:
1. »Zgodbe sv. pisma,* 14. snopič. Vtem snopiču bo podal Slovencem dobro znani pisatelj dr. J. E. Krek prevod in razlago »Dejanje apostolov.* — »Zgodbe* so kakor po vsebini tako po slikah Slovencem tako dobro znane, da jih pač nI treba več priporočati I Naj bi nam ohranile stare, in privabile prav mnogo novih udov!
2. »Pamet in vera.* III. zvezek. Spisal J. M. Seigerschmied. — Prejšnja dva zvezka tega temeljitega dela sta si pridobila mnogo priznanja. Gotovo bo tudi tretji zadovoljil čitatelje. Poljudno, znanstveno-temeljito obravnava vprašanja: »Očetova podoba*, »Odkod in čemu?* »Nevidni svet*, »Prevažna vprašanja*, cOsodepolni padec*
3. »Umni čebelar.* 1. snopič. Spisal Fr. Lakmaver. Ljuba prijateljica je slovenskim ora-tarjem pa tudi drugim Čebela. Čebelarstvo je zadnja leta zelo napredovalo in čebelarji so od družbe že mnogokrat zahtevali poučno knjigo v tej stroki. Letos jo podamo! Spisal je to delo priznani strokovnjak-čebelar in gotovo bo ustregla širšim krogom.
4. »Življenja trnjeva pot,* se imenuje lepa povest, katero po resnični zgodbi iz polupre-teklega časa Mohorjanom pripoveduje znani slovenski pisatelj Jos. Kostanjevec.
5. »Slovenske Večernice,* 59. zvezek, bodo tudi podale lepega pripovednega berila. 2e stara, a vedno priljubljena znanka so € Večernice* Slovencem, in bodo to ostale gotovo tudi za bodoče.
6. »Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1908. Naš Koledar je Slovencem istotako že star znanec 1 Potrudili se bomo, da bo kolikor mogoče zanimiv, pa tudi kratkočasen.
Evo, to Vam je književni dar, ki ga letos podaja družba sv. Mohorja! Na Vas, dragi Slovenci, je, da s čim najobilnejšim pristopom k družbi poskrbite za to, da se te knjige čim največ razširijo med narod!
Nabiralne pole z denarjem naj se odboru do-pošiljajo do dne 6. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine!
nekega profesorja se je, ko je dopolnil šestnajsto leto, vpisal na praško slikarsko akademijo, odkoder je po dovršenih študijah odpotoval, kakor nekdaj oče, tako tudi on v svet.
Viktor pa je živel tiho in mirno s Floro in Lotico, katerima je preskrbel odgojiteljico is Kotora, še dalje v duplskem gradu. Pozneje so še enkrat napadli divji Muriditi grad, a služabniki so jih hrabro odbili in od tedaj je bil mir. Od teh krajev, v katerih je preživel tako lepa leta, kjer je izgubil ljubljeno soprogo, se ni mogel ločiti, dasi-ravno sta mu vedno k temu vedno prigovarjali Flora in Loti.
A sedaj, ko je videl, da sta obe že dozoreli In ko se je vračal tudi Emanuel domov, mu je bilo pač žal, da bi jih pustil razcveteti in oveneti med tem ljudstvom. Storil je sklep, da se preseli v teku enega leta gotovo, ako ne prej, v rodno mesto Genuo ali pa na Dunaj.
--Isti večer pa, ko se je vrnil Emanuel,
sta kramljali Flora in Loti še dolgo veselo v noč, delali načrte in sklepe, kako bo sedaj lepo, ke se kmalu skupaj ločijo iz *ega kraja, a nista znali, da se je s njegovim prihodom raztegnil nad dupl-skim gradom teman oblak, ki je zakril vse sreče-polne nade.,. Dalje prih.
»>« PJJI mmm | BBBBSl
od« in take krije, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po druž-Btmib pravilih letnim (2 kron.) dodati It 40 vin. za opravila« •troška, namreč ta zavoj, spremnico a kol ti rim delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ti znaša veliko već, še tami plačati, hto velja tudi za posamezne pošiljatve.
Mih Bof naj blagoslovi naše delo in fetlo za Mohorjevo družbo ostani: «Ne nazaj in navzdol, mtrveč vselej naprej in navzgor I»
V Celovcu, dne 30. prosinca 1907.
Odbor.
Tedenski politični pregled.
f hrvatskem taboru to Frankovci začeli s skandalno obstrukciio, ker noče koalicija brisati srbskega imena iz adrese. V sabor prinašajo razne inštrumente, da delajo t temi, potem z namiznimi pulti i. t. d. kraval, žvižgajo, napadajo koalicijske poslance, na večernih sejah ugašajo svetilke in preprečijo tako razpravo. Vsi poskusi poravnave so se doslej ponesrečili. Če pojde tako dalje, bode sabor najbrže razpuščen Pretečeni teden je bil v Zagrebu velik ljudski shod, ki je protestiral proti počenjanju Starčevičancev; udoležoiki shoda so potem demonstrirali pred stanovanjem drja. Franka in so sežgali litt njegove stranke »Hrvatsko Pravo*.
