GOSPODARSTVO LETO XIX. ŠTEV. 523 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 12. FEBRUARJA 1965 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Trst še vedno za drugimi pristanišči Za malenkost smo le napredovali - Avstrija med prvimi zalednimi državami Podatki o gibanju pomorskega prometa v tržaškem pristanišču v lanskem letu kažejo, da smo preteklo leto nekoliko napredovali, in sicer za 333.610 ton. Tolažimo se lahko s tem, da tudi druga pristanišča po Italiji ne kažejo v lanskem letu posebnega napredka. (O prometu v vseh italijanskih pristaniščih v celoti še niso bili objavljeni podatki, gospodarstveniki pa domnevajo, da je promet povprečno le napredoval.) Ta tolažba ne bo mnogo vredna, ako pomislimo, da so druge luke v prejšnjih letih silno napredovale; tako je promet v Genovi že presegel 32 milijonov ton (lani se je povečal sicer samo za nekake 4 odsto); promet v Benetkah je v prvih desetih. mesecih lanskega leta znašal 11,466.955 ton, v Trstu pa smo v prvih desetih mesecih dosegli komaj 4,386.041 ton. Spričo takšnega napredka si druge luke lahko privoščijo tudi lahen zastoj v lanskem letu, medtem ko je Trst v preteklih leti tako zaostal za drugimi lukami, da pomeni zanj že majhen zastoj dejansko velik udarec v prizadevanju, da bi kdaj dosegel ostale luke. (Med italijanskimi lukami toži tudiAnco-na, da je njen promet v pravem zastoju: lani 4,473.000, predlanskim 4,428.000 ton.) Pomorski promet je v tržaškem pristanišču lani znašal 5 milijonov 341.773 ton (leta 1963: 5,008.163). Trst je seveda ostal še vedno v glavnem uvozna luka saj je bilo lani izkrcanega 4,029.321 ton blaga (leta 1963: 3,763.945 ton), vkrcanega pa 1 milijon 312.452 ton (1,244.218 ton). Napredoval je v glavnem promet množičnega blaga, in sicer, kakor bomo videli iz podrobnejših^ podatkov, predvsem rudnin, petroleja in premoga; napredovali smo sicer za malenkost (100.000 ton) pri prometu z «raznim« (bolj donosnim) blagom. PROMET PO VRSTAH BLAGA Med raznimi vrstami blaga je šlo čez tržaško pristanišče po morju največ rudninskega olja, in sicer 2,596.453 ton (1. 1963: 2,432.410 ton), od tega so 2 milijona 143.712 ton izkrcali, a 452.741 ton vkrcali; nadalje so zabeležili v prometu 976.410 ton rud, kamenin in drugih zemeljskih proizvodov (833.200 ton), od tega je bilo 868.774 ton izkrcanih in 107.633 ton vkrcanih, 227.713 ton premoga in drugih trdih goriv samo v dovozu (223 tisoč 522 ton), 167.705 ton žita (235.249 ton), in sicer 161.483 ton v dovozu, 6223 ton pa v odvozu, 1«0.683 , ton lesa (183.777 ton), od tega 42.178 ton v dovozu in 118.505 ton v odvozu, dočim so pripeljali in odpeljali po morju 1,212.808 ton »raznega blaga« (1,100.005 ton), pri tem so 585.461 ton izkrcali in 627.347 ton vkrcali. MANJ PROMETA Z LESOM Iz gornjih podatkov je razvidno, da se je lani promet z rudninskimi olji, rudami in kameninami, trdimi gorivi ter »raznim blagom« povečal, promet z žitom in lesom pa zmanjšal v primeri s prejšnjim letom. Promet z lesom je nazadoval v obeh smereh, saj je bilo manj izkrcanega (dovoz eksotičnega lesa), kakor tudi vkrcanega lesa. Promet po železnici nekoliko upadel Železniški blagovni promet med Trstom in njegovim zaled-njem je dosegel lani 1,936.792 ton (dovoz 773.314, odvoz 1 milijon 163.478), kar pomeni, da se je skrčil za 47.766 ton v primeri s prometom v letu 1963, ki se je bil povzpel na 1,984.558 ton. Med zalednimi državami se je Avstrija glede prometa čez tržaško luko povzpela zopet na prvo mesto (29,5 odsto), toda niti zdaleč ne pošilja ali prejema čez Trst toliko blaga kakor pred leti, saj se je nekaj časa gibal njen promet celo okoli 60 odstotkov. Na drugem mestu, ako izvzamemo promet z notranjostjo Italije je češkoslovaška (20,17 odsto), ki naj bi po zadnjem trgovinskem sporazumu z Italijo še dvignila promet, in sicer na okoli 500.000 ton, na tretjem mestu je promet z Zahodno Nemčijo, ki je lani absolutno nazadoval ter je padel na 7,95 odsto; na četrtem je Madžarska, katere promet se je lani nekoliko dvignil, na petem Jugoslavija z manjšim prometom (po železnici) kakor je bil predlanski. (Pri prešo j e vanju prometa zalednih držav s Trstom je treba upoštevati zlasti glede Avstrije in Jugoslavije še promet po cesti, ki narašča). Promet z zalednimi državami po železnici 1963 DELEŽ 1964 DELEŽ DRŽAVE DOVOZ ODVOZ SKUPAJ V ODST. DOVOZ ODVOZ ■ SKUPAJ V ODST. Notranjost It. 205.990 327.278 533.269 26,87 214.115 306.287 520.402 26,86 Avstrija 276.821 254.272 531.093 26,76 286.417 287.057 573.474 29,60 češkoslovaška 81.634 359.590 441.224 22.22 93.041 297.775 390.816 20,17 Zah. Nemčija 61.591 121.458 183.049 9,22 57.493 96.646 154.139 7,95 Jugoslavija 78.513 26.011 104.524 5,26 49.264 32.611 81.875 4,22 Madžarska 33.873 61.037 94.910 4,78 27.582 99.358 126.940 6.55 Švica 16.580 41.565 58.145 2,93 20.316 33.950 54.266 2,80 Ostale države 28.915 9.430 38.345 0,60 25.086 9.794 34.880 1,85 SKUPAJ 783.917 1,200.641 1,984.559 100 773.314 1,163.478 1,936.792 100 Med posameznimi blagovnimi postavkami velja posebno omeniti rude in kamenine, ki jih je šlo čez Trst 425.965 ton (dovoz 100.0&V, odvoz 325.874) proti 477 tisoč 927 t. v letu 1963; promet z žitom je znašal 167.252 ton (dovoz 7.920, odvoz 159.332) proti 168.913 t. v prejšnjem letu, nadalje so zabeležili v železniškem prometu 137.835 ton lesa (dovoz 110.306, odvoz 27.529) proti 169.897 t. v pr. letu; 120 tisoč 195 ton rudninskih olj (dovoz 5.652, odvoz 114.543) proti 165.925 t. v pr. letu, 35.287 ton premoga in drugih trdih goriv (dov. 30.175, odv. 5.112) proti 69.628 t. v pr. letu. Pri vseh važnejših postavkah so torej zabeležili v lanskem letu nazadovanje, le promet z »raznim blagom«, ki je po zaslužku operaterjev sodeč pravzaprav v najdonosnejši, je za malenkost (o-koli 13.000 ton) napredoval. Cestni promet napreduje Glede cestnega prometa med tržaškim pristaniščem in zalednimi državami v lanskem letu razpolagamo samo s podatki, ki zadevajo prvih deset mesecev lani. Tedaj je šlo čez Trst vsega 1,352.075 ton raznega blaga, in sicer 154.353 ton v uvozu in 1,197.722 ton v izvozu, če primerjamo te podatke s podatki o cestnem blagovnem prometu v razdobju ianuar-oktober 1963 Ugotovimo, da se je celotni pro-jhet po cesti dvignil lani za S1-885 ton v primeri z istim ča-sotn prejšnjega leta, ko je dosegel 1,320.190 ton. Uvoz se je sicer skrčil za 42.213 ton (1. 1963 je znašal 196.566 ton, izvoz pa se je povzpel za 74.098 ton (leta 1963 — 1,123.624 ton). Med posameznimi vrstami blaga se je preteklo leto močno povečal dovoz (uvoz) pšenice, in sicer je dosegel 12.295 ton (v istem času pr. leta — 1.290 ton), narasel pa je tudi dovoz drugih’ žitaric (razen riža) m sočivja na 3.576 ton (2.740 t.), dalje kave in ostalih kolonialov 781 Boljši odnosi med Vatikanom in Jugoslavijo ton (390 t.), sladkorja 21 ton (75 t.), derivatov rudninskih olj 11.757 ton (11.537 t.) in kemičnih proizvodov 5.530 ton (4 tisoč 434 t.). Nazadoval je dovoz riža — 1.428 ton (6.273 t.), vina, likerjev in drugič pijač 20.654 ton (23.911 t., ostalih kmetijskih in živilskih izdelkov 1.971 ton (2.232 t.), surovega in predelanega lesa 11.505 ton (21 tisoč 50 t.), papirja in lepenke 5.396 ton (5.441 t.), železne rude (razen pirita) 5.371 ton (10.087 t.), litega železa, železovih zlitin in surovega jekla 7.330 ton (27.492 t.), odpadkov navadnega in litega železa ter jekla 3 tisoč 603 tone (5.687 t.), polizdelkov iz navadnega in lit. železa ter iekla 3.800 ton (8.417 t.), surovih rudninskih olj 1.444 tor (5.300 t.), gnojil (fosfatov idr.) 30 ton (110 t.) in gradbe-nega materiala (apna, cementa, opeke idr ) 2.258 ton 2 628 t.). V izvozu je šel levji delež petrolejskim izdelkom, saj so jih odpeli ali iz našega mesta kar 864.990 ton (v prvih desetih me- (Nadaljevanje na 2. strani) Jugoslovanska obveščevalna agencija Tanjug je proti koncu januarja kratko javila, da se je msgr. Agostino Casaroli, ki je bil v stiku s pristojnimi jugoslovanskimi oblastvi zaradi u-reditev odnosov z Vatikanom, vrnil jz Beograda v Rim. Msgr. Casaroli je vatikanski diplomat, nameščen v državnem tajništvu v svojst-vu podtajnika za izredne cerkvene zadeve. Poprej je vodil pogajanja s češkoslovaško in Madžarsko; med Vatikanom in Madžarsko so se pogajanja razmeroma ugodno zaključila, le položaj kardinala Mindzen-tyja, ki živi od leta 1956 v ameriškem poslaništvu, se ni dal razčistiti, ker noče kardinal zapustiti svoje dežele in oditi v Vatikan. Poročila iz Vatikana pravijo, da so tam glede pogajanj z Jugoslavijo strogo molčeči, vendar podjetni časnikarji tu pa tam le nekaj iztaknejo o tej zadevi. Rimski dopisnik nekega pariškega lista npr. poroča, da so v krogih jugoslovanskega poslaništva zeio optimistično razpoloženi glede izida pogajanj; vendar bo treba še premostiti nekatere težave. Tako pripisujejo v Beogradu velik pomen vprašanju delovanja izseljene jugoslovanske duhovščine kardinala v osebi zagrebškega nadškofa Fr. še perja. Ta je na glasu cerkvenega dostojanstvenika. ki je daleč od politike in ki so mu pri srcu predvsem verske zadeve; sam je tudi spravljivega duha. V Jugoslaviji so videli v imenovanju prav njega za kardinala javno potrditev zboljšanja odnosov z Vatikanom. Jugoslovanska javnost je že prej opazila zgovorno pozornost Vatikana, ko je žrtvam no-tresa v Skopju, pozneje pa zagrebške poplave podelil precejšnjo podporo. Pavel VI. je tudi jugoslovanskega poslanika v Rimu, ki se je zahvalil za oodpo-ro, počastil z redom «grand’uf-ficiale Gregorja Velikega«. Imenovanje Fr. Šeperja za kardinala so zdaj v Jugoslaviji vsedrugače snrejeli kakor svoj-čas imenovanje njegovega prednika dr. Stepinca v letu 1952 za časa Pija XII.; to imenovanje je jugoslovanska diplomacija sprejela kot afront in odnosi so se tako napeli, da ie moral tedanji vatikanski odpravnik poslov Silvio Oddi zapustiti Beograd. Tako so bili diplomatski odnosi pretrgani. Obe strani kažeta zdaj dobro voljo, da bi se ti v korist države in cerkve obnovili, ali pa da bi našli vsaj podlago zaustrezni »modus vi-vendi«. Prav zagrebški nadškof šeper si je mnogo prizadeval, da bi se odnosi med cerkvijo in Kaže, da so v Jugoslaviji za-1 državo končno zadovoljivo ure-dovoljni z imenovanjem novega 1 dili. De Gaulle pojde v zgodovino gotovo kot največji revolucionar povojne svetovne politike. Na svoji 11. tiskovni konferenci je pred tisočem časnikarjev z vsega sveta zopet zavihtel bič in z njim pričel opletati svet: nova organizacija Združenih narodov, ki bi jo postavilo na noge pet velesil, med njimi tudi Kitajska — za manjše države demokratično to gotovo ne zveni —, nova valuta na zlati podlagi proti ameriškemu dolarju, nove metode za reševanje nemškega vprašanja v okviru Evrope «od Atlantika do Urala», seveda brez Amerike. Svet je že razdeljen v razne tabore, pa je tudi različno po predalčkih svojih taborov sprejel de Gaullove predloge. Njegovi ljudje so nenehoma na delu po svetu: Pompid ou v Indiji, drugi v Egiptu, drugi v Romuniji — zdaj zbode Američane, potem Ruse, pa če treba tudi Nemce, čeprav so ti s to njegovo zadnjo konferenco zadovoljni, ker je porinil vprašanje obeh Nemčij v ospredje Zopet zlata valutna podlaga? . Nov de Gaullov sunek proti dolarju . Za zdaj bo ostalo verjetno pri starem Tokrat ni predsednik francoske republike de Gaulle vznemiril duhov po svetu samo s svojimi drznimi zunanjepolitičnimi načrti — kakor o »Evropi« od »Atlantika do Urala in preosno vi Organizacije združenih narodov, sporazuma med Ameriko, Veliko Britanijo, Francijo, Sovjetsko zvezo in Kitajsko — temveč tudi s predlogom, naj se valutam postavi za podlago zlato, torej ne več dolar; vrednost valute naj se ceni po njenem odnosu nasproti zlatu, ne pa nasproti dolarju. Nihče ne dvomi, da je de Gaulle s tem predlogom hotel zadati nov u-darec ugledu Združenih ameriških držav. Kakor poročajo iz Pariza, se de Gaullovem predlogu upirata celo francoski emisijski zavod Banque de France in sam finančni minister DEstaing, z njim pa je prišel na dan glavni pobudnik obnove francoskega gospodarstva Jacques Rueff, ki je bil v gospodarski in finančni šoli pravzaprav že pri Poincareju. Ta je, kakor znano, izvedel francosko denarno preesnovo leta 1926 in franku zagotovil določeno ustaljenost. Francija že del j časa pridno zbira dolarje in kopiči zlate rezerve. Zlato kritje hoče od sedanjih 67 odsto še dvigniti. De Gaulle je že pred dobrim mesecem osupnil ameriško vlado s svojo namero, da bi v kratkem roku zahteval od A-meričanov za 1,3 milijarde do- Krupp utira pot k sodelovanju Graditev velikega kombinata na Poljskem - Ali bodo sodelovale tudi druge države V ugodno pihljajočih vetrovih trgovinskih stikov Vzhod-Zahod je prav prišla kot lahka slamica delegacija Kruppovih strokovnjakov, ki je odšla 25. januarja v Varšavo, da bi tamkaj proučila možnosti o izgraditvi novega velikega Kruppove-ga železnega kombinata. Najno-nivejše vesti pravijo, da so Poljaki zelo dobro sprejeli nemške metalurške strokovnjake in da je bilo doseženo načelno soglasje glede izgraditve novega Kruppovega velikana na poljskih tleh. V Essenu so dobre vesti ugodno odmevale, ker so šli Krup-povci na svojo pest v poljsko prestolnico. Druga nemška podjetja bodo laže sledila sedaj podjetnim duhovom iz Essena, a tudi druge vzhodne socialistične države si bodo še bolj zaželele tesnejših stikov z Zahodno Nemčijo. Po mnenju angleških gospodarskih krogov, ki se zrcali v gospodar, listih, bi bili za hitrejšo navezavo, predvsem zreli Madžarska in Romunija. POLJSKI PRIJATELJ BERTHOLD BEITZ NAMESTO A. KRUPPA Osebno je vodil essensko skupino novi generalni direktor Kruppa Berthold Beitz, ki je prevzel to vodilno mesto, ker se je naveličan in ostarel umaknil stari nominalni voditelj Kruppovih zavodov Alfred Krupp. Novi ravnatelj je kar primerna osebnost posebno pri Poljakih, da naveže stike z vzhodnimi državami. Beitz je bil namreč med vojno na Poljskem, kjer je vodil upravo petrolejskega polja pri Borislavu. S Poljaki je ravnal zelo človeško, mnogo jih je rešil ter so ga zato ohranili v lepem spominu. Kot drugi in kot Poljaki sami tako vedo tudi Nemci, da imajo Poljaki trenutno dve poglavitni skrbi: 1. Narašča brezposelnost posebno v obširnih kmetijskih pokrajinah s preobilico kmečkega prebivalstva. 