fv. ZA Krisa nas hudo tlači. Liter vina plačujejo sedaj komaj po 2—3 Din, pridelovalni stroški nas stanejo najmanj 4 Din liter. Ako hočemo, da nam trta obrodi, moramo ravno tako kopati, škropiti itd. kakor prej, ko je bilo vino po 7—8 Din liter. Pred vojno je dobil vinogradnik najmanj ..a liter prodanega vina 12 do 20 krajcarjev in za to je kupil 12 do 20 škatljic vžigalic, sedaj pa dobi komaj 2—3 škatljice. Tako bi lahko našteli še več drugih primerov. Večina pri nas je takšnih posestnikov. ki ima samo vinograd, od katcrega živi. Sedaj pa, ko vina še po najnižji ceni ne more prodati, je prisiljen posebno letos, ko Bi v tako hudi in dolgotrajni zimi ne more nič zaslužiti, iti v trgovine, da si na upanje vzame potrebni živež in vse drugo. Kam bomo prišli? ttaf bo § Kmcfshimi vinoloči? Teža gospodarske stiske pritiska dandanes vse stanove, zlasti kmeta. Kar proizvaja industrija, je deloma tudi izgubilo svojo vrednost in ceno, deloma pa ne, ker zaščitne carine zabranjujejo prehud padec cen gotovim industrijskim izdelkom. Obrt se že težavnejše bori za ohranitev cene svojim vzdelkom. Najtežavnejši pa je brez dvoma in po vsesplošnem priznanju položaj kmeta. On nima nobenega sredstva, da bi zabranil padec cenam svojih pridelkov, ki znaša-ne samo 50, marveč 100, 200% in še več. Nima nobene možnosti, da bi spravil v denar svoje pridelke. Zadovoljiti se mora, Ce sploh kdo kaj kupi od njega po coni, katoro kupcc sam določi. V vinorodnib krajih je boda primeroma še večja nego v drugih, kjer je veeje razpolaganje z živili. Vinogradniki so si vsaj deloma pomagali s tem, da so vino lastnega pridelka, ki ga sploh niso mogli prodati ali pa za skrajno nizko ceno, da pridelovalni stroški niso bili kriti, prodajali po lastnih vinotočih.- Ta možnost. je vcled novega obrtnega zakona, ki jo stopil v veljavo 5. marca 1932, jako ogrožena. Ta zakon namreč vsebttje v členu 437 to-le določbo: »Točenjc vina lastnoga pridelka za potrošek v lastnikovih prostorih ali zunaj njih smejo opravljati v okvirn dosedanjih predpisov samo vinogradniki na osnovi posebne pooblastitve, ki jo izdajo obča upravna oblastva prvo stopnje po zasliSanju pristojne združbe. Ta ppoblastitev se sme izdajati samo v krajinah, kjer je tako tpčenje doslej bilo v navadi in po veljavnih predpisih dovoljeno. V poblastilu se odredi tudi rok točenja. Ban so pooblašča, da predpiše pogojc o izdajanju te pooblastitve. V teh pogojih se sme določiti, da se naj izda pooblastitev samo siromašnim vinogradnikom in za kraj, kjer se je vino pridelalo.« Po določilih navedenega zakona bo dovoljenje za vinotoč dalo sresko načelstvo, toda po predhodnem zaslišanju pristojae združbe, to je, krajevne gostilničarske zadruge. Da ta orgauizaeija vinotočem ni naklonjena, je jasno, ker je gostilničarjem konkurenca vinotočov neljuba. Posledica tega bo, da bo pravica do vinotočev tako omejena, da dejansko ne bo več obstojala. Kaj to. pomcnja za vinogradnike, ni treba -iole povedati. O ceni mošta in vina v letoSnjem nakupu donaša »Krnetovalec« v svoji štcvilki z due 15. marca te-le podatke, ki se nanašajo na ljutomerski okraj: »Nakupovali so vinski mošt po 8 par .