Nt Hrvatskem In nt Ogrskem živeči Srbi imajo cerkveno avtonomijo in svoj lastni kongres. 2e davno obstoji med njimi veliko nasprotstvo proti patriarhu Brankoviću, kateremu se očita, da si je prilastil mnogo cerkvenega premoženja. To se mu je očitalo tudi na sedanjem kongresu, ki je sprejel predlog, da se stori patriarha odgovornega za nerednosti s cerkvenim imetjem ter te ga poziva, naj odstopi. Po glasovanju je manjšina zapustila zborovalnico. Med odislimi je bilo vseh šest srbskih škofov.
Detider Polonvi je vložil proti Lengvelu tožbo zaradi obrekovanja in kršitve pisemske tajnosti. Njegovo demisijo se pričakuje te dni; vte-meljil jo bode s tem, da noče delati vladi in neodvisni stranki težav in da hoče v času, ko vlaga tožbo proti Lengvelu, odvrniti šum, da bi mogel kot juslični minister uplivati na sodišče.
Polonvijeva aiora je parlamentarno končana. Dne 31. januarja je bivši justični minister pred začetkom dnevnega reda naznanil parlamentu, da je podal svojo demisijo in je vtemeljil svoj korak s tem, da ni hotel ostati minister v času, ko je spravil svojo stvar pred so« 1 ni jo. Poslanec H o i t s y je na to prečital neko izjavo neodvisne stranke, ki hvali Polonvija. En del neodvisne stranke je a-plaudiral, večina je ostala hladna. Polonvi je zapustil dvorano takoj po svoji izjavu Za ogrskega justičnega ministra namesto Polonvija je bil imenovan sekcij ski šef dr. Gunther.
V Črni gori je ministrstvo odstopilo. Knez je sprejel demisijo. Uzroka se ne naznanja.
Nt Bolgarskem so socialisti priredili razne demonstracije proti vladi. Ministrstvo je zaprlo vseučilišče.
V stanovanju srbskega prestolonaslednika
v Belerogradu je bila v soboto zvečer močna eksplozija. Uradna poročila trdijo, da se je užgal smodnik, ki je bil preblizu peči. Ker se pa obenem poroča, da se nikogar ne pusti v palačo, in da se je ulice zaprlo z vojaškimi kordoni, nočejo ljudje verjeti, da bi bila stvar tako nedolžna.
Prancoski naučni minister Briand je izdal okrožnico, ki določa, da župani ne smejo sklepali pogodb za porabo cerkva iz lastnega nagiba, temveč le, ako sprejme občinski svet tak sklep. Ako so zakupne pogodbe sklenjene na več kakor 18 let, jih mora odobriti prefekt. Porabo cerkva se lahko dovoli večjemu številu duhovnikov drugemu za drugim, ali le če je pogodba sklenjena v zadrugo. Škof ne sme podpisati zakupne pogodbe.
Po končanih ožjih volitvah nt Nemškem je končni uspeh volitev sledeči: Centrum 1.1903 — 99; 1.1907 - 105(4-6). Nacionalni liberalci 1.1903 — 51; 1.1907 — 54(+3). Socialni demokrati 1.1903 — 78; 1.1907—43 (— 35. Svobodomiselna ljudska stranka 1.1903 — 30; 1. 1907 — 28 (-f- 8). Svobodomiselna zveza (freis. Verein.) 1. 1903 - 10; I. 1607 - 14 (+ 4). Južnonemška ljudska stranka 1. 1903 + 0; 1. 1907 — 7 (+ 7). Gospodarska zveza (Wirtsch. Verein.) 1.1903 — 0; 1.1907 — 17 (+ 17). Državna stranka 1. 1903 — 6; 1. 1607 - 23 (4 17). Konaer-vativci 1. 1903 — 52; 1. 1907 - 61 (+ 6). Poljaki 1. 1903 - 16; 1. 1907 — 20 (+ 4). Vrhutega imajo sedaj: Landvvirtenbund 4, Deutsche Reformpartei 6, Bauernbund 1, Alzačani 7, Velfi 1, Danci 1, brezbarvnih 5.
Godovi prihodnjega tedna:
10. Skolastika, Vojmil; 11. Evfrozina, Dedo-slav, Dobrava, Svctosla\a; 12. Evlalija, Deda, Zvonimir, Ciril; 13. Katarina, Vrativoj; 14. Valentin, Vretislav; 15. Faustin in Jovita, Ljuboslava, Pravo-slav; 16. Julijana, Dobrava.
Sejmi nt Gorenjskem prihodnji teden: 12. v Motniku; 14. v Dobu in Žirovnici.
Novicar.
Imenovanja t okrtjne šolske svete. Deželni odbor je imenoval v te tvete naslednje gg.: v kranjski Janka Urbančiča in dr. Perneta, v radovljiški Adolfa pl. Kappusa in poslanca Josipa Pogačnik, v kamniški Antona Stareta in Andreja Mejača.
f krajni šolski svet kranjski je občinski odbor imenoval kot člane župana K. Satnika, občinska svetovalca F. Polaka ter dr. V. Štempi-harja in občinska odbornika C. Pirca ter A. Šlam-bergerja, za njih namestnike pa občinske o Ibornike A. Korošeca, V. Rusa in A. Zupana.