2. Poljski gospodarstveniki si be- lijo glavo, katera naj bi bila prava vrsta blaga, najbolj primerna za izvoz, da bi poplačala uvoz zlasti strojnih parkov in opreme. Tu pa se Poljakom ponuja Krupp, da bi jim zgradil velikanski siderurški kombinat, ki bi ga tehnično vodili Nemci, a delali v njem poljsKi delavci z glavnim poljskim direktorskim kadrom. Ne smemo pozabili, da so med obdobjem Hruščova Poljaki zavidno opa-zvali, kako tesni in prijateljski so bili odnosi med najvišjim sovjetskim vodstvom in Kruppo-vim Essenom v Porurju. DVE POLJSKI SKRBI: NEZAPOSLENOST IN KAJ IZVAŽATI Poljaki so bili silno veseli, da jim je po vojni začel strmo rasti rojstni prirastek in so to demografsko gibanje podpirali z vsemi ukrepi. Zdaj se že poznajo posledice tega številčnega vzpona prebivalstva ter imajo že poldrugi milijon ljudi, katerim ne morejo kar tako ustvariti delovnih mest. Kot smo brali v pariškem časopisju in v poljski listih, je poljska vlada že sklenila pogodbe za socialno zaščito poljskih delavcev, ki že odhajajo od lani na delo v francoske rudnike in industrijske objekte v Franciji. Kruppova tovarna ne bi mogla zaposliti toliko odvečne delovne sile, da bi se v poljskem državnem merilu to občutno poznalo, toda optimistično gledano bi bil to velikanski objekt s 15.000 metalurških delavcev, a še drugih 10.000 delavcev v okolici bi delalo za te delavce oziroma bi razvilo druge sekundarne dejavnosti v zvezi z glavnim siderurškim objektom. KRUPPOVA TOVARNA BI DELALA ZA IZVOZ Kruppov načrt pa bi posredno nekoliko pomagal reševati tudi drugo poljsko skrb glede pravega izvoza ustreznega blaga. Prva leta je Poljska kot večinoma vse nove socialistične države v Vzhodni Evropi izvažala predvsem kmečke pridelke v zahodno Evropo, da bi prišla do konvertibilne valute. Toda Evropsko skupno tržišče je preveč zaščitilo svoje domače kmečke proizvajalce in se je poljski izvoz živil skrčil. Krupp pa je Poljakom namignil, da je blago proizvedeno po Kruppovih tehnoloških procesih in licencah zelo primerno za izvoz. Kajpada je tak novotarski poskus kapitalističnega sodelovanja v socialistični državi pove- p^^ik‘je‘dodal, dale^mo^ larjev zlata, in sicer, da bi se z ene strani znebil dolarjev, a hkrati, da bi dolar ošibil. Francija je 1 januarja razpolagala z deviznimi zalogami v vrednosti 25,2 milijarde frankov (5,143 milijarde dolarjev), potem ko so se te v preteklem letu povišale za 686 milijonov dolarjev. Nekateri gospodarstveniki so mnenja, da gre de Gaullova politika za tem, da bi ameriško vlado prisilila, da čimprej sprejmejo ukrepe za ustalitev primanjkljaja v plačilni bilanci. Poleg tega hoče Francija s takšno politiko zavirati prodiranje ameriškega kapitala v Evropo. PREVIDNO STALIŠČE ZAHODNONEMŠKE VLADE Zahodnonemška agencija D.P. A. je na de Gaullov predlog o uvedbi zlate podlage za valute namesto dolarja odgovorila s previdnim sporočilom, ki ga imajo za mnenje zahodnonem-škega ministrstva za gospodarstvo. To sporočilo pravi, da je zahodnonemška vlada mnenja, da ni mogoče zamenjati dolarja z novim svetovnim monetarnim sistemom, tudi bi ne bil umesten povratek k zlati podlagi. Zahodnonemška vlada pa meni, da bi bilo koristno začeti razgovore, ali bi se ne dal položaj dolarja kot valute za poravnavo mednarodnih obvez okrepiti, tako da bi globalni monetarni sistem ne bil odvisen od položaja na ameriškem notranjem trgu. V Bonnu so mnenja, da bi bilo dobro ustanoviti nekakšen mednaroden rezervni denar z mednarodno rezervno valuto. V Bonnu tudi menijo, da bi bilo treba okrepiti mednarodno sodelovanje tudi na yalutnem področju. Značilno je, da se je proti povratku k zlati podlagi postavil tudi Francoz Edgard Faure, ki je v tem smislu govoril med svojim predavanjem v New Yorku. Predavanje je priredila francoska trgovinska zbornica v Ameriki. Niti zlato ni po Fau-rovem mnenju dovolj zanesljivo, saj tudi njegova vrednost niha vzporedno s proizvodnjo. Zlata podlaga bi bila v korist določenim državam, drugim pa v škodo. Dobro bi bilo uvesti novo valuto, vendar ne takšne, ki bi zahtevala prevažanja zlata. Bivši francoski ministrski zan z raznimi tehničnimi in političnimi težavami. Kruppovi odposlanci v Varšavi bodo morali v nadrobnih razgovorih razčistiti vrsto vprašanj: obliko lastništva novih objektov, legalni status nemških strokovnjakov, plačilne rose, jamstva in podobne drobne zadeve. Nastaja že sedaj vprašanje, kaj proizvajati? Ali morda tako blago, ki bi bilo všeč Rusom in ki bi ga radi kupovali? Seveda je pri tem nemajhen Kruppov interes, da bi s prijateljskim sožitjem legla plast pozabe na minule mračne dni. V Essenu za potrditev svoje prave poti na Poljskem poudarjajo 'radi vzajemna podjetja drugod na Vzhodu: V Bolgariji podjetje Humphrey et Glasgow, ki je angleško plinsko podjetje skupaj s krajevnimi vodilnimi krogi, v Sovjetski zvezi pa kombinat 'sintetičnih vlaken pri Kur-sku in še drugod drugi primeri. BLAGOVNA IZMENJAVA MED POLJSKO IN ZAHODNO NEMČIJO Doslej je navadna trgovinska blagovna izmenjava na podlagi trgovinskega sporazuma od marca 1963 med Poljsko in Zahodno Nemčijo znašala v obe strani komaj 560 milijonov mark letno. Po sporazumu s Poljsko je Zahodna Nemčija še sklenila sporazum z Madžarsko in (Nadaljevanje na 2. strani) ((Izgradnja „TAL-a” (Trans Alps Line, naftovod čez Alpe), je naletela na ovire. Spričo rezultatov volitev je ostalo mestece Dolina pri Trstu v negotovosti, kakšen naj bo novi občinski odbor. Dokler ne bo sestavljen novi občinski odboru, tako piše po vsem svetu razširjeni ameriški tednik „Time” (z Kaj bo odločila dolinska občina Ameriški tisk o tržaškem naftovodu - Rezervoarje bi lahko postavili drugje dne 5. februarja), mihče ne more dovoliti izgradnje načrta, ki je tako pomemben za naftovod TAL, namreč načrt o izgradnji petrolejskih skladišč v Dolini ob koncu naftovoda». Res je, tako trdimo tudi mi, da ne more nihče brez sloven-skega občinskega odbora v Dolini dati dovoljenja za izgradil?, velikih petrolejskih skladišč v Dolini. Tega se morajo zavedati tudi druge slovenske občine v Italiji, koder bo tekel naftovod TAL in seveda tudi mestne občine, v katerih občinskih svetih sedijo slovenski občinski možje in tega se morajo zavedati tudi vsi slovenski interesenti, ki bodo dali zemljo za položitev naftovoda, kakor se morajo tega zavedat: vse slovenske in druge stranke, ki pobirajo glasove slovenskih lastnikov, po katerih zemlji po tekel naftovod. Za zgled naj nam bo občinski svet mesta Lindau na Bavarskem; odpora ni mogla zlomiti ne ENI ne domača bavarska vlada, da bi namreč žrtvoval koristim petrolejskega j mednarodnega kapitala svoje Bodensko jezero. Tega bi utegnila onesnažiti nafta, ki bi spet morda pronicala iz jeklenih brezšivnih cevi trdnega naftovoda. V Dolini in drugod na tržaški zemlji pa morajo ljudje odločno braniti svoje koristi, saj so v tržaški okolici izpodjedali naše interese vsi, ki se jim je le zahotelo, da bi uporabili to dragoceno zemljo za kakršne koli svoje špekulacije. Tako na primer ni nujno, da je treba rezervoarje za naftovod postaviti prav na rodovitni zemlji dolinske občine, ko bi jih npr. lahko zgradili jugozahodno od čistilnice «Aquila» na zemljišču, ki ga izsušujejo. „Time” kot glasnik ameriških petrolejskih veledružb pa je seveda zelo doma v zakulisnih igrah petrolejskih transakcij in so njegovi nadaljnji podatki, ki jih prinaša o gradnji naftovodov prav gotovo iz prve roke: OD HANIBALA NI BILO TAKEGA UKROČENJA ALP »Od Hanibala naprej v letu 218 pred Kr. rojstvom, ko je z velikansko vojsko drl preko ledenih vrhov, ledenikov in str- mih snežišč, ni bilo do sedanje gradnje alpskega naftovoda preko vseh ledenih vršacev in globokih alpskih dolin takšnega zgodovinskega dogajanja, kakor je sedanja gradnja sodobnega naftovoda. V Paluzzi minirajo predor za 40-colski naftovod. Okoli 4 kilometre takšnih predorov bodo morali izvrtati, da premagajo ledene in snežne vrhove. Po programu bodo morali končati dela za 300 milj dolgi in 150 milijonov dolarjev vredni naftovod leta 1967. Prečrpavali bodo letno okoli 40 milijonov ton nafte iz Sahare in Srednjega arabskega vzhoda za sred-nje-evropsko petrolejsko tržišče, ki se trenutno od vseh na svetu najhitreje razvija. DRUGI EVROPSKI NAFTOVODI Drugi srednje-evropski naftovod. ki vodi iz Genove preko Alp in Švice se bliža f 3 izvršitvi- Vzpenja se 6480 čevljev ali približno 2160 metrov: ima sedem predorov in 85 lastnih mostov preko rek. Posebne naprave blažijo strahoviti pritisk naf te, ki pritiska v velikanskih padcih z alpskih višav. Nemčija začenja letos izgradnjo velikega cevnega voda za naftne derivate od KOLNA do FRANKFURTA. Neki drugi nemški konzorcij pa gradi za 215 milijonov dolarjev plinovod od nizozemske meje do Bavarske. Francoski tretji naftovod bo pa pretakal nafto med pristaniščem Le Havre in Parizom. Kmalu ga bodo dokončali, a podobni vodi naftinih proizvodov se proučujejo v projektivnih zavodih petrolejskih družb, da bi povezali tudi druga francoska mesta z mrežo naftovodov. Delajo pa tudi že načrte, kako bodo po dnu Sredozemskega morja speljali plinovode iz petrolejskih polj Alžirije direktno na priključek z evropsko plino vodsko mrežo. Saina ENI nima dovolj kapitala Oba najpomembnejša naftovoda: Zahodna Evropa — Srednja Evropa iz Genove in pa alpski TAL je začel graditi ENI (Ente Nazionale Idrocarburi — da ne pozabimo vsega njegovega naslova) ENI ima lastne rafinerije in razdeljevalni sistem v vrednosti 1,85 milijarde dolarjev na štirih celinah naše Zemlje. ENI stoka v določenih težavah kljub temu, da tako podjetno razvija svoje naftovode Zato je moral odložiti izgradnjo nekaterih svojih načrtov in zmanjšati svoje letne dobičke od 10 milijonov dolarjev na 400 tisoč dolarjev. V takšnih finančnih težavah je bil ENI v zadnjem letu prisiljen sprejeti kar deset petrolejskih družb kot partnerjev v ATL. Za zmerom so se razpršile Enijeve sanje o izključno svojem monopolu nad alpskimi naftovodi, od katerih bi odrinili mednarodne petrolejske družbe. Ker je popustil, ie ENI dobil 20-letno naročilo družb Esso, Shell in Bri-tish Petroleum za dovajanje 40 milijonov ton nafte po Enije-vem srednjeevropskem naftovodu. Gradnja naftovodov postavlja nenadne probleme. Zaradi upiranja občine Lindau ob Bodenskem jezeru se je izgradnja srednjeevropskega naftovoda nekoliko zakasnila. Med nepredvidene ovire pa spada tudi sestava dolinskega občinskega odbora«. Dolinski občinski odbor je bil medtem sestavljen. Naša javnost je seveda radovedna kakšno stališče bo zavzel. no gospodarsko sodelovanje med ZDA in Francijo. Francija si dovoljuje dajati nasvete na določenih področjih, ker je zagrešila velike napake kakor ZDA, vendar poprej... EGS SVETUJE PREVIDNOST General de Gaulle je na svoji tiskovni konferenci pozval članice Evropske gospodarske skupnosti na sodelovanje za »zgraditev solidnega in zdravega valutnega sistema«. K tej izjavi pripominjajo v Bruslju, da ni bil predsednik de Gaulle dovolj jasen. Vsekakor so okoli komisije EGS mnenja, da še ni položaj zrel za povrnitev k zlati podlagi. De Gaulle je kritiziral bolj notranjo porabo dolar, ja. Vsekakor ni možno izvesti takšnih valutnih preosnov brez sodelovanja Mednarodnega denarnega sklada in skupine desetih. De Gaulle je sicer govoril o prehodnih dopolnilnih u-krepih, vendar ni omenil ustanovitve evropske rezervne valute, ki so jo predlagali septembra meseca v Tokiu. Izvedenci so mnenja, da bi povratek k zlatu koristil predvsem Franciji. AMERIŠKI NAČRT ZA ZMANJŠANJE ZLATEGA KRITJA V Ameriki razpravljajo o znižanju obveznega zlatega kritja dolarja. Tako bi sprostili velike količine zlata, ki morajo zdaj v