•.topnja po klosteineuburški moštni tebtnici, tako da je gostilniear, oziroma ,vinski trgovec nakupil 20%ni vinski mošt po 1.G0 Din. Plačevali so pa mošte celo izpod 1 Din litcr. Kdor je dosegel za sortiran mošt 2.50 do 3 Din za liier, jc bil lahko srečcn. V gostilnah so je pa pred 20. uovembrom točil mošt, vsake trošarine prost, po G—8 Din litcr. Da.ies pa se vino to5i po 8—12 Din liter v Ljutomcru! Nobeden ne morc ničivsar iinoti proti temu- daTsak strui brani kori.sti svojih članov. Da to dela obrtni stan, mu omogočajo njegove organizacije. Kmet takšnih organizacij,niraa. Ako Jbo v bodočc dovoljenje viniotoCev odvisno od pristanka gostilničarske zadruge, bi se lahko zgodilo, da bo isto pravico zahtevala mesarska ovganizacija za dovoljenje zakola živine, ki ga kmet izvrši, da more meso razprodati, ker živina nima cene in ni za njo kupcev. In organizacija trgovcev bi mogla imeti želje, kakor jih je svojčas imela, ko je kmetijske zadruge smatrala kot trn v peti, da bi se namreč samo preko njenib članov vršila prodaja kmetijskih pridolkov in dobava kmetijskih potrebščin. Kakšna prihodnjost bi se potem obetala kmetom?! Kot tolmači želja in zahtev našega kmetskega Ijudstva smatramo za potrebno poudariti, naj bi' v naših krajih postopanje glede na vinotoče ostalo staro. Ako se je v prejšnjih Časih, ko so gospodarske razmere bile veliko ugodnejše nego sedaj, dala kmetom-vinogradnikom možnost, da so po vinotočih spravili lastni vinski pridelek v denar, se v sedanjih nadvse težavnih gospodarskih prilikah ta možnost ne bi smela omejevati. Kako naj kmet v vinorodnih krajih sploh pride do kakšne prodaje svojega vina in sploh do kakšnega vinarja? Kako naj krije svoje potrebščine ter plačuje davke in razne dajatve? In kaj bo z viničarji in njihovimi družinami, ako bi vinogradniki morali opustiti obdelovanje svojili vinogradov, ki so jim od leta do leta bolj v izgubo nego v hasek? Vinotoči — to je treba poudariti — ne spadajo v obrtni zakon; kmetom-vinogradnikom se mora dati prilika, da svoje vino spravijo po primernih cenah v denar po takozvanih vinotočih pod vejo. To jo starodavna pravica, ki naj bi se ščitila, pa ne kršila. o nm jmbv &¦ V večinoma vseh občinah celjskega in slovenjegraškega sreza pridelujejo ubogi, siromašni vinogi'adniki vino izabela, Kakšno je to vino? Lahka in neškodljiva pijača,- ki se prideluje, prodaja in toči v tch krajih že 50 let. Štejejo izabelo v isto vrsto samorodnih trt, kakor šmarnico, otelo, direktorja itd., kar pa ne odgovarja dejstvcnosti, ker je izabela žc večinoma precopljcna na amerikai.ski podlagi in to daje lahko in našemu zdravju neškodljivo pijačo. S 1. januarjem t. 1. pa je prodaja in toconje izabele zakonito zabranjcno. Vinogradniki omenjenih krajev zaradi tega svojega pridelka ne rnorcjo vnovčiti, beda raste z dneva v dan, mnogi si nc movejo več kupiti prppotrebnega živeža in cblckc. Obrnili «o so potom občin- ikih uradov in tudi privatnikov na kr. bansko upravo v Ljubljani in preko narodnih poslancev na ministrstvo. Žalibog brez uspeha! Ponovno apeliramo in prosimo merodajne činitelje, da se za zadevo zopet nujno zavzamejo, da bi se v celjskem in slovenjegraškem srezu dovolila vsaj za časa trajanja te hude gospodarske krize, prodaja in toCenje vina izabela. Pomagajte, bed-a je velika! Prizadeti vinogradnikl.