Seja kranjskega občinskega odbora od 1.1, m. Zupan izreče zahvalo kranjskim trgovcem, ki so del odkupnine od novoletnih daril K 125'— darovali občinskemu ubožnemu zakladu. Nadalje poroča, da se je vsled pooblastila občinskrga odbora občinsko predstojništvo pogodilo z novim zakupnikom uftitninskega davka za pavšalno letno svoLo K 5600*—, ki se ima odplačevali v polmesečnih obrokih. Odbor tej pogodbi pritrdi. V komisijo za pregledovanje konj se izvolita obč. s\etovalec V. Majdič in obč. odbornik C. Pire. — Županstvo se pooblasti, da se tudi letos glede bika-plemenjaka za kranjsko občino pogodi s kakim posestnikom v okolici proti nagradi K 50'—. Z ozirom na nekatere dogodke v zadnjem času in upoštevaje dejstvo, da bo za časa gradbe železnice, vodovoda in novega mosta treba izdatnejše skrbeti za javno varnost, naroči se županu, da pri politični oblasti izposluje dovoljenje, da se mestni redarji smejo oborožiti z revolverji. — Potrdi se novoizvoljeni odbor prostovoljnega gasilnega društva. — Občinski odbor ugodi prošnji »Narodne čitalnice* v s vrh o ustanovitve javne ljudske knjižnice in daruje v ta namen K 200—, — Odbor ugovarja prošnji Ide Siebeneichler za podelitev koncesije vinotoča in žganjetoča, v kolikor se tiče žganjetoča, izreče se pa ugodno glede koncesije vinotoča za stoječe goste, toda le za čas gradbe železnice, vodovoda in savskega mosta. — Nato župan zaključi sejo.
Pred novimi volitvami. V zadnjem uvodnem članku se nam je vrinila neljuba tiskovna pomota. Tretji odstavek bi se moral namreč glasiti: Pri klerikalnih mlekarskih in drugih gospodarskih društvih vlada kaplan, kmet, ki večkrat niti svojega niti svojega imena podpisati ne zna . .. Izpuščena je bila torej beseda »krnet., kar je spoznal lahko vsak misleč Človek. Seveda božji namestniki okrog »Slovenca* v svoji zlobnosti porabljajo tudi tiskovne pomote, da izlivajo svoj strup na liste nasprotnega mišljenja. Fej jim I
Gorjanski kaplan Cepnder je bil pretekli torek obsojen na 48urni zapor, ker je prebil čeljust nekemu kmetskemu fantu. Lep božji namestnik, ki gotovo dobi od škofa še pohvalno pismo za tako junaštvo.
Ntit vrla * Čitalnica* nas je dne 1. t. m.
zopet iznenadila, — pa vsaj je njenega odbora agilnost znana vsepovsod. Fina, času primerna igra je enodejanka »Razstresenca*. Srečna misel je bila, cenj. občinstvu, ki se bavi sicer z aktualnimi soci-jalnofilozofičnimi problemi, nuditi tudi nekaj olimpijske razposajenosti. Nismo se motili. Igraje učinkovala na gledalce z vso vehemenco. — Predstavi pa je sledila zelo animirana zabava s plesom, ki je trajala do rane zore. Oj, vremena Kranjcem... Res, roko na srce, bil je lep večer.
Okrajna bolniška blagajna v Kranja naznanja, da je c. kr. ministrstvo za notranje zadeve s pravomoćno razsodbo z dne 7. januarja 1907, št. 158, povišalo blagajnične prispevke od 3% na S'/iVo ter se bodo prispevki od 1. januarja 1907 naprej računali na tej podlagi. To povišanje se je izvršilo radi tega, ker blagajnični rezervni fond ne doseza postavne velikosti. Vzrok temu pa je iskati v tem, da zadnja leta vedno narašča število bolnikov, število blagajničnih članov pa se temu razmerno ne zvišuje, ter se gg. delodajalci v lastno korist opozarjajo, da tudi sami nadzorujejo svoje uslužbence, da le ti ne oškodujejo brezpotrebno blagajne z dobivanjem podpor.
Ogenj V Krtn]n. V ponedeljek zjutraj ob 2. je začelo goreti na lesenem hodniku hiše št. 8 v kokriškem predmestju v Kranju. Ogenj se je razširil na bližnji svinjak in streho. Z veliko silo je kranjska požarna hramba ogenj omejila. Čevljar Alojzij Kožuh in njegov oče, ki sta stanovala v hiši, sla bila komaj rešena smrti in sta zelo opečena, V hiši je ležal tudi 75letni mrtvec Ignacij Svelc na mrtvaškem odru. Morali so ga prenesti na prosto, dokler niso pogasili ognja.