smislu zakona ostati v državnih zakladnicah kot dolarsko kritje. Obvezno kritje valute naj bi znižali pod 25 odsto. V tem smislu se glasi predlog vlade. Izvedba predloga ameriške vlade bi sprostila 4,8 milijarde zlata. Republikanski senator Ja-vits, pa predlaga, naj bi obvezno kritje valute znižali od 25 na 15 odsto, kritje vlog pri bankah zveznega rezervnega sistema pa na 10 odsto; tako bi sprostili za 6,1 milijarde dolarjev zlata. Amerika bo branila dolar Ameriška vlada pa tudi ameriški finančni krogi zavračajo de Gaullove predloge, da bi namesto dolarja in funta kot valut za poravnavo obvez v svetovni trgovini uvedli mednarodni valutni «pool» ter nato polagoma vpeljali zlato valutno podlago. Američani vidijo v tem poskus, da bi francoskemu franku priznali na valutnem področju popolno enakopravnost z dolarjem in funtom ter neodvisnost. Demokrat Robertson, ki predseduje bančnemu odboru v senatu, je označil de Gaullove predloge za »sovražne«. Ako bi jih izvedli bi to predstavljalo razvrednotenje a-meriške valute. Očitno zagovarja de Gaulle podvojitev cene zlata izražene v dolarjih. To bi seveda koristilo Franciji, ki razpolaga z zlatimi rezervami 3,6 milijarde dolarjev, pa tudi afriškim državam, ki imajo zlate rudnike, hkrati pa tudi Sovjetski zvezi. Obenem bi nastala škoda za Združene države in vse dežele, ki imajo dolar za podlago svojih valut. V vodstvu neke velike ameriške banke so mnenja, da hoče de Gaulle trenutne težave dolarja in funta šterlinga v mednarodnem plačilnem prometu izkoristiti za revalvaci :o franka in razvrednotenje dolarja. V Wa-shingtonu računajo, da bo zadnji de Gaullov sunek dovedel ameriško vlado dn tega. da čimprej izvede predloge o za zmanjšanje primanjkljaja v plačilna bilanci. NOV ODTOK ZLATA IZ AMERIKE Zlate rezerve, s katerimi je pokrit ameriški valutni sistem, so se po sporočilu zavoda Fe-deral Reserve Bank v New Yor-ku prejšnji teden skrčile za 100 milijonov dolarjev ter dosegle 15,088 milijarde dolarjev; vendar so se terjatve inozemcev, ki se lahko v vsakem trenutku zamenjajo za zlato, zmanjšale za 209 milijonov dolarjev in dosegle 7.979 milijonov dolarjev. Ni več mesta za kraški hrast O Churchillovem pogrebu vam je že vse znano. Imate televizor ali vsaj radio ter vrh vsega gotovo svoj časnik, morda celo več časnikov, da podpirate našo stvar, kakor radi poveste. Prvi pogreb na državne stroške v tem stoletju na Angleškem namreč, prvi pogreb angleškega državljana v zgodovini angleškega imperija, na katerem je bila v sprevodu kraljica Velike Britanije in Britanske državne skupnosti, ki se je pridružila 325.000 drugim sodržavljanom in predstavnikom 110 držav vsega sveta. Ne televizor ne radio pa vam gotovo nista nečesa povedala, da so namreč Churchillovo truplo položili v krst iz hrasta, ki je zrasel na premoženju njegovih staršev in njegovem v Blenheimu tik njegovega rojstnega kraja Bladona v deželi Ozfordshire. Ne televizija ne radio vam nista povedala, da je težko Churchillovo krsto ob prihodu v Bladon naložilo na rame šest domačih fantov in jo v sprevodu meščanov, Churchillovih rojakov, neslo na pokopališče 'na griču ob koncu vasi, ki je mogočnega državnika mirno čakalo 90 let. Fantje so krsto spustili v grob za cerkvico, kjer že počivajo Churchillovi starši. Moram reči, da sem vse te podrobnosti bral v velikem angleškem tedniku, ker je poročilo napisal znani angleški publicist Patrick 0’Donovan ter me je zanimalo, kaj bo o pogrebu napisal prav on. Nisem se razočaral v pričakovanju, da bo gotovo napisal nekaj posebnega, ker je pač na glasu sijajnega opazovalca in dobrega pisca. Naglasil je prav ti dve okolnosti: da so Churchillu zbili krsto iz hrasta z njegovega posestva in da so velikega državnika nesli na domače pokopališče domači fantje ter ga pokopali v njegovem preprostem kraju daleč od hrupnega Londona. V čudnih razmerah moramo živeti ali vsaj sam moram imeti čudne občutke, ko so me od vse veličastnosti s pogreba sina obširnega cesarstva prevzele samo te okolnosti: krsta iz domačega hrasta, ki jo nosijo domači fantje in spustijo v grob na domači zemlji. V resnici me je pri čitanju Donovanovega poročila vsega objel občutek, kakor da mi na Tržaškem vsega tega več nimamo: ne domačega hrasta, ne domačih fantov in niti ne več domačega pokopališča.. Nesrečen človek, ki preveč vidi, še nesrečnejši tisti, ki ie v današnjih časih občutljiv. Vidim tuje stolvnice sredi naših ponižnih hišic, široke ceste, železnice, visoke dimnike tovarn — dvajset rezervoarjev za novi naftovod še ni pobralo dolinskega polja — vidim tudi velika športna igrišča, a na morju velikanske ladje, pred katerimi so se poskrili čolni svetokriških ribičev. Kmalu ne bo več mesta za domači kraški hrast, ne vasi s pristnimi domačimi fanti, ne domače nostilne, iz katere bi se še razlegala naša pesem. Vse se mora pomešati, da nastane redka godla s tenko skorjo vsiljene civilizacije, kjer ne bo več nič domačega. To je načrt, petletni ali desetletni, ne vem, a je načrt. — Ib — Iz življenja Plačeval je z besedami, zato ni nikdar ost' l dolžan. Če že idejo ukradeš, potem je vsaj ne pokvari! • PRED PREOSNOVO VLADE. Političnim opazovalcem v Rimu še ni povsem jasno, ali bo prišlo samo do preosnove vlade ali do prave krize. Pojmi krščanskih demokratov in socialistov glede bodočega programa vlade namreč še niso povsem razčiščeni. Lombardi j e-vo krilo v socialistični stranki zahteva krizo vlade in sestavo na novo. Lombardi je mnenja, da sedanja sestava vlade ne daje jamstva glede izvedbe programa, ki je bil določen med glavnima strankama, to je socialisti in krščanskimi demokrati, kot pogoj za sodelovanje v koalicijski vladi. V vsakem primeru bi moral predsednik Moro vključiti v novo vlado tudi pristaše levega 'krila krščansko demokratske stranke, to je fanfaniievce. Vodstvo krščan sko demokratske stranke je po zadnjem zasedanju vsedržavnega sveta enotno, kar pomeni, da so v njem poleg desničarjev tudi levičarji. Prav tako namerava Moro pri preosnovi vključiti v novo vlado fanfani-jevce in desničarje kot pristaše bivšega ministrskega predsednika Scelbe. Socialistična stranka bo o vprašanju odnosa do Krščanske demokracije in o pogojih za sodelovanje v koalicijski vladi razpravljala te dni na zasedanju osrednjega odbora stranke. • SESTAVA POKRAJINSKE VLADE V BOCNU. Pri sestavi pokrajinskega odbora v Bocnu, ki ima več avtonomne oblasti kakor pokrajinski odbori drugod po Italiji, je prišlo do sporazuma med Južnotirolsko ljudsko stranko, krščanskimi demokrati, socialnimi demokrati in socialisti. Za predsednika je bil izvoljen predsednik Južnotirol-ske ljudske stranke (SVP) Sil-vius Magnago. V prejšnjem odboru so že sodelovali pristaši Južnotirolske stranke z italijanskimi krščanskimi demokrati. V novem odboru so pristaši Južnotirolske ljudske stranke, Krščanske demokracije in socialnih demokratov. Socialisti so novemu odboru obljubili svojo podporo. Predsednik Magnago je v svojem nagovoru izjavil, da bo, kakor doslej, deloval za blaginjo prebivalstva in priznanje enakopravnosti raznih narodnostnih skupin. • PRAVA VOJNA V V PETNA MU? Po bombardiranju letalskih oporišč v Severnem Vietnamu, ki ga je izvršilo okoli 50 ameriških bombnikov kot povračilo za napad na ameriško letališče v Južnem. Vietnamu, se je položaj v Vietnamu še bolj zaostril. Nastop ameriških bombnikov je toliko bolj vznemiril Sovjetsko zvezo, ker je bil izvršen prav v času obiska predsednika Kosigina v Severnem Vietnamu. V Moskvi je prišlo tudi do burnih demonstracij študentov pred ameriškim poslaništvom. Pristaši gibanja Vietkong so nato v K vi Nhonu, nekakih 400 km od Sai-gor.a, pognali v zrak ameriško vojašnico, v kateri je našlo smrt okoli 40 ameriških vojakov. Okoli 500 km severno od Saigona, glavnega mesta Južnega Vietnama, so uporniki uničili dva vladna bataljona in štiri stotnije. Bilo je okoli 300 mrtvih in pogrešanih. V Washing-tonu se je vnovič sestal vrhovni obrambni svet, v katerem so poleg predsednika in drugih ministrov še najvišji predstavniki vojaških oblasti, da bi proučil položaj v Vietnamu. Veliko vprašanje je, in to tudi za A meričane, ali se bo «prožna povračilna taktika« obnesla. Kljub veliki napetosti vlada prepričanje, da se vojna v Vietnamu ne bo razširila z morebitnim posegom Sovjetske zveze ali Kitajske na strani Severnega Vietnama. Kosigin se je na povratku iz Hanoja zopet ustavil v Pekingu, kjer se je sestal s kitajskimi državniki. • KOČA POPOVIČ V SEVERNI AFRIKI. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je obiskal Maroko in Tunizijo. V Rabatu sta ga sprejela kralj Hasan II. in predsednik vlade Ahmed Bahnini; sestal se je tudi z ministrom Taib Benhimc ter se z njim razgovarjal o politiki nevezanih držav: tudi Maroko namreč pripada k skupini teh držav ter se je udeležil konferenc v Beogradu in Kairu Iz Maroka se ie Koča Popovič podal na uradni obisk v Tunizijo. V Tunisu se je sestal s tunizijskimi državnimi, med temi tudi z ministrom za zunanje zadeve Habibom Burgibo mlajšim. e SPRAVLJIVO GLEDIŠČE SOVJETSKE ZVEZE. Predsednik Kosigin se je po obisku v Severnem Vietnamu podal v Peking, od koder namerava, kakor javlja agencija Tass, odpotovati v Severno Korejo. Dopisniki zahodnih listov poročajo iz Moskve, da prevladuje tam mnenje, da je treba vprašanje Vietnama rešiti z novim sklicanjem konference v Ženevi, kakor jo določa dogovor o ustanovitvi Severnega in Južnega Vietnama. Vse kaže, da Sovjetska zveza ne mara gnati vse zadeve na ostrino. Drugi zopet domnevajo, da ie Kosigin odpotoval v Hanoj in v Pyongyang v Severni Koreji z namenom, da bi tam prepričal komunistične voditelje, naj ne sledijo kitajski politiki ter naij se udeležijo sestanka komunističnih strank v Moskvi 1. marca. Spopad energetskih virov Nafta in plin izpodrivata premog čedalje bolj MUENCHEN, februarja — V zadnjem času so v zapadnonem-ških gospodarskih krogih na dnevnem redu ostre razprave okrog vprašanj, ki se nanašajo na energetske vire. Središče tega razpravljanja je premogovna industrija, ki čuti čedalje bolj krizo. Znano je, da je bil premog včasih glavna osnova evropske industrializacije, in skupaj z lignitom je bil cel četrt stoletja popoln gospodar na nemškem energetskem tržišču. Danes pa premog vedno bolj izpodriva nafta, ki jo po naftovodih in z velikimi tankerji dovažajo z Bližnjega vzhoda na zapadno-nemško tržišče po ugodnih cenah i-n se njena uporaba čedalje veča. Od l. 1950 do danes se je namreč uporaba nafte v Zapadni Nemčiji podvojila ter presegla 250 milijonov ton premogovnih enot letno v primerjavi z približno 150 milijoni ton izkopanega premoga letno. V teh letih je nafta ne le samo pripomogla k nadomeščanju primanjkujočih energetskih virov, temveč tudi zmanjšala povpra- ševanje po premogu. Zapadno-nemška premogovna industrija je bila tako primorana pomagati ^si z velikimi investicijami, poleg tega je bilo treba zapreti več neproduktivnih premogovnikov in sploh mehanizirati izkop. Tako se dandanes izkop nremogovne rude vrši za 70 odst. mehansko in težnja je, da bi mehanizacija še bolj izpodrinila rudarja. Z druge strani tudi petrolejska industrija išče izpopolnitev svojih prevoznih sistemov, da bi čimbolj povečala donosnost. Pri tem je še omeniti zemeljske pline, katere so v znatni količini pred kratkim odkrili v Baltskem morju ter jih bodo po plinovodih dovažali do industrijskih središč. V teh sporih med »velikani« energetskih virov, skuša zvezna vlada vplivati pomirjevalno in želi, da bi se na podlagi svobodnega razvoja ponudbe in povpraševanja uskladil delež dobaviteljev raznih energetskih virov. M. B. Proti centralizaciji morske plovbe V nekaterih jugoslovanskih pomorskih krogih se je pojavila v zadnjem času težnja po centralizaciji plovbe. Težnja je naletela na razumljiv odpor pri vseh tistih plovnih podjetjih, ki bi s tako centralizacijo izgubila svojo samostojnost. Med temi je tudi slovensko podjetje Splošna plovba v Piranu. Težnja ni nova, je pa v nasprotju z že davno uveljavljeno de-eentralizacijsko prakso in obsojena na neuspeh. Izkazalo se je, da je prav samostojnost podjetij močno spodbudna in koristna. Piranska Splošna plovba je tudi lansko leto zaključila aktivno. S svojimi 22. ladjami (vštete so tudi male obalne) s ‘-kupno prevozno zmogljivostjo 157.994 ton, je prevozila skoraj milijon ton blaga, od tega največ v tramperski službi, obenem pa še blizu 90.000 potnikov, katere prevaža le kot stranski posel na dolgih prozah z Afriko, Južno Ameriko in okoli sveta. Promet s tujimi pristanišči - se--je povečal za 84 odstotkov nasproti letu 1963, tonske milje so se povečale z&-8 odstotkov, zmanjšal pa se je oa 40 odstotkov uvozni promet. Denarni promet je znašal blizu 10 milijard dinarjev. MANJ PROMETA V JANUARJU V minulem januarju je šlo skozi Javna skladišča v Trstu 150.000 ton blaga, od tega so 69.000 ton vkrcali (odvoz). V primeri z lanskim januarjem se je blagovni promet skozi J. skladišča letos zmanjšal za 76 tisoč ton ali 33 odsto. To pripisujejo predvsem zmanjšanim količinam premoga, rud in žitaric v dovozu ter odvozu; v letošnjem' januarju so zobeležili samo 44.000 ton tovrstnega blaga proti 132.000 tonam v lanskem januarju. Na drugi strani pa se je povečal promet s surovim in predelanim lesom ter «raznim blagom«, in sicer za skupno 14.000 ton. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je odplula 8. febr. iz Teme proti La- gosu in Apapi. Ladja »Bohinj« je zapustila 9. feb. Apapo namenjena v Matadi. «Dubrovnik» je odpotovala 6. feb. iz Ploč proti Monroviji, Takoradiju, Temi, Lomeju in Fort Harcortu. »Pohorje« je odplula 6. feb. iz Teme proti Abidjanu in Takoradiju. »Zelengora« je zapustila 8. feb. Genovo namenjena v Catanio, nato pa v Benetke in na Reko. «Bovec» je zapustila 8. feb. Reko in je dan kasneje pristala v Benetkah. «Ljublja: na« je odplula 6. feb. iz Genove proti Kopru, Reki in Benetkam. LANI REKORDEN PROMET Z AGRUMI Trst velja za tradicionalno pristanišče za tranzit južnega sadja — pomaranč in limonov — (agrumov). Leta 1913 je šlo čez tržaško luko v dovozu ir.- odvozu 47.274 ton aarumov, leta 1931 — 36.490 ton, leta 1934 42.711, leta 1962 — 40.923, leta 1963 — 51.650 ton. Lansko leto je promet z agrumi dosegel višek z 51.780 tonami. V predvojnih letih so 90 odsto agrumov dovažali v naše mesto iz Južne Italije, ostalo pa iz Sirije, Palestine, Grčije in Španije. Lani >e dospelo največ agrumov iz Izraela >— 27.527 ton in iz E-gipta — 13.413 ton. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje-Severna Evropa: «Pobjeda» 9. februarja, »Matko Laginja« 16. febr.: Proga Jadransko morje-Severna Amerika: «Novi Vinodolski 6. marca: Proga Jadransko morje-Južna Amerika: »Bovec« 15. feb.; Proga Jadrdnsko morje-Ciper in Izrael: »Labin 11. feb.; Proga Jadransko morje-Perzij-ski zaliv: »Marjam, 10.-12. marca; Proga Jadransko morje-Bengal-ski zaliv: »Romanija« v začetek marca; Proga Jadransko morje-lndija in Daljni vzhod: »Trebili j e» 16. feb.: Proga Jadransko morje-Daljni vzhod: «Lovčem 10.-15. feb.. Prihodi v Trst »Vojvodina« (Perzijski zaliv) 22. februarja. MEDNARODNA TRGOVINA Sodelovanje Jugoslavije v SEV Še vedno gospodarska kriza Pojasnilo dr. Brileja o praškem zasedanju Američani na sejmu IPACK-IMA Na milanskem sejmišču bo od 11. do 17. septembra letos četrta mednarodna razstava embalažnega in konfekcijskega materiala, strojev za živilsko industrijo in sredstev za industrijsko prevozništvo pod geslom IV. Ipack-Ima. Značilno je, da se je ta razstava že po treh letih obstoja prav lepo uveljavila v mednarodnem okviru. A-meriško trgovinsko ministrstvo je pooblastilo United States Tra-de Center v Milanu, naj pripravi na milanski prireditvi kolektivno razstavo najsodobnejših ameriških embalažnih in konfekcijskih sredstev. To pomeni, da se ameriška podjetja zanimajo za evropski trg, a na drugi strani se bodo italijanski razstavljale! dodobra seznanili z ameriško proizvodnjo, s čimer se bo ustvarila zdrava konkurenca. Pri tem upajo italijanski strokovnjaki, da bodo znali domači operaterji in proizvajalci pravilno oceniti ameriško potezo in da bodo na osnovi primerjave lastnih izdelkov z ameriškimi ohranili mesto, ki jim pritiče v mednarodnem okviru. Pred dunajskim velesejmom Letošnjega spomladanskega velesejma na Dunaju (cd 14. do 21. marca) se bo udeležilo 2871 avstrijskih in 2268 tujih podjetij iz 27 držav, ki jih bo zastopalo 1312 razstavljalcev. Med u-deleženci sta tudi Italija in Jugoslavija, nadalje Združene a-meriške države, Sovjetska zveza in druge. VEČ JUGOSLOVANSKEGA TEKSTILA V ITALIJO IN ZAH. NEMČIJO? Svet za tekstilno industrijo Zvezne gospodarske zbornice v Beogradu je te dni skrbno proučil razvoj jugoslovanskega izvoza bombažnih tkanin v zahodnoevropske, azijske in afriške države. Z namenom, da se poveča izvoz tkanin zlasti v Italijo in Zah. Nemčijo je bila ustanovljena posebna delovna skupina, ki se bo v Ljubljani razgovarjala o tem italijanskimi in nemškimi gospodarstveniki. Pristojna strokovna' komisija pa bo proučila odnose med proizvajalci in izvozniki tekstila in predlaga izvedbo primernih ukrepov za zboljšanie teh ‘odnosov glede na to, da hi imeli proizvajalci večji vpliv na izvoznikovo poslovanje. Naglaše-na je bila tudi potreba po vsesplošnem povečanju izvoza tekstila predvsem v tiste države, kjer imaio zamenljive valute. Izvoz iz Jugoslavije narašča Po neuradnih podatkih so izvozili Jugoslovani v letošnjem januarju v tujino blago v vrednosti 23,4 milijarde deviznih dinarjev. V primeri z lanskim januarjem se je letos povečala vrednost izvoza za 1,180 mrde din ali za 5,3 odsto. Vrednost uvoza pa je januarja letos dosegla 29 5 milijarde din, kar pomeni 3,149 mrde din ali 9,6 odsto manj kakor v lanskem januarju. Kakor smo že poročali, je jugoslovansko delegacijo, ki se je prvič udeležila zasedanja Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) v Pragi, vodil dr. Jože Brilej, član izvršnega sveta. Predstavnik obveščevalne a-gencije Tanjug je dr. Brileju po prihodu v Beograd postavil več vprašanj v zvezi s sodelovanjem Jugoslavije r.a tem zasedanju in v SEV sploh. Krupp utira pot k sodelovanju (Nadaljevanje 1. strani) FRANCOSKA PROIZVODNJA CEMENTA Lansko leto so v Franciji proizvedli nekaj nad 21,3 milijona ton cementa ali skoraj 20 odsto več kakor v prejšnjem letu. Romunijo. Vsem trem vzhodnim državam se je moralo nekoliko kolcati, ko so podpisale sporazume in prešle molče preko klavzule, da veljajo sporazumi za vse območje zahodne marke, to pomeni, da je zah. Berlin tesno povezan z Z. Nemčijo. Edino Praga se tako formuliranemu sporazumu upira pri sedanjih pogajanih z Vzhodno Nemčijo. Drugo oviro vidijo Čehi v tem, da zahodni Nemci nočejo proglasiti za ničevnega predvojni sporazum v Muench-nu o odtrganju Sudetov od Nemčije. Tretji razlog nestrinjanja je, kako naj se imenujejo te trgovinske delegacije: ali naj bodo »navadne misije« ali prave »trgovinske misije«. Gre namreč pri tem za Hallsteinovo načelo, ki prepoveduje kakršne koli stike diplomatskega značaja s tistimi državami, ki priznavajo vzhodnonemško državo. Na srečo bodo po razgovorih o gospodarski soodvisnosti oboji zreli za kompromis in sodelovanje. Trst še vedno za drugimi pristanišči (Nadaljevanje s 1. strani) secih pr. leta 782.115 t.); napredoval je tudi dovoz svežega sadja, povrtnin in agrumov 6 tisoč 706 ton (6.324 t.), kave in drugih kolonialov 27.062 (20.610 t.), sladkorja 8.055 ton (3.244 t.), bombaža in njegovih odpadkov 11.749 (7.766 t.), surovih in predelanih kož ter kožnih izdelkov 2.788 ton (823 t.), papirja in lepenke 4.816 ton (2.269 t), litega železa, železovih zlitin in surovega jekla 10.3.224 ton (80.843 t.), surovih rudninskih oli 3.015 ton (2.185 t.), kemičnih proizvodov 2.687 ton (tisoč 536 t.) in gradbenega materiala (apna, cementa, opeke idr.) 1.800 ton (495 t.). Upadel pa je odvoz pšenice 11.842 ton <25.306 t.), da-lje ‘riža-im ostalih žitaric ter suhega Sočivja 10.932 ton (13.804 t;). vina likerjev in dr. pijač 9.032 ton (9.167 t.), surovega in predelanega lesa 20 tisoč 916 ton (49.740 t.), odpadkov navadnega in litega železa ter jekla 2.140 ton (7.197 t.) in navadnega premoga ter aglome-ratov 3.926 ton (8.320 t.). Promet po cesti se je odvijal v prvi vrsti z Avstrijo in z Jugoslavijo, seveda pa tudi z notranjostjo Italije ir.- vso deželo Furlanija-Julijska krajina. Promet z Avstrijo je dosegel 301.024 ton (dovoz iz Avstrije 5.503 tone, odvoz proti Avstriji 295.521 ton). Avstrijci so čez Trst izvažali zlasti surov in predelan les ter papir in lepenko, uvažali pa petrolejske izdelke (284.732 ton), sadje, povrtnine, agrume, kavo in druge kolonije. V prometu z Jugoslavijo so zabeležili vsega le 13.934 ton (dovoz v Trst 10 tisoč 920 ton, odvoz proti Jugoslaviji pa 3.014 ton). Jugoslovanski promet čez Trst se je vršil pretežno v izvozu, in sicer surovega in predelanega lesa, predvsem drv, vina, likerjev in drugih pijač ter kemičnih proizvodov. Dr. Brilej je v svojih odgovorih omenil, da je Jugoslavija v drugi polovici preteklega leta sklenila sporazum s Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč o sodelovanju pri delu nekaterih organov SEV glede vprašanj, ki se nanašajo na vzajemne koristi Jugoslavije in članic SEV, in to na področju zunanje trgovine. valutno finančnih odnosov, črne in barvaste metalurgije strojegradnje, kemične industrije in usklajevanja znanstveno - tehničnega raziskovanja. Pozneje se ta sporazum lahko raztegne tudi na druga področja. V smislu sporazuma s SEV lahko predstavniki Jugoslavije v posameznih primerih prisostvujejo zasedanjem Sveta kot organa te organizacije, kakor tudi zasedanjem izvršnega odbora, ko gre za vprašanja, ki zadevajo koristi Jugoslavije, kakor tudi za seznanitev z vprašanji gospodarskega in znanstveno ■ tehničnega sodelovanja. Praško zasedanje je bilo za Jugoslavijo tudi pomembno, ker je bilo prvo zasedanje po zaključku sporazuma med Jugoslavijo in SEV. Jugoslavija je z zadovoljstvom sprejela povabilo na to zasedanje, ker je šlo tudi za to, da Svet potrdi omenjeni sporazum. Predstavniki članic SEV so ob tej priložnosti naglasili, da je primer sodelovanja Jugoslavije v organih SEV dokaz, kako so izvaja načelo, da je SEV odprta organizacija, v kateri lahko sodelujejo tudi druge države, čeprav niso redne članice. Jugoslavija in EGS V Bruslju je prišlo do neuradnih stikov med Jugoslavijo in predstavniki komisije pri Evropski gospodarski skupnosti glede sodelovanja Jugoslavije v Evropski gospodarski skupnosti kot pridruženega člana. V Bruslju pričakujejo, da bo prišlo do bolj konkretnih pogajanj meseca maja. JUGOSLAVIJA V KE NNEDYJEVI RUNDI Jugoslovanska vlada je obvestila tajništvo GATT (Splošnega sporazuma o trgovini in carinah, v Ženevi, da želi sode levati pri pogajanjih v okviru «Kennedyjeve runde«. V istem sporočilu je tudi rečeno, da hoče Jugoslavija ob tej priložnosti načeti tudi vprašanje svojega polnovrednega članstva v GATT, Tako hoče Jugoslavija popolnoma razčistiti svoje odnose do GATT, ki bo moral na podlagi zaključkov konference OZN o trgovini in razvoju širše razpravljati o -pogojih za pristop držav v GATT. Vse odvisi od zahtev delavskih sindikatov in podjetnosti industrijcev Rimska koalicijska vlada je sicer izdelala petletni gospodarski načrt in s tem postavila nekakšen okvir svoji gospodarski in socialni politiki, vendar obstajajo med koalicijskimi strankami, zlasti med socialisti in krščanskimi demokrati še ostra nasprotja, kako naj se gospodar-sko-socialni načrt dejansko izvaja. Socialisti vlečejo voz vsekakor bolj na levo ter se bojijo, da krščanski demokrati ne bodo izpolnili obvez, ki so jih sprejeli pri sestavi koalicijske vlade. Po njihovem mnenju ni zasedanje vsedržavnega sveta Krščanske demokracije dovedlo do razčiščenja vprašanja, kakšno politiko bo KD vodila v koalicijski vladi. Podčrtavanje e-notnosti v vrstah Krščanske demokracije se jim zdi sumljivo, češ da bi lahko prišlo do preokreta na desno pod vplivom desnega krila v stranki, in to še toliko bolj v primeru, ako bi predsednik Moro ne pritegnil v vlado fanfanijevcev. Političnemu razpletu seveda pozorno sledijo v gospodarskih krogih, še posebno med industrij ci. Med temi se širi strah, da pomenita načrtovanje in petletni načrt razvoj na levo, to je k nadaljnjemu izvajanju programa za podržavljanje podjetij. Takšni politiki se zlasti pro-tivi poleg desničarjev minister Colombo, ki je mnenja, da bi dovedla do zaostritve gospodarske krize, ker bo pričela upadati dejavnost zasebnih industrijcev; povečala bi se nevarnost pred begom kapitala v tujino. Minister Colombo je po vsem tem mnenja, da si Italija v tem trenutku, dokler se gospodarske razmere ne zboljšajo, ne more privoščiti »luksuza« preradikal-nih gospodarskih in socialnih preosnov. Livio Magnani, stalni dopisnik pariškega lista »Le Monde« za gospodarska vprašanja v I-taliji, je 6. februarja poslal svojemu listu poročilo pod naslovom «še vedno gospodarska kriza v Italiji«. NAZADOVANJE V INDUSTRIJI Magnani ugotavlja, da je v I-taliji industrijska proizvodnja lansko leto prvič po vojni nazadovala, in sicer za 1 odsto Navadno se je letni napredek italijanske industrije sukal med 7 in 10 odsto. Gospodarski načrt 1965-1969, ki ga je pravkar odobrila rimska vlada, predvideva za industrijo povprečni letni napredek 6.7 odsto v razdobju petih bodočih let. Podpredsednik komisije EGS Mariolin napoveduje, da utegne nastopiti nova konjunktura v jeseni 1965, Furio Cicogna, predsednik Združenja italijanskih Lanski dosežki primorske industrije KOPER, februarja Kakor vsaka mlada industrija, se je morala tudi industrija v koprskem okraju, ki je nastala v pretežni meri šele po vojni, ah pa se je v starih obratih prenovila in povečala, preživeti številne težave. Zdaj kaže, da jih je vsaj večina obratov v glavnem premagala in je mogoče gledati v bodočnost z večjim zaupanjem. V preteklem letu je ta industrija povečala