čitalaiikegt pevskega zbora Sodelujejo: gospa Anica Pirnatova (meno-sopran), gospod Oskar Dev (klavir) in pevski zbor »Narodne čitalnice v Kranju*. Spored: 1. J. Prochazka: Ljubezen, mešan zbor. 2. a) A. Thomaa: Romanca iz opere »Mignon*, b) R. Schumann: Posvetilo; samospeva s sprem-Ijevanjem klavirja. 3. E Adamič: Fran i ca. Moški zbor. 4. a) Dr. A. Schwab: Moji devojčici, b) Dr. G. Ipavec: Tiček, c) Dr. G. Krek: Vabilo; mešani zbori. 5. a) O. Dev: Ptička, b) J. Brahms: Zaman pod oknom; samospeva s spretnije vanjam klavirja. 6. a) K. Bendl: Pomlad, dekle razkošnih lic, b) K. Bendl: Žitno polje; dvo-speva za ženski zbor s spremljevanjem klavirja. 7.) Fr. Gerbič: Slovanski brod, moški zbor. H.) A. Nedved: Nazaj v planinski rajt mešan zbor. Začetek točno ob pol 9. uri. Cene prostorom: Sedeži po 1 K, stojišča po 60 vin., za dijake po 30 vin. Z ozirom na dobrodelni namen se pre-plačila hvaležno sprejemajo — Ob tej priliki opozarjamo Se enkrat, da se prične koncert točno ob poli) uri. Kdor hoče dobiti boljši prostor, naj se požuri, zakaj sedeži niso numerirani.
Nar. čitalnica t Kamnika. Salonski orkester vabi na predpustno veselico, katera se vrši na pustno nedeljo, dne 10. svečana t. 1. ob H. uri zvečer v prostorih Narodne čitalnice v Kamniku.
V karavanskem predora, V. maškarada Gorenjskega Sokola v Kranju, se vrši danes zvečer. Dekorativna dela so dokončana, ne bodcino jih po-pisavali, kakor tudi raznih skupin, kajti kdor jih hoče videti, ogleda naj si jih zvečer sam in videl bode, da se ni zaman potrudil na maškarado. Maske, katere nimajo vstopnic, naj si preskrbe iste poprej, da se jim ne bode treba demaskirati pred enim odbornikom. Reditelj plesa je načelnik brat Janko Sajovic. Kakor smo že omenjali, obeta se mnogo in neprisiljene zabave za mladino in za starejše fllistre, toraj vsi danes zvečer hajd na noge in na maškarado.
Pustni torek je družbinski večer s plesom v sokolovi telovadnici, vstop dovoljon vsakomur in se tudi maskam, ako bodo dostojne, ne bode treba demaskirati. Vstopnina 40 vinarjev, za rodbin več oseb 1 K..
Na cesarja Franca Jožefa gimnaziji t Kranja
so danes dopoldne dovršili prvo polletje 1906/7. Gimnazijo je pohajalo 336 rednih učencev, 4 pri-vatistinje in 1 privatist. Prvi red z odliko je dobilo 37 učencev, prvi red 216 učencev in privatistinja drugi red 70 rednih učencev, 3 privatistinje in 1 privatist, tretji red pa 13 učencev. Drugi tečaj prične dne 13. L m. — Ravnateljstvo je sporazumno s c. kr. okrajnim glavarstvom v Kranju odredilo, da ne smejo iti na semestralno počitnice dijaki iz vasi: Bašlja, Gornje in Srednje Bele ter iz TupaliČ, ker je ondi razširjena nalezljiva nalezljiva vročinska bolezen.
Rop. Ko je nedavno posesnik Valentin Stenovec iz Mavčič šel iz gostilne Primoža Zerovnika v kranjskem okraju, napadel ga je v bližini gostilno teharski pomočnik Martin Žumer, vrgel ga na tla in mu vzel uro, vredno 28 kron, in več drugih stvari. Slenovec je napadalca spoznal. Zamer že sedi v preiskovalnem zaporu.
Porodil se je v Kropi gospod Valentin Zmitek, pomožni uradnik žebljarske zadruge v Kropi, z gdč. Ljudmilo Kappus plemenito Pichlstain, c. kr. poštarico v Kropi. Bilo srečno 1
Predpustno veselico priredi slovensko pevsko in bralno društvo »Triglav* v Radovljici na pustno nedeljo 10. svečana 1907 v prostorih hotela Bastl v Radovljici. Vstopnina 40 vin., dame proste. Maske dobro došle.|
Občina Gorje in promet t tnjoi. V Občini Gorje pri Bledu se je ustanovilo »Društvo za pri-vabitev tujcev za občino Gorje in okolico*.
Prostovoljno gasilno društvo na Bleda priredi pustno nedeljo 10. t. m. veselico s plesom. Sodeluje sokolska veteranska godba iz Prvačine. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 1 krono. — Cisti dohodek namenjen je društveni bolniški blagajni.
Il ministrstva se nam poroča: Načrt, ki ga je napravila uprava južne železnice glede prezidave južnega kolodvora v Ljubljani, se je poslal od strani žel. ministrstva ravnateljstvu drž. železnic v Trstu, da isto poroča glede pomanjkljivosti državnih vlakov, ki istotako rabijo juž. kolodvor. Ko dospe dotično poročilo, se bo najbrže takoj uvedel politični ogled ter pričela razprava glede zasiguranja doneskov k stavbnim stroškom. V slučaju ugodnega uspeha teh zapričetih korakov se bode s prezidavo začelo še letos.