svojo proizvodnjo kar za 28 odstotkov nasproti letu prej. S tem sprejetega plana ni samo dosegla, marveč ga je celo prekoračila, obenem je pa presegla za 23 odstotkov republiško povprečje. Za 19 odstotkov se je dvignila tudi proizvodnost. Ni pa industrija koprskega o-kraja v celoti uresničila plana Po povojni gospodarski konjunkturi marsikdo razmišlja, kako naj najvarneje in najkoristneje naloži denar, ki si ga je prihranil. Izkušenemu bogatašu Rotschildu pripisujejo klasično pravilo, po katerem naj modri naložnik investira tretjino svojih prihrankov v poslovne transakcije, drugo tretjino v nepremičnine, a ostalo naj si obdrži v gotovini, zlatu ali v draguljih. Seveda so bili že za časa bogate družine Rotschildovih bankirjev in so tudi danes le redki tisti, ki razpolagajo s tolikimi sredstvi, da bi mogli slediti takemu nasvetu. Resnica pa je, da so v stiski nakit, zlato in sploh dragulji lahko rešitev iz obupnega položaja. Marsikateri rentnik, ki je prišel ob vse, in še posebej begunci, ki so morali zapustiti svoje domove in zemljo, so si zopet opomogli z nakitom, ki so ga bili kupili v boljših časih. Kjer so gospodarske razmere zopet normalne in vlada blaginja, lahko vsak razpolaga s svojim denarjem kakor se mu zljubi. V teh deželah so namreč hranilne vloge že prekoračila predvojno stanje in je tudi nakup vrednostnih papir j er znatnejši. Razen tega že marsikateri družinski oče misli, kako naj si u-stvari še dodatno »čvrsto rezervo«, ki sicer ne prinaša nobenih obresti, vendar »pomirjuje« za primer hude stiske. Zato je razumljivo, da so bili draguljarji ob nedavnih božičnih praznikih na primer v Zvezni republiki Nemčiji izredno zadovoljni s prodajo brušenih diamantov, ki jim pravimo briljanti. V nekaterih draguljarnah so se pojavili kupci z nabasanimi listnicami in zahtevali največje briljante. V zadnjih dvanajstih mesecih se je cena briljantom dvignila kar za 15 odsto. Ali bi naložili denar v briljante? NE SPEKULIRAITE Z BRILJANTI! Dragulji naj bodo v prvi vrsti za nakit, vsaki izvedenec odločno odsvetuje špekuliranje z dragulji. Ne smemo pozabiti, da je zelo lahko spraviti denar v briljante, a veliko težje dobiš za njih pravo protivrednost v gotovini. Tudi če raste briljantom, boš le težko unovčil višjo ceno, niti. vrednost obresti kapitala, ki si ga vložil v nakup ‘draguljev. Kdor računa, da bi z nakupom briljantov hitro zaslužil denarja, se bridko vara, vsekakor veliko tvega. Kdor ni posvečen v trgovino z briljanti, ceni vrednost teh draguljev le po karatih. Saj, če pokažeš svoj briljant med prijatelji, te bodo predvsem vprašali, koliko karatov ima. Karat ustreza petini grama in ni vselej odločilno merilo za dragocenost dragih kamnov. Strokovnjak si ogleduje briljant predvsem kot «celoto», njegovo lepoto, njegov blesk in barvo. Vse to učinkuje na njegovo sodbo. Niso prav redki primeri, v katerih razočarajo briljanti s številnimi karati, a lažji kar fascinirajo. Zaradi tega ne zadostuje, da imaš le polno mošnjo, ko ereš kupovat dragulje; BRILJANT POD LEČO Ameriški strokovnjak Lewis. S. Weber, ki je nedavno napisal brošuro »Kako kupim diamant«, svetuje, da si poprej kupimo pri optiku lečo, ki desetkratno poveča, preden gremo kupovat briljante. Take leče uporabljajo namreč vsi trgovci z diamanti. Po mednarodnem običaju imajo za čiste vse drage kamine, pri katerih ni mogoče zapaziti pod desetkratno povečajočo lečo nobene pomanjkljivosti. Ta čistost je namreč osnovno merilo pri ocenjevanju. Nadalje .ie pri ocenjevanju vrednosti merodajna dolga lestvica odtenkov barv briljantov; lestvica sega, v mednarodni trgovini z dragulji, od čisto ali plavkasto belega odtenka — za take kamne plačajo naj višje cene — čez fino belega, belega, svetlorumeno srebrnega, zelo svetlorjavega, svetlorjavega, rumenosrebrnega, rjavkasto rumenega, rumenega vse do rjavega barvnega odtenka. Pri znatni razliki v barvi je lahko razlika vrednosti dveh enokaratnih kamnov do 80 odst. velika! PREDNOST DEBELEJŠIM DRAGULJEM! Na splošno se dragulji tem laže unovčijo, čim večji so. Danes zahtevajo za beli ali srebr-nobeli enkaratn-i briljant okoli 800.000 lir. Zato so redkejši kupci takih kamnov. Draguljarji nudijo največ manjših in drobnih briljantov, vendar jim ne smemo nasesti, ko nam zagotavljajo, da predstavljalo tako majhni kamni «varno naložbo«. Cim manjši so briljanti, tem manj je verjetno, da bo zrasla njihova cena in da jih bomo lahko predali. Cene kamnov izpod enega karata izračunavajo po točkah. Točka je 1/100 karata, torej 25 točk 1/4 karata in 50 točk 1/2 karata. Enkarat-ni kamen stane skoraj trikrat toliko kakor štirje četrtkaratnii kamni. Za dvokaratni briljant tisoč lir, za štdrikaratni pa že približno 1,875.000 lir po karatu. KAKO SO BRUŠENI! Kdor namerava naložiti svoj denar v dragulje, mora polagati važnost tudi na to, kako so diamanti brušeni. V mednarodni trgovini razlikujejo evropski od ameriškega načina brušenja. Razlika je v veličini krone in ploskve briljantov. Amerikanci ne kupijo radi na evropski način brušenih kamnov najbrž zato, ker jih težje in za manjšo' ceno spravijo v Ameriki v denar. Včasih si domišljajo dediči, ki so podedovali briljante, da predstavljajo ti dragulji veliko vrednost, ker se ne zavedajo, da nihče ne povprašuje po diamantih, ki so po starem brušeni. Take kamne je namreč treba dati po novem brusiti, a pri tem zgubijo na teži jn seveda na svoji vrednosti. Briljantev ne bi smeli kupiti brez cenitve nepristranskega izvedenca ali brez ^certifikata^. GROZI SOVJETSKA konkurenca Ako izvzamemo obdobje svetovne gospodarske krize okoli 1. 1930, so briljanti skoraj stalno pridobivali na ceni v našem stoletju, vendar so njihove cene čez dalj časa tudi močno nihale, kar večkrat pozabimo. Prvič so leta 1534 dokumentarno ustanovili vrednost briljanta. Tedaj so cenili en karat na 300 zlatih mark. Tristo let pozneje so pa 0'ačevali enkaratni briljant le 180 zlatih mark. Po odkritju velikih ležišč diamantov v Južni cene briljantov. Pozneje je zopet naraščalo povpraševanje zaradi vse večje blaginje v zahodnih deželah, in sicer hitreje, kot se je večalo pridobivanje diamantov. Pred let) so Rusi odkrili v Sibiriji velika ležišča diar mantov ter jih bodo začeli v kratkem izkoriščati. Ni izključeno, da bo Sovjetska zveza vplivala na cene diamantov na svetovnem trgu. Seveda, dokler traja blaginja v Ameriki in v Evropi in dokler ostane pridobivanje diamantov v Ameriki in A-friki omejeno, lahko pričakujemo, da bodo cene teh draguljev še čvrste in da se bodo morda še dvignile, toda ne večno. izvoza, čeprav je odklon le manjši. Vzroki za to so bili v veliki večini primerov objektivni: pomanjkanje ali prepozno dobavljanje reprodukcijskega materiala. deviz itd.. Zaradi tega je devizni pritok, ki ga je ustvarila, zaostal za pritokom iz prometa in turizma, ki sta dala sama 53 odstotkov vsega v okraju. To je treba pripisati lepim uspehom koprskega tovornega pristanišča, piranski Splošni plovbi, koprski Intereuropi, Slavniku, itd., potem pa turističnemu prometu, ki je zajel na obalnem ozemlju zelo veliko tujcev, v piranski občini celo absolutno. Zelo velik je bil tudi čisti dobiček, ki je porastel od leta 1963 kar za 93 odstotkov, to pa zaradi odpravljenega prispevka na izredni dohodek in prispevka za družbene investicijske sklade. Na drugi strani na je nastal zastoj v investiranju, ki je bilo za 2.8 odstotka manjše od predvidevanega. Investicije bi bile daleč prekoračene, če ne bi prišla sredi leta ustavitev vrste raznih del in načrtov, med drugim tudi gradnje koprske železnice. Krčenje investicij ostane tudi v letošnjem letu v veljavi. vendar bodo sredstva za letošnji del gradnje železnice le pravočasno nakazana. Nekaj investicij bo tudi v industriji, kjer pa ne bo šlo za nove obrate, marveč le za izpopolnjevanje dosedanjih. Plan letošnjega izvoza predvideva povečanje za 12.2 odstotka, kar po mnenju strokovnjakov ne bo preveč. R. G. industrijcev, pa je mnenja, da se bo kriza podaljšala čez leto 1965. POVEČAN IZVOZ, Neposredni vzrok te krize, v industriji namreč, pripisujejo upadanju domačega povpraševanja po opremi, zlasti pa po potresnem blagu. Podjetja so v odgovor na to skušala dvigniti izvoz, in ta se je lani v resnici dvignil za 20 odsto, hkrati pa so znižala svoje zaloge surovin, to je imelo za posledico skrčenje uvoza. Poleg tega so skrajšala delovni urnik za svoje o-sebje. Doslej še ni prišlo do množičnih napovedi stečajev; ta nevarnost utegne nastopiti bolj v tem letu. Od lanske jeseni se je likvidnost bank pričela dvigati. Še pred nekaj meseci so podjetja kar hrepenela po kreditih, zdaj se jim pa odpovedujejo, ker nočejo izvajati svojih programov za zboljšanje industrijske opreme. Sicer obrati izkoriščajo samo 80 odsto, 70 odsto ali celo samo 60 odsto svoje proizvodne zmogljivosti. Marsikateremu podjetju banke odpovedo kredit na kratek rok ter zahtevajo, da podjetja svoje dolgove konsolidirajo na daljše roke ali da pomnožijo svojo delniško glavnico. Kar je denarja na trgu, poberejo v prvi vrsti podjetja pod državnim nadzorstvom, kakor ENEL (za proizvodnjo električne energije), IRI in ENI (za petrolejsko proizvodnjo), in to za izdajanje novih delnic. VSE JE ODVISNO OD DELAVSKIH SINDIKATOV IN PODJETNOSTI INDUSTRIJCEV Guverner emisijskega zavoda Banca dTtalia dr. G. Carli je uredniku nekega levičarskega tednika izjavil, da vprašanje ponovne poživitve gospodarske dejavnosti ni odvisno od denarnih oblasti. Kljub mrtvilu na borzi so lani banke zagotovile razpe-čanje vrednostnih papirjev v večji količini kakor leta 1963. Investicijski načrti velikih državnih holdingov (IRI, ENI in ENEL), se izvajajo v naglem koraku in njihovo finansiranje je že bilo zagotovljeno. Ostalo pa ni odvisno od zavoda Banca dTtalia, temveč od ravni, na kateri se bodo sukale zahteve sindikatov, in od drznosti podjetij. PLAČE SE ŠE VEDNO DVIGAJO Plače funkcionarjev in delavcev so se tudi lani še vedno močno dvigale. Prišlo je do skrčenja kreditov prav z namenom, da bi se ta razvoj (težnja po zvišanju plač) ustavil in februarja 1964 so bili uvedeni no-•vi davki, da bi se skrčilo povpraševanje po trajnem potroš-nem blagu, kakor po avtomobilih, gospodinjskih aparatih itd. Kakor rečeno, je lani prišlo zopet do poviška plač, hkrati tudi do skrčenja delovnih ur. Tako so se dohodki delavcev v letu 1964 dvignili samo za 8 odsto (leta 1963 kar za 20 odsto); prav tako je popustilo povpraševanje po nebistveno potrebnem notrošnem blagu. Prav zato so avtomobilske tovarne, kakor tovarne radijskih in televizijskih aparatov, motornih čolnov itd. zašle v težave. Dobički podjetij so se skrčili, s tem pa se je zmanjšala možnost avto-finansiranja. Cene in življenjski stroški Meseca decembra 1964 so se cene r.a debelo v Italiji dvignile za 1,8 odsto v primeri z istim mesecem leta 1963; nasproti letu 1953 so bile za 12,2 odsto višje. Cene potrošnega blaga so bile za 2,2 odsto višje kakor decembra 1963, investicijskega pa nižje za 0,2 odsto. Decembra 1964 so se povišale cene nasproti prejšnjemu mesecu takole: olivnemu oliu 2,6 odsto, jajc 2.1 odsto, govedini 1 odsto, žitu 0,8 odsto, mleku 0,7 odsto, barvastim kovinam 0,6 odsto, povrtnini 0,5 odsto, rudam 0,5 odsto, kemičnim proizvodom 0,5 odsto nazadovale so cene starega železa za 2,7 odsto, vina 1,2 odsto, opečnega gradiva 1.1 odsto ter naravnim in umetnim vlaknom 0,9 odsto. Splošno so se cene v potrošnji meseca decembra povišale nasproti decembru 1963 za 5,8 odsto. živila so se dvignila za 5,6 odsto. življenjski stroški so bili za 6.2 odsto višji kakor decembra 1963. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S . P A - D D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH L I R 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon ŠT. 38-101. 38-045 brzojavni naslovu BANKREO moramo plačati po karatu 940 1 Afriki leta 1867 so dolgo padale i MORILI MA1IALOSSO TRST . TIMES 1 E, ulica XXX Ollolirc vogal ul. Tom-hiama, telef. 