Prešernov spomenik. V svrho proučevanja končnega, po blagajnikovom namestniku sestavljenega obračuna se je sešel odbor za postavljenje Prešernovega spomenika 4. t. m. k svoji zadnji seji. Odbor je odobril obračun in sklenil, naj se izkazani prebitek v znesku 334 K 11 vin. izroči mestni občini ljubljanski s prošnjo, naj ostane plodonosno naložen ter se naj porabi z narastlimi obrestmi vred — kadar nastane potreba — za vzdržavanje Prešernovega spomenika. Odborovo delo je s tem končano, zato se razide. Kot zadnjo točko svojega poslovanja pa polaga javnosti s; račun za Prešernov spomenik v Ljubljani. Prostovoljni doneski od posameznih društev, korporacij itd. 39.463 K 93 v.,
•
obresti od hranilnih vlog 6.580 K 88 v., zbirka pisateljskega podpornega društva 2.903 K 89 vM skupilo za prolog ob Prešernovi stoletnici 137 K 32 v., skupilo za Ivan Resmanove pesmi 1.976 K 46 v., dohodek od inseratov na ograji ob spomeniku 589 K 50 v., dohodek vesele v «Zvezdi»: dne 15 julija 13.221 K 23 v., vstopnina na tribuno oh odkritju spomenika 320 K. Skupni dohodki 7.) 245 K 31 v. — Stroški: Iran Zajec, nagrada za načrt C00 K, Ivan Zsjec za spomenik 22.000 K, Progar Alojzij, nagrada za načrt 400 K, Krupova lr orna na Dunaju 20.475 K. Vodnik Alojzij, kamnoseška dela 25.302 K 96 v., voznine od modelov in načrtov 203 K 68 v., tisek Ivan Resmanovih pesmi 1.489 K 30 v., strošek ob priliki Prešernove stoletnice 366 K 37 v., darilo Emestinovi Jelovškovi 500 K, tiskovine 350 K 06 v., papir, poštne znamke, brzojavi itd. 515 K 24 v , Vzidano ustanovno pismo z denarjem vred 36 K 33 v., ograja za inserate okolo spomenika 450 K, strošek ob priliki odkritja spomenika s tribunami vred 1.981 K 22 v., razni stroški 204 K; skupaj 74.911 K 20 v.
Strahoviti mraz. Iz raznih krajev prihajajo grozne vesti. V Galiciji je zmrznil vojak na straži, šolarčkom so zmrznile roke in noge, pešec se je prijel za uho in mu je odpadlo. V Trstu je nekomu zmrznila roka, na Dunaju pa je reševalno društvo posredovalo samo na en dan v 160 slučajih, večinoma zaradi zmrznjenih ušes in nosu. V Rusiji trpe strahovito, saj je 36° R mraza. — Zmrznjeno truplo je na površju ledeno, udje so krhki in se lahko odlomijo. Žile ni čutiti več, tudi dihanja ni moči saznati. Vendar je lahko samo dozdevno mrtvo, ker so že mnogi, ki so celo več dni ležali zmrznjeni, zopet oživeli. Zmrzlo truplo prenesemo silno previdno (da ga ne poškodujemo) na mrzel kraj, kjer ni vetra, nikakor ne v gorko sobo, kjer bi se površje prehitro otajalo. Previdno slečemo ponesrečenca, pokrijemo usta in nosnice s snegom in pričnemo drgniti truplo s snegom. Snežena voda odteka, drgniti je treba truplo dalje s svežim snegom tako dolgo, da postanejo udje gibčni in koža gorka. Zdaj šele odstranimo sneg in drgnemo truplo z mokrimi mrzlimi rutami. Potem prenesemo ponesrečenca v malo gorkejši kraj in mu damo duhati Hofmanove kapljice ali kaj podobnega ali tudi zrezano čebulo, piti mu damo mrzle kave ali mrzlega vina. Na noben način ne smemo prehitro obupati, da spravimo zmrznjenega k življenju. Če zmrzne le del Človeškega trapla, je treba ravno tako previdno ravnati ž njim. Pomagamo najlažje na mrzlem kraju 3 snegom in z mrzlo vodo.
800 letni jubilej črešnje. Leta 1106. so pričeli saditi po Evropi prve sladke črešnje, kakor jih imamo dandanes. Prve so posadili na Saksonskem.
Dvajset ljudi zgorelo. V Geipelsheimuv Akaciji jo zgorela dne 11. t. m. tovarna za peči Huberta in družbe vsled eksplozije celuloida. Ogenj je onemogočil vsak izhod, tako da se je le majhen del delavcev lahko rešil. Dvajset ljudi, večinoma mla-deničev in deklet, je zgorelo.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranja dne 4. t. m. Prignalo se je 269 glav goveje živine, 7 telet in 62 domačih prašičev. — Pšenica po K 7*50, proso po K 7—, rž po K 7--, oves po K 8-—, ajda po K 875, fižol ribničan po K 11-—, koks po K 10 50 in krompir po K 4'—.