35-740 Maline Pohištva dnevne sobe oprtana za urade • vozički - imsluliiue permaflen Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Flisi 7 Stran 3 /h& (t&liUčtieto o&uMfu G. MARTINO O LONDON-S KEM SPORAZUMU. Bivši italijanski zunanji minister liberalec Gaetano Martino, ki je prisostvoval pogajanjem za londonski sporazum o tržaškem vprašanju, piše v reviji «Trie-st,e» (št. 64 za leto 1964), da je bil londonski sporazum sklenjen, da bi ustvarili pogoje za odstranitev napetosti med Italijo in Jugoslavijo, ter bi tako prišlo do sodelovanja in mira. Takšen sporazum bi bil za Italijo najboljša rešitev, kajti odlašanje, pa tudi dejanska ostva-ritev Svobodnega tržaškega o-zernlja bi bila Italiji v škodo. I-talijanska politika je po De Gasparijevi zamisli šla za tem, da se Trst vključi v prizadevanja za ustanovitev združene Evrope. De Gaspsri si je na vso moč prizadeval, da ustvari združeno Evropo, ker je računal, da bi se tako okrepil položaj Italije in da bi potem laže rešili tudi tržaško vprašanje. Do združene Evrope sicer ni prišlo, vendar je bila leto po londonskem sporazumu — ta je bil podpisan 9. oktobra 1954 — podpisana rimska pogodba o Evropski gospodarski skupnosti. ZOPET NAČENJAJO TRŽAŠKO VPRAŠANJE. V Trstu se v zadnjem času množijo nastopi posameznih osebnosti (kakor npr. bivšega župana Bartolija) in organizacij, s katerimi se ponovno postavlja na dnevni red tržaško vprašanje. Doslej so v tem smislu nastopale samo organizacije istrskih priseljencev, v zadnjem času pa sprejemajo Podobne resolucije tudi na zborovanjih drugih organizacij. Preteklo nedeljo je bil v stranski dvorani trgovinske zbornice kongres tržaške Federacije združenja bivših borcev, kateremu so prisostvovali predstavniki mestnih (župan dr. Franzil), političnih (odposlanec vladnega komisarja), cerkvenih in sodnih oblastev. Govorili so o pripravah za svečano proslavo 50-let-nice od vstopa Italije v prvo svetovno vojno, ki bo v maju. Na predlog bivšega polkovnika Almerigogne, ki je nastopil v imenu bivših borcev iz Pulja, je bila sprejeta resolucija, ki protestira proti vsakemu popuščanju italijanske vlade glede «me B, ako bi prišlo do pogajanj z jugoslovansko vlado. Rimska vlada mora zahtevati Priznanje popolne italijanske suverenosti nad cono B, to je Povrnitev tega ozemlja Italiji. To bi bil prvi korak za vzpostavitev prisrčnih odnosov med obema državama. MANJŠINSKO VPRAŠANJE OBSTOJI. V reviji «Trieste» o-pisuje Guido Botteri, tajnik pokrajinskega odbora Krščanske demokracije, poglede nekdanjih rasističnih voditeljev v Trstu na manjšinsko vprašanje v nekdanji Julijski krajini. Ti so kratko zanikali obstoj tega vprašanja in skušali zlomiti odpor Slovencev in Hrvatov z grobo silo in požiganjem narodnih domov. Toda druga svetovna vojna je pokazala, da to vprašanje obstoji. Zaradi fašizma in reakcije jugoslovanskih komunistov se je manjšinsko vprašanje tragično zaostrilo ter padlo ha ramena italijanske demokracije. Zdaj je na preizkušnji njena sposobnost, da to vprašanje reši v okviru pravičnosti in svobode. ZA POPOLNO PROSTO CONO. Finančni minister Tremel-loni je odgovoril senatorju Vihali ju na vprašanje glede ustanovitve popolne proste cone v -rstu. Minister zavrača zahte-VP Po ustanovitvi popolne pro-ste cone, ker bi država utrpela zgubo na davkih; ustvarila bi se priložnost za razširjenje tihotapstva; oviral bi se osebni in blagovni promet; postavile bi se ovire stikom med krajevno trgovinsko dejavnostjo in i-talijansko proizvodnjo; ustanovitev izvencarinskega ozemlja v okviru države, ki pripada Evropski gospodarski skupnosti, bi bila proti načelom, na kate-tih sloni EGS. „ ŠOLSKI VRTEC V SESLJA; RO. Poslanka Marija Bernetič )e na svoje posredovanje v za-uevi slovenskega vrtca v Seslja-nu prejela od ministrstva za jevno vzgojo odgovor, češ da sta generalni vladni komisar in Pokrajinski odbor pravilno ravnala, ko sta zavrnila dovoljenje za slovenski vrtec v Sesljanu. Minister pravi, da sta v devin-sko-nabrežinslci občini že dva slovenska vrtca in da bi se finance te občine, ki že izdaja 17 milijonov za vzdrževanje vrtcev (dva sta italijanska), še bolj obremenile. NOV POKRAJINSKI ODBOR. Pri prvih treh glasovanjih ni kandidat Krščanske demokracije dr. Alberto Savona za predsednika dobil absolutne večine iz prejšnjega leta. CENIKI V JAVNIH LOKALIH. Pokrajinska tauristična ustanova poziva lastnike gostinskih obratov, naj pravilno izobesijo cenike tako v izložbah kakor tudi v notranjosti lokalov. Ceniki morajo biti na vidnem mestu, ooleg tega pa morajo vsebovati še natančno oznako vrste in ko 1 ličine pijače ali jedi. na katero se nanašajo. Policijski organi bodo po izrecnem navodilu notranjega nrnistrstva strogo nadzorovali početje gostincev, kršitelji pa bodo po zakonu kaznovani. PROMOVIRAL JE. Prejšnji te den je na padovanskem vseuči lišču promoviral za doktorja a gronomiije Mirko Primožič z O slavja. Uradni podelitvi doktorske diplome promovirancu so prisostvovali tudi njegovi starši, ki jih je vodstvo univerze v ta namen povabilo v Padovo. VSEDRŽAVNI NATEČAJ ZA RISARJE. V okvira letošnjega tržaškega velesejma (od 21. junija do 5. julija) priredi vele-sejemska uprava peti vsedržavni natečaj za risarje in izdelovalce pohištva s temo »zložljivi stol*. Udeleženci natečaja (samo z italijanskim državljanstvom) naj predložijo načrte z natančno navedbo vrst blaga iz katerih naj bodo izgotovljeni stoli in cen, katere naj bodo konkurenčne, najkasneje do 30. maja. Prva nagrada bo znašala milijon lir. kultura in žitfaife Vloga Slovenije v jugoslovanskem gospodarstvu TOUSSAINT HOČEVAR: »SLO- i di močnih in ekspanzivnih so-VENIA’S ROLE IN VUGOSLAV sedov, Nemcev, Italijanov m NA ŠE SOŽALJE Umrli so: V Trstu 79-letni Štefan Benedetič, 86-let.na Alojzija por. Gregorič, Stanislav Rojc, 80-letna Emilija Marak vdova Rustja. 82-letna Marija Strgar por. Piščanc, 76-letni Roman Petrovič, 77-letna Marija P iško roj. Švab, 80-letna Margerita Matti-ndč vd. Radetič, 64-letni Julij Rebec, 53-letni Josip Ban, 65-letna Antonija Kraševec vd. To-non, 65-letna Antonia Modec vd. Majcen, Ivanka Kolarič (mati Ezia Kolariča-Collarinija, nameščenca pri ZTT) 52-letni Albin Velišček, 75-Ietna Marija Caha-rija vd. Furlan in 1 dan stari Andrej Podgornik; na Opčinah 25-letni poklicni šofer Marko Malalan (pri prometni nesreči, ko je vozil tovornjak); v Ferne-čah Jožefa Komar roj. Rauber. ECONOMY». Založil Slovenian Research Center, Columbia (O-hio). Natisnila Tiskarna Mohorjeve družbe, Celovec. Povsem na mestu je ugotovitev dr. Edija Gobca, profesorja na marylandski univerzi, v uvodu h knjigi, da je bil profesor dr. T. Hočevar, ki predava gospodarstvo na Keuka Collegeu, zaradi svojega bogatega poznavanja evropskih razmer in širokega vpogleda v izvirno gospodarsko literaturo poklican, da odgovori na vprašanje »Kakšna je vloga Slovenije v jugoslovanskem gospodarstvu?«. Prof. Hočevar, ki je doktor ekonomskih ved, je črpal namreč podatke za svojo razpravo iz izredno številnih izvirnih jugoslovanskih publikacij, predvojnih in povojnih; že to dejstvo kaže na temeljito poznavanje te literature in daje hkrati jamstvo za resničnost dognanj, do katerih prihaja. Vzbuja pozornost tudi miren ton podajanja, pravi »si-ne ira et studio», ki mora biti zlasti za tujca toliko bolj prepričljiv; knjiga je očitno namenjena gospodarstvenikom in sociologom anglosaškega sveta. Pravzaprav pisec sam mnogo ne komentira, temveč pušča podatke, da sami in nevsiljivo govore. Dr. Gobec pripominja, da napravlja na tuje znanstvenike globok vtis «čudež», da so se Slovenci ohranili kot narod sre- Kako Rimljani prijavljajo davke ACEGAT. Vodstvo občinskega podjetja Acegat obvešča prebivalstvo, da je bilo postajališče avtobusnih prog št. 24 in 30 z včerajšnjim dnem premeščeno iz Ul. C&dorna v Ul. S. Giorgio (v višini št. 3) iz tehničnih razlogov. SOCIALNEGA ASISTENTA IŠČEJO. Pri centru za umsko zdravljenje v goriški umobolnici iščejo socialnega asistenta. V ta namen je goriška pokrajinska uprava razpisala natečaj, za katerega se lahko prijavijo vsi, ki imajo diplomo viš.ie šole ali (še bolje) socialnega asistenta ne smejo pa imeti manj kot 18 in več kot 32 let. Prošnjo z vsemi potrebnimi listinami naj zainteresirani predložijo tajništvu goriške pokrajinske uprave na Kurzu Italia št. 55, najkasneje do 1. marca opoldne. Zanimivo je, kako prijavljajo svoje dohodke razni bogataši, med njimi tudi filmski igralci in igralke v Rimu in kako ocenjujejo njihove prijave davčne oblasti. Tako npr. poročajo, da je grof Goffredo Manfredi, lastnik znanega podjetja, ki je zgradilo letališče Fiumicino uri Rimu, prijavil dohodek 89.000 dolarjev — navajamo podatke po neki ameriški reviji. Seveda pa ima davčna oblast razne možnosti, da poizve, v kakšni meri taksna prijava ustreza resnici, še posebno, ko gre za podjetja, ki prevzemajo javna dela. Tako so npr. grofu Manfrediju v davčnem uradu rekli, da je pri navedbi svojega dohodka pozabil navesti eno ničlo; davkarji so namreč mnfenja, da zasluži grof Manfredi okoli 890.000 dolarjev na leto. Prav tako se Je -zgodilo z Marijem Cesarinijem Sfor-zom, o katerem gre glas, da je nasledil eno izmed največjih premoženj v Italiji. On je prijavil 4.000 dolarjev dohodka, pa tudi njemu so v davčnem uradu pripisali ne samo eno ničlo, temveč kar dve ter po svojih računih prišli na lep znesek 400.000 dolarjev. Tudi filmskemu režiserju Frideriku Felliniju se je zgodilo podobno. Sam je prijavil" 16.000 dolarjev ho-hodka. V davčnem uradu pa so mu pripisali eno ničlo in prišli do 160.009 dolarjev. Filmski i-gralec Marcelio Mastroiani je prijavil 48.000 dolarjev dohodka, davčni urad mu je prijavo dvignil na 140.000 dol. Gianm Agnelli, ki je nasledil avtomobilsko tovarno FIAT v Turinu (sicer imajo še drugi v rokah delnice te tovarne), je prijavil iste dohodke kakor leta 1980, vendar tudi njemu ne verjame davčni urad. Seveda ni s tem rečeno, da so davčni zavezanci dolžni plačati to, kar jim odmeri davčni urad. Navadno ostane odprta vedno možnost dogovarjanja z davčnimi oblastmi in pogosto pride do kompromisa, do tako imenovanega »konkordata«. Vsaka stran nekoliko popusti. Tako npr. navaja ameriška revija, da je neki plščev znanec, ki že deli časa stanuje v Rimu pred leti prijavil 60 dolarjev dohodka, medtem ko je bila davčna oblast mnenja, da zasluži 1600 dolarjev; nazadnje se je tujec sporazumel z oblastmi na znesku 600 dolarjev. še več posla kot z moškimi imajo davčne oblasti z bogatimi 'ženskami. Pravijo, da je posebno Gina Lollobrigida v tem pogledu zelo borbena. Zdaj je davčnim oblastem izjavila, da je pcstaia kanadska državljanka in da v Italiji prav nič ne zasluži; zato ni po njenem mnenju dolžna plačevati davkov v Italiji. Znana igralka Sofija Loren ni pozabila navesti, da bo v kratkem postala francoska državljanka. Zato ni hotela sploh izvršiti davčne prijave, toda davkar zahteva od nje davek na podlagi dohodka 560.000 dol. (En dolar velja danes okoli 620 lir, a uradni tečaj znaša 624 lir. Na tej podlagi si lahko bralec preračuna zneske, ki smo jih navedli). Madžarov, ki so po številu okoli stokrat močnejši kakor oni ter so si razdelili slovenske dežele za več kakor 1000 let. Podatki, ki jih navaja prof. Hočevar z gospodarskega in socialnega področja, dokazujejo, da so Slovenci kljub svojemu visokemu prispevku za gospodarski dvig zaostalih predelov Jugoslavije pod skupno streho z o-stalimi jugoslovanskimi narodi gospodarsko znatno napredovali in da zavzemajo danes v jugoslovanskem gospodarskem živ ljenju pomembno vlogo. Narodni dohodek Slovenije je npr. znašal 1. 1958 307 milijard dinarjev, leta 1959 350 in leta 1960 442 milijard dinarjev, to je 16.7 odsto, 15.6 odsto in 18.4 odsto narodnega dohodka vse Jugoslavije. Narodni dohodek na prebivalca je v Sloveniji leta 1960 dosegel 278.783 dinarjev, to je 92 odsto več kakor povprečno v vsej Jugoslaviji (145.C83 dinarjev); po računu jugoslovanskih gospodarstvenikov bo ta razlika v letu 1965 manjša, saj bi moral narodni dohodek na prebivalca v Sloveniji v tem letu znašati 397.300, kar pomeni, da bo samo za 79 odsto višji kakor povprečni dohodek v Jugoslaviji (221.925). V Sloveniji je približno (sodeč po dohodku) petina industrije in rudnikov vse Jugoslavije; dohodek od industrije in rudnikov je leta 1958 predstavljal 21.4 (172 milijard dinarjev), leta 1959 20 odsto (197 milijard) in leta 1930 20.6 odsto (242 milijard dinarjev). Avtor posveča največ prostora razvoju industrije v Sloveniji in mnogo manj kmetijstvu in gospodarstvu, kar je glede na važno vlogo industr. v slovenskem gospodarstvu povsem razumljivo. Obdelal je tudi prometne zveze, med temi tudi po-—-morske ter nastajajočo koprsko nikov je bil izvoljen nov odbor Sporazumeli so se tudi o tem, naj bi ustanova Ente Teatri Ita-liani proučila položaj Rossettije-vega gledališča. Na povabilo upravnega odbora slovenskega Kulturnega doma si je minister Goro na ogledal poslopje v Ul. Petronio. Predstavnikom Slovenskega gledališča je zagotovil, da je bila ugodno rešena njihova prošnja za nakazilo predujma na predvideno državno podporo; nakazilo ie podpisal or* sam. Med ministrovim obiskom na sedežu pokrajinske sekcije Italijanske socialistične stranke je predsednik Glasbene Matice Dušan Hreščak seznanil Corono s finančnimi težavami te naše u-stanove, nakar je minister obljubil, da se bo za stvar zanimal in je v ta namen zahteval tudi podrobno dokumentacijo o delovanju Glasbene Matice. Seminar za italijanske šolnike v Kopru V sredo, 3. februarja se je začel v glavni dvorani italijanske gimnazije v Kopru seminar za italijanski jezik in italijansko slovstvo za šolnike italijanskih šol na Koprskem in v Bujščini, kakor tudi za dijake iz Kopra in Pirana ter izolske gospodarske šole. Seminar sodi v okvir itali j ansko-jugoslo vanskih sporazumov za zaščito manjšin. Za organsko izbiro snovi za predavanja na seminarju je poskrbel italijanski pedagoški svetovalec