Promet i tujci na Kranjskem. V preteklem letu se je ta promet na Kranjskem vobče prav ugodno pomnožil, kajti vsi kraji in vsa letovišča in toplice, ki jih tujci obiskujejo, izkazujejo napram letu 1905 večje število obiskovalcev (tujcev seveda!) Tako je naraslo, oziroma se pomnožilo leta 1906 število tujcev v Ljubljani za 5.200, na Bledu za 10.200, ostala Gorenjska vobče za 3.540; kamniško Kneippovo zdravilišče za 1.020; Postojna za 2.440, Planina, Vipava, Cerknica, Rakek, Logatec in Notranjsko vobče za 920; Novo mesto za 1.280, Kostanjevica, • Krško, Kočevje, Črnomelj, Višnja gora in ostala Dolenjska za 2.600, Toplice za 280. Ves ta promet pomeni za deželo, oziroma posamezne sloje prebivalstva — dobiček in reklamo. Ko bi se bili pa začeli mi sami že pred 10—15 leti brigati za reklamo, bi nas tujci danes že okolu in okolu poznali in poveličevali naravno krasoto naše dežele. Poštene, zmerne cene za jed, pijačo in stanovanja, potem bomo na zunaj vživali kredit in hvalo, inače pa bomo razupiti. Tako postopanje pa odžene vse tujce iz dežele in noben boben jih ne spravi več notri!
Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu januarju 1907 je 268 strank vložilo 90.224 K 03 vin. 234 strank je dvignilo 50 502 K 61 vin. 7 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 30.300 K. Stanje hranilnih vlog 1,436.880 K 37 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,103.525 K 85 vin. Denarni promet za januar 268.291 K 55 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu januarju 1907 je 256 strank vložilo 48.310 K 73 vin., 232 strank vzdignilo 70.485 K — vin., 34 strankam se je izplačalo posojil 51.380 K — vin., denarni promet 269.586 K 79 vin._
Darila.
Upravništvo našega lista je prejelo: Za Gregorčičev spomenik K 8 20, kateri
znesek so nabrali četrtošolci kranjske gimnazije
namesto šopka svojemu razredniku.
Poskusite
in priporočite = izdelke =
1?ydrope tovarne hranil
p Pragi Vili. Cenonh
Loterijska srećka dne 1. marca t. L
Trst   28   46  83  69 54
Vabilo
na
4* veselico s plesom ^
katera ho«le
v nedeljo, dne 10. februarja t. L v gostilni Triglav, Savsko predmestje.
Zagotavljajo točno postrežbo 20 Spoštovanjem
_M. in K, Varsek.
Podpisani javljam, da sem prevzel
V to svrho se priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Za fino pijačo, izvrstno kuhinjo, točno postrežbo, kakor tudi solidno ceno jamči
Kristjan Babic.
pozor!
Zoper naduho!
Za čistost glasni
Za redno probavljanje 1
Zoper obolenje želodčnih živcev
se priporočajo 18 1
J^gggJiTi prsne karamele
Jff.Ratit, 3(raitj.
i i
rT)đ$tir>
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sred-§tvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatln. Previdni kmetovalec pa primeša krmi vsaki domači Hvali. Nnjvišje medalje na raistavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih u«pehih, ki se tioseiejo z maslinom.
Tovarniška zaloga: 286—8 Lekarnar Trnk6ozy, Ljubljana.
Prednaznanilo.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da otvorim zadetkom marca t. I. svojo
trgouioo $ ceDlji, ti$r)jen) \r> čeL>ljar$kirr)i potrebščinarr)i
pod tvrdko
v Kranju, na Glavnem trgu (poleg velikega vodnjaka).
Ker sem bil skoz 16 let poslovodja tukajšne trgovine Marija Pollak ter so mi kupčijske razmere te stroke v tem kraju popolnoma znane, se bodem potrudil kar mogoče, tembolj ker zdaj prosto po svoji volji, vsem zahtevam ^enj. odjemalcev v vsakem oziru ustreči.
Blagovoli naj mi slav. občinstvo ostati kot poprej službujočemu toliko bolj še naklonjeno zdaj samostojnemu trgovcu ter z nakupom enacega blaga počakati do otvoritve, ker bodem skusil vedno le sveže in dobro blago s primerno nizkimi cenami imeti.
v zalogi bodem imel vsake vrste usnja, vrhnih delov za čevlje (Oberteile), čevljarskega orodja in vseh
v to stroko spadajočih potrebščin; nadalje vsakovrstnih izdelanih čevljev od najnavadnejših do najfinejših modernih, kakor tudi Yse zraven spadajoče stvari, kot mazila, trakove i. t. d., i. t. d. Za pri meni kupljene čevlje preskrboval bodem tudi popravila.
Priporočam se slav. občinstvu in že od poprej mi naklonjenim odjemalcem, naj zdaj name ozir jemljejo ter bilježim
s spoštovanjem
,r, s-a JANKO FOX.UK.
38
Ludovik Borovnik
puškar t Borovljah (Terlach na Koroškem)
m priporoča ▼ iid«loT»nj« rtakovrstnih" pask za love« in strelce po najnovejših •iitemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare saziokreaniee, vipre-j«tna vsakovrstna popravila, ter jih to*no in dobro Izvršuje. Vm puške to na e. kr, preizkuAevaloui in od mane preizkušene. 204 53 — 18 Iiiiatrovani uvniUi ■aa>ton|,
' 7
»O S* #*»       « fi
■v % «    *      . # *
Kaj Je
se
Priznano najboljša, po najnovejših Izkušnjah hlgenlje sestavljena In večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. Kralovlcu, A.Trevnu ter gospej Jerici Morit.
Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7. 227-16
HOTEL „ILIRIJA"
Ljubljana Kolodvorske ulice št 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelin k ove c. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Gene nisko.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Irk Novak.
Novo I
Novo I
=v 30. oblikah=
izdelane
ls moću« kovine, fino ponlklja.no, Luč je krasna in polovico oenejla kot petrolojaka.
Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur.   178 26 2:1
Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
Dobi se samo pri:
A. J. Ivanc-u
IJubJJana, Bola« ulico, It 8.
Mavricij Smolej
urar ii trgoVec na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalega
pravih švicarskih
S Jcprjib tir
vitke vrste, dalje budilke, ure na nihala, prstane In verižice L t d. po najnižjih cenah. n 2
Popravila
se Izvršujejo v lastni delavnici, tečno In po nikih cenah.
Ceneje kot povsod drugod. Potrebščine za kolesa in gramofone.
Zaradi kakovosti in nizke cene posebno priporočam   precizijsko uro «Intakt».
Samo
6 dni
KaVr(-Ncw-Yorl(
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz ii JCaVrc V AmeriKo.
Veljavne vozne liste ln brezplačna pojasnila daje samo
£d. Šmarda
oblast potrjena potovalna pisarna
? Ljubljani. Dunajska cesta 18
v novi hiši »Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu».     4 26—4
Naznanilo.
Podpisani se usoja naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da je otvoril dne 15. januarja t. 1. svojo
urarsko olbirt
na Savi pri Markotu.
Priporočajo se zlasti popravila. Ure budilke se popravljajo po 1 K 10 h, Žepne ure po 2 K In ceneje. Večja popravila se zaračunijo po najnižjih conah. Vsa popravila se izvršijo pod jamstvom ali garancijo in se vsako naročilo izvrši natanko in to čuo. Gene za popravila so kljub veliki draginji
brez konkurence.
Istotako se popravljalo tudi šivalni »troji točno ln ceno.
Priporočujoč se vsem starim in novim naročnikom, bilježim z odličnim spoštovanjem
" -» Otokar Jedlička.
ca
Pozor,  gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 80 let, se ml je pOTOČilo, iznajti najboljše sredstvo is rast brk, brade in lasi, proti Izpadanju brk In las in to ju KAPILOR 41. I. On deluje, da lasje In brka postanejo gosti In dolgi, odstranjuje prhljaj ln vsako drugo kožno bolezen glave. Naruči nuj si ga vsaki di užina, linam mnogo primalnic in zahvalnic. — Slane Iranko na vsako pošto I lonček 3 K 60 h, 2 lončka S K.
Nnročujte samo pri meni pod naslovom 10 20-4
PETER JURIŠIĆ
lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavoniji.
Najbolje Je najceneje.
as
al
>o
Pa
Pod to znamko je spoznati prodajalno,
09
v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
Sing er Oo., akc. druž. la šivalne stroje
Kranj, glavni trg 102.
Najtrpežnejšl in po vsem svetu razširjeni so „Original Singerjevi" šivalni stroji.
88-49
CD
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarnJiki praksi, kt jo isvršujem te več nego 80 let, se mi j«? posrečilo iznajti najboljše sredstvo su rast las in proti njih isp »danju KAPILOR Stav. 8. ri.v7.ro, a, da postanejo laele delol In flostl, odstranja prahaj In vaeg hotno bolezen na giavla Nar,, da n.j bi si ija
vsaku drutina. linam premnogo zahvalni« in priznulnic. Stane poštnine prosto na viuko poAto lonček 3 L 60 h, 2 lončka S K.
Naroča iu<j so tamo od mene pod naslovom 10  20- 4
PETER JURIŠIĆ
lekarnar t Pakracu itev. 67 v Slavoniji.
3
9j rHh
3
CT O"
ftj
3 Cd.
44
63!
ci
CD
CD
Aleksander Ambrožič
utr In trgovec nt Bledo
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih
ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., 79-40     vse po najnižjih cenah._
17). ^odl*rsj$el*
frizer za dame ln gospode
Ljubljana, Bv, Petra cesta 35. Filijalka 140-20    nasproti hotela „Union"
priporoča za gojitev las in m umivanje gin ve svoj zdravniško priporočeni   gorko in
mrzlo zračni suAilni aparat. Su.4i brez nad-leine vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zalooi vsakovrstnih vpletk stri?enih In zmssaais lat
Oddelek za dame s separatnim vhodom.
			r
mmmm mmmm	shbjbh		
Poskusite
in priporočite = izdelke =
Tydrooe toparne hranil
p Pragi VIII. tontatonj.
SS62
288 10
G. Tonnies
69-83
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v I<J ubijani priporoča kot   posebnost   žage   in vse
stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za lagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-toriki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška leiofa 226—16
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča tvoje najbolj priznane
Šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopoajjejo na zahtevanje zastonj.
Najbolje za zoba
OoblMse i ledni o. K. Sifilki v Kruli
® S
Ig
So.
•
Najcenejša in najhitrejša vešnja V Umerite le s parnlkl ,Severnonemškega Ialoyda'
iz Bremena v J<ew-york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprins Wilhelm, Kaiser Wllhelm der Oroise. — Prekomorska vožnja traja 5 do 0 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Iajnbljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it 85
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tiilerjn*.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča po* jasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena, realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v upadne države kakor: Colorabo, Meziko, Galifornija, Arizona, Utah, VVjroming, Navada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in Izvanredno ceno čez Galdeston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal timore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—18
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, ban|e it kopeli, kakor tudi kipe, vase ln druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča       119-87
Avgust Drelse
prva in največja tovarn« peči in glinastih izdelkov —— v Ljubljani. ——
JKestna hranilnica v 3(ranju
obrestuje hranilne vloge
= po 4 odstotke =
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sam. Stanje vlog K 4,177.001-42.   Stanje hipotečnih posojil K 2,429.16285.,
1-29
oVi m* M
BMflMlMa^^
JOS. 1FEIBL
J. Spreitzerjov naslednik
LJUBLJANA,
Slomftkove ulioe> s%t. -%»
suvhuo-metio li koutrnkciisko klloetviietrstve.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro dvoru, obmejno omresje, vesna vrata, balkoni, verande, stolpna krila, štedilnike itd.
Specijaliteta: 74-26
valj ioni zastori (Rollbalken).
•m rtn rvfi rvn nrti rm rm rm
so najboljši na družinsko rabo.
Šivajo, poiivavtjo, vežejo. — So nedoseinl it obrtne svrhe. — Šivajo naprej ln nazaj. — ys*r Teko nt krogljiothl
Glavno zastopstvo!
Frančišek Tschinkel
LJubljana Kočevje
mestni trg 19«
181-81
na gradu.
Josi
krojaški mojster
Radovljioa it. 41 Jesenloe M. 20
priporoča cenjenemu občin V   P  sivu svojo delavnico v izdelovanj« vrst oblek 10 gospode, uradniških oni ■ sm   term, salonskih, turistov-~ ^  sUh tu Mesarskih oblek in ogrinjal lsY htvelekov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega io brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni, Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek Istotam se dobe tudi vsakovrstni dež-nikl in SOinčniki najboljšega izdelke ter so sprejemajo tudi popravila, m-ai
Vaj cenejša in največja domaća eksportna tvrdka.
Ras pošiljanje ivieariklk ir na vse kraje svata!
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafliausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski 1. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago stres Uno ln ceno, Je to, dt ga raz pošiljam po celem svetu ln imam od Jemalce tudi nrtrje ln zlatarje glavnih OieSt. St. 605. Prava srebrna silin-
Ravno |e UielMjBOYe|ii veliki cenik, ft/rS ±%£ kateri se posije zastonj ln poštnine »m, ista z dobrim ank«
prOStO kolesjem fld. 596 in naprej.
Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. 6-6
dt. 602. Nikelnasta aoker-remontoarHoskopf, trpeino kolesje, gld. 2 46, enaka iz pravega srebra gld. 8 96, Ista z dvojnatim triim srebrnim močnim pokrovom gl. 6*60 ln naprej.
MIHBM Ot JUHV hOM COmCOUM«'
Oton 5cydt
pri gf. dr. E. Globo ćniku ¥ Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuk; kakor tudi alata, dalje vravnalnioe ir ob tu rat o rji se izvršujejo po najnovejši) 100-84 metodah.
Plomba v alatu, poroelanu, amalgama in cementu kakor tudi vse aoboadrav-nlike operacije izvršuje tu specijalist
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre
* IjnbljaaatKolizej) J\. Caitg Marije Terezije cesta
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah, vila dala, slike v vseh velikostih.
i$ 26-6  zalagatelj društva
c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
W
Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-čantke trava aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski,
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično ln v I. nadstropju.
Rezervna zaklada: K 88.277.
Denarni promet v 1. 1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
registrovana zadrnga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
Sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
411 o
2 10
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po B'A'A, na menice pa po 6°/o. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun št. 45.867.
161-28
Pohištvo Iz železa, otroške posteljo In vozički  po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Za sobo: postelja, nočna omarica, 0-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
.Gorenjca'
prodaja
po 10 vin. v
Kranju g. Karel Florian, knjigo* tržeč, in g. K. Fa-b i a n i, trgovec h. št. 105;
Škofji Loki g. M.
Ž i gon, trafika, gl. trg;
Tržiču g. J. Aha-
čič, trgovec;
Radovljici g. Oton Homan, glavna trafika;
Bledu g. Iv. Pretnar, trgovec;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušici g. Štefan Podpac, trgovec;
Bohinjski Bistrici
g. M. Grobo tek, trgovec;
Kamnikn g. Marija Ažman, trafika;
LJubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ul. št. 52
Maja konsorcij «Gorenjca t.
Odgovorni urednik Uvoilav Miku i
Lastnina in tisek Iv. Pr, Lampreta v Kranju,