prof. F. Salsano. Seminar naj bi trajal deset dni, in sicer po štiri ure dnevno. Program seminarja ’ zajema predavanja o italijanskem slovstvu, zgodovini umetnosti, jeziku in splošni kulturi. Predavanja imajo številni docenti z italijanskih vseučilišč. Občni zbor sindikata slovenske šole V četrtek je bil v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu občni zbor Sindikata slovenske šole. Po daljši razpravi o položaju slovenskega šolstva in šol- lUko. I v katerem so: prof. Egidij Ko- Tujcem bodo dobrodošli tudi : šuta. kot glavni tajnik, nada-podatki o gibanju prebivalstva | lie člani glavnpga odbora: prof v Sloveniji, pa tudi o notranji selitvi (v letu 1961 se je npr. doselilo v Slovenijo 6457 prebivalcev iz drugih republik, Slovencev na se je odselilo v druge republike 4782). Prof. Hočevar pripravlja o razvoju jugoslovanskega gospodarstva, in to še s posebnim pogledom na Slovenijo, novo obširnejšo razpravo, ki bo gotovo prav tako v veliki meri pripomogla k razčiščenju - pojmov o dejanski vlogi gospodarstva posameznih republik v Jugoslaviji, ki so pri tujcih pogosto preveč šablonski. dr. L. B. Minister Gorona v naši sredi Pred dnevi se je mudil v Trstu italijanski minister za turizem in predstave socialist Achii-le Corona. Udeležil se je zasedanja koordinacijskega odbora italijanskih stalnih gledališč, ki so mu prisostvovali tudi ravnatelji vseh stalnih gledališč v Italiji. Na zasedanju so skrbno proučili splošno problematiko gledališč, še posebno pa odnose med temi in državo. Glede položaja gledališč v našem mestu je bilo sklenjeno, da se zgradi _ v Ulici Giustiniani v Trstu no-i vo stalno italijansko gledališče. Maks Šah, učiteljica Aleksandra Mahnič por. Močnik, učit. Justa Bizjak, uč. Evgen Dobrila, prof. Jože Umek, uč. Brano Kralj, prof. Ivan Šauli in uč. Armando Škerla vaj; za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni: prof. Nada Pertot, prof. Stanislav Soban in prof. Goj-mir Budal, za člane razsodišča pa:, uč. Marcel Petkovšek, prof. Lojze Rebula in uč.1 Stanko Škrinjar. - PREŠERNOVI NAGRAJENCI V ljubljanski operi so na posebni svečanosti razdelili letošnje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado so prejeli: slikar France Mihelič, igralec Vladimir Skrbinšek in oblikovalec inž. Marko Turk, nagrade iz Prešernovega sklada pa: Jože Bevc, Polde Bibič, arh. Miloš Bonča, Bogdan Borčič, Andrej Jemec, Rok Klopčič, arh. Janez Lajovic, Tone Pavček, Štefan Planinc, Smiljan Rozman, Lojze Srebotnjak, Pavle šivic, Dare U-laga, arh. Mirko Zdovc in Ciril Zlobec. DR. DOLHAR O PLANINAH Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v ponedeljek, 15. t.m. ob 20.30 v dvorani Kulturnega doma zanimivo planinsko predavanje. Dr. Rafko Dolhar bo predaval o »Smučarskem alpinizmu v naših in tujih gorah*, svoja izvajanja pa bo spremljal s predvajanjem diapozitiv. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu Marcel Achard LIPE ZA LUNO komedija v treh dejanjih Premiera v petek, 12. februarja 1965 ob 20.30 (premierski abonma) Ponovitve v soboto, 13. februarja ob 20.30 (abonma I. ponovitev) v torek, 16. februarja ob 20.30 (abonma red A) v sredo, 17. februarja ob 20.30 v četrtek, 18. februarja ob 20.30 (abonma red B) v torek, 23. februarja ob 20.30 v sredo, 24. februarja ob 20.30 v četrtek, 25. februarja ob 20.30 v soboto, 27. februarja ob 20.30 v nedeljo, 28. februarja ob 16. uri (abonma I. popoldanski in II. popoldanski) V nedeljo, 14. februarja ob 16. uri v LJUDSKEM DOMU pri Sv. Barbari Angelo Beolco Ruzante LA MOSCHETA Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane bo gostovala v Trstu 20. in 21. februarja. K I M Slnvensk i KOTEL «BLED» I 1 A L I J A Lastnik Vinko LEVSTIK ROMA. Via S. Croce in Uvrusalemme 40 — Tel 777 102 , 7564783 .Sinu železruhkt postaje — Direktna zveza r avtebusom it 3 — Domača kuh-.nja — Vse sobe s prhomt. Albert Rejec: Sleherno zimo čedalje bolj spet postaja črni vrh nad Idrijo zimsko športno središče Trsta in deloma obmorskih mest Slovenskega primorja: Kopra, Izole in Pirana. Ni se temu treba čuditi, ker ima čmovrška kotlina vse pogoje za to, da pribite semkaj smučarji in sankači . .. . iz obmorskih krajev, koder go-1 letih fašističnega režima, ko so spodari burja. Od Trsta je črni semkaj začeli prihajati prvi tr-vrh oddaljen samo 75 km veči-' žaški turisti na poletne m se Črni vrh - zimsko letovišče po tržaškem okusu roma asfaltirane ceste, a le od Vipave oziroma Ajdovščine je 18 km dobre makadamske ceste, ki je v zadnjih svojih kilometrih obložena z mehkim snegom. Ko sem odšel na letošnje zimske šolske počitnice, ki so v Jugoslaviji zelo umestno v drugi polovici januarja, takrat ko je zima na vrhuncu svoje moči in je snežna odeja skoraj obvezna, sem bil med belimi vranami, ki odhajajo na črnovrska smučišča iz Ljubljane, sploh iz osrednje Slovenije. Kdo pa bi hodil iz Ljubljane nekam v notranjske hribe, ko pa ga privlačijo številna gorenjska smuči; šča z obvezno žičnico ali pa vsaj z nekaj vlačilnicami! Kranjska gora, Bohinj, Krvavec, Velika Planina in Planica so med vodilnimi smuškimi središči z vsem gostinskim in smuško-teh-r.ičnim mehanizmom za sodobno smučanje, ko se nihče več ne vzpenja s silo svojih mišic na smuška pobočja, ampak ga tja vlečejo žičnice in vlečnice. In teh starih smuških središč je toliko, da ne ostane dovolj ljubljanskih smučarjev za severna pobočja Hrušice, Javornika in drugih vrhov bližnjega Trnovskega gozda. V POKRAJINI ZASTARELEGA TRDNJAVSKEGA PASU DALEČ PROČ OD BURJE V avtobusu, ki me je popeljal mrzlega januarskega dne mimo Logatca preko Križišča Kalce do Godoviča, sem vneto v sebi razmišljal, kako neki ie videti črni vrh v zimski sezoni. Poznal sem črni vrh v zgodnjih bolj zimske počitnice. Poleti jih je vabilo semkaj na takratne državne meje sočno zelenje gozdov, travnikov in pašnikov v tihi odmaknjenosti gozdnih kotlin in velikih jas. Pozimi pa ne prepušča Javornik tako zlepa ne južnih sap in ne nobene razposajenosti vetrov. Zato je snežna odeja v črnem vrhu zmerom taka kot mora biti: nikdar razpihana in zelo pogosto pršičasta, pravo veselje za pravega smučarja. Nobena druga smučarska postojanka na Primorskem se v tem pogledu ne more meriti s črnim vrhom. V daljavi slišiš zamolklo divjanje burje, ki razsaja okoli Cola, a semkaj ne more. Ne končajo namreč vse slabe akcije popolnoma slabo in sončna stran rapalske kolajne, ki je prisodila tipično kontinentalno kranjsko vas, kot je črni vrh, daleč izza tako imenovanih strateških meja na grebenu Javornika in daleč izza rimskega «valluma» Italiji, je bila ta, da so dobili Tržačani na pragu Trsta tako osvežujoče, letoviščno središče pravi zimski biser, ga spoznali v desetletju pred zadnjo vojno in ga vzljubili. Cela vrsta dobrih gostiln in udobnih sob po vseh kmečkih domovih jim je nudila letoviščne radosti čisto po tržaškem okusu. V GODOVIČU, KI SE GA ŠE DRŽI VOJNI PRIŠČ Ko mi je sprevodnikov glas prekinil moja razmišljanja, da smo že orispeli v Godovič, sem se nerodno skobacal na ledeno in globoko zasneženo cesto. Hi še v Godoviču niso take, da bi razveseljevale turista in so se mi zdele slabo znamenje za moje predstave o črnem vrhu pozimi. Edina gostilna v Godoviču je nosila neizbrisni pečat birokratske neprizadetosti in pomanjkanja sleherne podjetnosti, ker je odvisna od nekega večjega podjetja v Idriji. Rane po vojni na hišah, kakor da se ne morejo zarasti. Še najbolje skriva svoje težave velika zadružna mlekarna, ki se ji po lepi zunanjosti in osebju oblečenem v bele halje ne pozna, da ji stalno pada količina mleka, ker kmetje čedalje opuščajo košnjo travni-nik in rejo živine in se raje zaposlujejo v raznih industrijskih strokah. Pičlo uro sem čakal v nič kaj privlačni gostilni na avtobusno zvezo s črnim vrhom. Vstopali so večinoma šoferji težkih tovornjakov, ki so pravkar zmagali težke raj de od Idrije do Godoviča ali pa se pripravljali, da se spuste v tesni Zale. Kljub hudi zimi so bili kar previdni s pijačo ter so zvrnili vase le po Šilce žganega, sicer pa si pomagali z vročim čajem. Kaj vse niso prevažali: neko sivo rado za cementarno v Anhovem, različen material za Slovenj Gradec, Ve’en.ie, raznovrsten material za gradnjo nove dravske elektrarne, trgovsko blago iz Ljubljane m Idrije za manjše trgovine itd. Res vsakovrstno blago v tem notranjem blagovnem prometu Slovenije. MED VESELIMI NOVOPEČENIMI RUDARJI Končno je le prišel avtobus iz Idrije, ki ob tej zgodnji popoldanski uri prevaža rudarje in delavce iz drugih idrijskih podjetij z dela nazaj v njihove domove po črnovrških vaseh. Saj veste sami po svoji izkušnji, da vam ni prijetno, ako priko-baca v avtobus potnik s preveliko prtljago ali pa s še tako nerodno, kot so smuči. In vendar so me rudarji in sprevodnik prisrčno sprejeli. Kar veseli so bili, da gre nekdo v njihov črni vrh. Bili so samo mladi veseli ljudje, lepo oblečeni v čedne pražnje obleke, prijetno veseli in poredni ter dovzetni za šaljivo besedo. Nič kaj niso tarnali nad težkim življenjem in so bili videti po svoji zunanjosti in govorjenju kar zadovoljni s svojim rudarskim poklicem. Povedali so mi, da odhajajo šele dva, tri leta na delo v Idrijo. V Idriji namreč kot po vseh slovenskih rudarskih središčih primanjkuje rudarjev in zato jih zdaj rudarski delavski svet prevaža iz vseh bližnjih črnovrških vasi v Idrijo. Bolj preprosto so mi ti veseli sopotniki povedali, da »ne marajo več Idrijčani iti za rudarje, ampak da gredo rajši za uradnike«. To ne bo popolnoma držalo, saj je v Idriji polno šol, ki pripravljajo dijake tudi za neuradniške poklice in polno podjetij, ki niso radarska in kamor odhaja doraščajoča idrijska mladina. Z isto lahkotno miselnostjo mladih ljudi, ki so se končno otresli kmečkega poklica, ki jim ni nič prinašal, in dela po gozdovih, ki je slabše plačano od rudarskega, vsekakor pa bolj mrzlo in izleženo mrazu, so bili kar zadovoljni s svojo sedanjo rudarsko plačo kot novopečeni rudarji. Ko sem jim pokazal neko svojo znanje nabrano po listih o nevarnosti silikoze in posebnih škodljivih hlapih v radi, so o- malovaževajoče odmahovali z roko, da ni to tako nevarno. Med rudarji, sprevodnikom in tudi miličnikom, ki je slučajno potoval je skakala vesela zbadljiva beseda, ki ni prizanesla niti varuhu varnosti. Vsi smo se veselo zabavali in ni bilo nikjer nobene zamere. KLATEŠKI MEDVED V ZASILNEM MEDVEDJEM STANOVANJU Avtobus je iz Godoviča najprej smuknil v tisti znani cestni predor, ki pelje pod skromnim gričem. Sicer pa je vsa zemlja severno od Javornika vsa prevrtana od raznih nekoristnih in nikdar uporabljenih vojaških utrdb: največ okoli črnega vrha; italijanskih kazemat in bunkerjev Mussolinijeve linije, a bolj proti vzhodu trdnjavic Rupnikove črte okoli Logatca in Rovt. Po visokih naseljih Javornika so mi kmetje na samotah pripovedovali, da ima znani javomiški medved klatež svoje potepuške nestalne brloge kar po vojaških bunkerjih. Morda bo to držalo, toda meni so kaverne poznane kot neprijetno mokra in mrzla ležišča, ki ne morejo imeti nobene zveze s toplo domačnostjo pravih s listjem postlanih medvedjih brlogov, o katerih vedo toliko povedati razni prirodosloven Pot se vzpenja mimo raznih redkih naselij navzgor, dokler ne pridemo na ravna polja pri Predgriži. Ustavili smo se kmalu nato na obširnem trgu v črnem vrhu, ki ga zlepa nima kaka vas, prav primeren prostor za parkiranje avtomobilov. Ko sem se čudil velikanskim kupom snega, ki so ga buldožerji potisnili vstran, so mi povedali, da od zgodovinsko znamenite zime 1952. niso imeli vsa leta toliko snega kot letos. Seveda pa niso dosegli takratnih dveh metrov. Črni vrh ima kar štiri gostilne, kar bi bilo precej še za mnogo večje kraje od črnega vrha. In povrhu so še vse štiri zasebne, ki si vsaka prizadeva privabiti goste. P O Š TA PRENOVLJENI Hotel TRG O B E K U A N 1 - let 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico - Teleion v vseh soban Dvigalo — Centralna kurjava Hotel «SL0N LJUBLJANA, Titova HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA Internacionalna restavracija “ — narodne specialitete — Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori In slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike — Obiščite CASINO VIL LA ROSALIA OPATIJA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. □ □ ROULETTE BACCARA Podjetje za ekonomsko propagando in publiciteto JUGOREKLAM LJUBLJANA, Kidričeva 5 — Tel. 22-774, 20-890 Predstavništva: Beograd, Nebojšina 2 — Tel. 44-605 Zagreb, M. Vučkovič, Rusanova 22 — Tel. 643-617 —- Aranžiran j e in dekoracija — Grafična reklama — Gospodarska reklama — Kinoreklama — Oglasni servis — Afiširanje lepakov — Založništvo tiskovin — Založništvo razglednic — Svetlobna reklama — Tisk na trak in tekstil — Izdelki iz plastičnih mas — Projekti LASTNA LITOGRAFIJA, SITOTISK, ARANŽERSKI ATELJE! POSLOVNE ZVEZE PO VSEJ DRŽAVI! TRZNI PREGLED Italijanski trg Italijanski trg z žitaricami je zmeren. Povpraševanje po mehki pšenici se je poleglo, kljub temu pa so cene ostale čvrste. Dobro se prodajata trda pšenica in moka. Cene rižu so slabe. Na zelenjavnem trgu so kupčije z zelenjavo nekoliko slabše, medtem ko se sadje dobro prodaja. Izjemo tvorijo nizke cene pomarančam in limonam, katerih je precej na razpolago; letošnji izvoz južnega sadja se je precej skrčil. Zanimanje za klavno govejo živino je manjše in tudi za teleta so kupčije slabše. Trg s prašiči se nikakor ne more okrepiti in posebno debeli prašiči se slabo prodajajo. Kljub nizkim cenam se perutnina iz umetnih gojišč slabo prodaja. Trg z maslom se je prejšnji teden ponovno okrepil po zastoju, ki je nastal zaradi zmanjšanega povpraševanja in povečanega uvoza. Kupčije s sirom, posebno z uležanimi vrstami, so zelo čvrste. Cene oljčnemu olju so čvrste in posebno za domače olje vlada precej zanimanja, kajti španska vlada bo v kratkem zmanjšala svoj izvoz olja v Italijo. Na vinskem trgu se je začutilo nekoliko živahnosti, toda samo za boljše vrste vina. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Banane (net-to) 280-300, jabolka 20-50, vrste delicious 70-150, renette 30-70, hruške 30-60, rumene pomaranče 70-85, vrste taroki 50-99, rdeče pomaranče 100-120, mandarine 60-110, limone 40-70; suh česen (neto) 80-150, rdeča pesa 70-140, karčofi 45-55 (lir za kos), korenje 45-70, cvetača 24-48, zelje 20-40, čebula 80-90, dišeča zelišča 160-350, cikorija 45-90, rdeč radič 130-220, solata 120-160, radič 140 do 180, Uvožen krompir Bintje 50-60, paradižniki 200-280, peter-šil 150-300, zelena 80-160, špinača 100-180 lir za kg. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 630-690 lir za stop/stot, mantovansko rdeče vino 9-10 stop. 610-660, Valpolicel-la Bardolino 9-11 stop. 670-740, Soave belo 9-11 stop. 640-720, Ra-boso 10 stop. 595-615, Merlot 10 do 12 stop. 595-695, Reggiano 9 do 10 stop. 610-630, modensko vino 1 stop. 610-670, belo vino iz MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 26.1.65 2.2.65 9.2.65 Pšenica (stot. dol za 60 funtov) 148 Vt 149 va 150 3A Koruza (stot. dol. za 56 funtov . . 126 7/g 128 ‘A 128 Va NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . Cin (stot. dol. za funt) .... 42,50 161,25 44,— 160,— 46,50 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 16,— 16,— 16,— Cink (stot. dol za funt) . . . 15.75 15,60 15,75 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 24,50 24,50 24,50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 79,— 79,- 79,— Antimon (stot. dol. za funt) . . 44,— 44,— 44,— Lito železo (stot. dol. za funt) . 63,50 63,50 63,50 Živo srebro (dol. za steklenico) 495,— 495,- 485,— Bombaž (stot. dol. za funt) . . 31,81 31,57 31,50 Volna (stot. dol. za funt) 168,— 168,— 168,— Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) . 45 3A 45 V« 46,— Kakao (stot. dol. za funt) . . . 20,37 18,74 18,90 Sladkor (stot. dol. za funt) . . 2,21 2,15 2,11 LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . 322,10 325,— 325,— Cin (funt šter. za d. tono) . . 1240,— 1235,— 1228,— Cink (funt šter za d tono) . . 116,70 117,10 120,— Svinec (funt šter za d. tono) . 132,10 133,— 137,16 Kavčuk (penijev za funt) . . . 21 3/16 217,6 21 7,6 SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) 6700 — 6700,— 6700,— Pretekli teden so na mednarodnih trgih s surovinami zabeležili zvišanje cene bakru, volni, juti in koruzi, dočim je tečaj popustil dnu, svincu, cinku, živemu srebru, kakavu, kavi, sladkorju in pšenici. Cena aluminiju, litemu železu, bombažu in kavčuku se ni bistveno spremenila. KOVINE Cena bakru je na londonski kovinski borzi spet poskočila. Zaradi zavlačitve pristaniške stavke v Združenih ameriških državah so se silno zavlekle tudi pošiljke. Japonci in Avstralci so se zato obrnili na evropske proizvajalce za nabavo bakra za kritje domačih potreb. Med vzroke podražitve rdeče kovine sodi tudi poostritev spora med delodajalci in rudarji v afriških rudarskih podjetjih glede plač Glede »posojila« 100 tisoč ton bakra s strani Američanov zatrjujejo strokovnjaki, da bo ta ameriški ukrep vplival na mednarodne borze šele čez mesec ali dva. Tečaj svincu je v Londonu popustil. Poraba te kovine je narasla lani v Veliki Britaniji za 9 odsto ter dosegla 420.209 ton proti 387.088 ton v prejšnjem letu. Tudi tečaj dna je na londonskem trgu zdrknil; to pripisujejo predvsem zmanjšanemu povpraševanju tujih operaterjev tako v Londonu kakor v New Yorku Tečaj cinku je komaj opazno nazadoval, sicer pa je še razmeroma trden, saj je povpraševanje v splošnem kar zadovoljivo. Cena živemu srebru je na newyorški borzi popustila, dočim je v Londonu napredovala; že po osmih dneh po zvišanju cene fco skladišče London na 170 funtov šterlingov za jeklenko se je živo srebro CIE Evropa ponovno podražilo, tako se mu zdaj suče cena pri 170 do 175 f. št. za jeklenko proti 168 do 173 v prejšnjem tednu. Romagne 10 stop. 540-550, rdeče 10 stop. 540-550, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. (1962) 420 do 470 (lir za steklenico), navadna toskanska vina 10-11 stop. 610-660, Aretino belo 10 stop. 590-610, belo vino iz Mark 9-10 stop. 580-600, rdeče 9-10 stop. 590 do 610, Sansevero belo 585-615, belo vino iz Sardinije 12 stop. 545-565, rdeče 13-15 stop. 605 do 645 lir za stop/stot. OLJE MILAN. Oljčno olje extra 800 do 815 lir za kg, fino oljčno olje 700-720, retificirano 610-620, olje iz zemeljskih lešnikov 455-470, semensko jedilno olje 380-385 lir za kilogram. ŽITARICE PADOVA. Fina mehka domača pšenica 7050-7150 lir za stot, dobra merkantile 6850-6950, uvožena pšenica Manitoba 9800 do 9850, Plata 9200-9250, rumena koruza marano 6000-6100, hibridna koruza 4950-5000, bela koruza 5750 5850, uvožena koruza 4850-4900, domač oves 4800-5000, uvožen oves 4750-3800, uvožen ječmen 45504600, pšenična moka tipa «00» 9200 9500, tipa «0» 9400-9600, tipa «1» 8000-92000, bela koruzna moka 6800-7100, rumena 7100-7500; riž Arborio 14 tisoč 800 do 15.400, Carnaroli 17 do 18.000, Vialone 18.800-19.300, R.B. 15-15.700, Rizzotto 14.200 do 14.500, Maratelli 15.900-16.200, Razza 77 14.800-15.200 lir za stot. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. Goveja klavna živina; voli I. 350-390, II. 270-290, Kmetijska posestva v deželi Po uradnih podatkih iz leta 1961, ko je bilo izvršeno zadnje tovrstno štetje, imamo v vsej deželi Furlanija-Julijsika krajina 101.683 kmetijskih posestev s skupno površino 616.025 hektarov. Od tega je 91.270 posestev (569.866 ha) v videmski pokrajini, 6.142 (29.782 ha) na Goriškem in 4.271 (16.377 ha) na Tržaškem. Glede na strukturo posameznih posestev delimo slednja lahko v tri glavne skupine; posestva neposrednih obdelovalcev, posestva z najetimi delavci in taka, ki jih upravljajo na razne druge načine. Semkaj sodijo n. pr. spolovinarji). Posestev neposrednih obdelovalcev ki jih torej obdelujejo sami lastniki je v deželi vsega 92.856 (329.854 ha), od tega jih je 83.514 (301.082 ha) v videmski pokrajini, 5.187 (17.605 ha) na Goriškem in 4.155 (11.167 ha) na Tržaškem. Posestev z najetimi delavci so našteli 2.640 (223.908 ha), in sicer 2.255 (213.047 ha) v videmski pokrajini, 355 (5.855 ha) na Goriškem in 50 (5.004 ha) na Tržaškem. Ostalih posestev pa je v deželi 6.177 (62.265 ha); v videmski pokrajini jih je 5.501 (55.737 ha), na Goriškem 620 (6.322 ha) in na Tržaškem samo 68 (206 ha). Gornji podatki kažejo, da je v vsej deželi najmanj kmetijskih posestev prav pri nas na Tržaškem, značilno pa je, da jih povečini obdelujejo sami lastniki. Sprostitev odkupa kmetijskih pridelkov Jugoslovanska zvezna skupščina pripravlja nov zakon o blagovnem prometu, v katerem bo zelo važna postavka sprostitev odkupovanja kmetijskih pridelkov. Doslej so imele kmetijske zadruge pri tem priviligi-ran položaj, ki je stvarno pomenil monopol. Večino svojih pridelkov so smeli kmetovalci prodajati samo zadrugam ali pa vsaj prek njih, pri čemer so tudi v primerih posredne prodaje prejemale določene odstotke od prodaje, čeprav pri tem same niso imele drugega posla kakor izdati odobritev. Tak monopolni položaj jim je omogočal, da so pridelovalcem diktirale cene po mili volji. Na Primorskem so bili pri tem najhuje prizadeti vinogradniki. Grozdje in vino so morali oddajati zadrugam po tako nizkih cenah, da pridelovanje skoraj ni bilo več donosno, medtem ko so zadruge prodajale vino dalje z neprimerno visokim dobičkom. Posledica je bila, da so mnogi pridelovanje omejevali ali celo opuščali, mladina pa je odhajala v druge poklice. Velika družbena podjetja, kot n. pr. gostinska, sploh niso smela kriti svojih potreb drugače kakor prek zadrug. Po novem zakonu bo monopol zadrug odpravljen in promet s kmetijskimi pridelki bo svoboden. Zasebni kmetovalci, ki so lastniki nad dveh tretjin vse obde- lovalne zemlje v državi, bodo sprostitev pozdravili, zadruge pa se bodo morale bolj ko doslej posvetiti svoji osnovni dejavnosti - proizvodnji na lastnih površinah. R. G. Napovedujejo podražitev srebra Angleška družba Mocatta and krave I. 320-350, II. 200-240, jun- Goldsmid. ki se ukvarja s ku-ci I 410-450, II. 350-370, biki I. pcprodajo srebra naglasa, da se 340-390, teleta 50-70 fc° cena srebru v bližnji bodoc- KAVČUK Cena kavčuku je ostala na vseh trgih prejkone nespremenjena. Od januarja do konca novembra 1964 je dosegla svetovna poraba kavčuka 2 milijona 22.500 ton in je prekoračila za 43,500 ton proizvodnjo, ki je znašala 1,992.500 ton; iz stra-tegičnih zalog so po vsem svetu razpečali 93.500 ton gumija Konec lanskega novembra je bilo v svetovnih zalogah 742.500 ton kavčuka ali 40.000 več kot v začetku istega leta. Lani so na Malajskem pridobili 819.006 ton naravnega gumija — gre za rekordno proizvodnjo — proti 784.713 ton v 1963. letu; v malajskih zalogah ie bilo konec decembra 134.519 ton gumija. Sovjetska zveza je uvozila lani samo 105.695 ton malajskega kavčuka proti 198.712 ton v prejšnjem letu. VLAKNA Prvič no številnih mesecih je cena volni na avstralskih dražbah poskočila, kar je imelo svoj odmev tudi na vseh terminskih trgih. Avstralska volna se je podražila za 3 odsto, kar gre pripisati množičnim nakupom operaterjev. Nekateri napovedujejo, da bo tečaj volni še nadalje napredoval. Na prihodnjih londonskih dražbah bodo razpečali 27.000 bal volne različnega izvora. Tečaj bombažu je v New Yorku rahlo narasel, prav tako je napredoval tečaj juti. VALUTE V MILANU 2.2.65 9.2.65 Amer. dolar 623,50 623,50 Kanad dolar 576,25 576,25 Nem marka 156,65 156,65 Francoski fr. 127,25 127,25 švicarski fr. 144,15 144,15 Avstrijski šil. 24,165 24,165 Avstral funt 1379,50 1380,75 Egipt, funt 775,- 775,— Funt št pap. 1741,— 1743,— Funt št. zlat 6250,— 6300,— Napoleon 5900,— 5900,— Zlato (gram) 718,— 718,— Dinar (100) — Trst drobni 63-65 debeli 66-67 BANKOVCI V CURIHU 9. februarja 1965 ZDA (1 dolar) Anglija (1 funt št«) Francija (100 n. fr.) Italija (100 lir) Avstrija (100 šil.) CSSR (100 kr.) Nemčija (100 DM) Belgija GOO b. fr.) Švedska (100 kr.) Nizozemska (100 gold.) Španija (100 pezet) Argentina (100 oezov) Egipt (1 eg funt) Jugoslavija (100 din) Avstralija (1 av. funt) 4,29 11,95 87.25 0,6880 16 35 11,— 107.50 8.60 82,75 119.25 7.00 1,70 5,60 0.35 9,4750 ŽIVILA Cena kakavu je na newyorški borzi popustila, ker so začeli v najvažnejših deželah pridelovalkah tega živila spet prodajati kakao v tujino (skupina teh dežel, ki so združene v nekakem zavezništvu, pridela vsako leto 80 odsto svetovnega pridelka kakava). V omenjenih deželah niso prodajali kakava v tujino že od lanskega oktobra, zdaj pa so se menda številni operaterji odločili, da -se polagoma iznebe zalog. Računajo, da imajo ti operaterji zelo velike zaloge kakava. Tečaj kavi se je le malo premaknil navzdol. Na mednarodnih trgih s kavo vlada skoro popolno mrtvilo, ker operaterji pričakujejo rezultate londonskega sestanka izvršnega odbora Mednarodnega sveta za kavo. Sladkor je ponovno nazadoval, kar pripisujejo izredni ponudbi na svetovnem trgu (Iran je nabavil 140.000, Japonska pa 325.000 ton sladkorja v Avstraliji in na Kubi). Na ameriškem kmetijskem ministrstvu predvidevajo, da bodo v sezoni 19-34-1965 na vsem svetu pridelali 65.5 milijona ton sladkorja, to bi pomenilo 10 odsto več kot je znašal svetovni nridelek v sezoni 1963-64, ki ga ocenjujejo na 59.3 mil. ton. V številnih deželah so povečali proizvodnjo tega živila in izvedenci napovedujejo, da bodo v bližnji bodočnosti zaloge sladkorja povsem natrpane, cene pa bodo popuščale. ŽITARICE Tečaj pšenici je nazadoval češkoslovaška je nabavila v VVinnipegu 7,5 milijona bušlov pšenice. Cena koruzi se je rahlo dvignila. 400-450 II kg težka 590-640, teleta 70-90 kg težka 640-660, čez 90 kg težka 680-720; živina za rejo: neod-stavljena teleta 50-70 kg težka 750-850, 70-100 kg 750, junice 135 do 145.000 1. za glavo, krave mlekarice 180-280.000, navadne krave 150-180.000 lir za glavo; prašiči: neodstavljeni prašiči 400, suhi prašiči 25-40 kg težki 380, 40-60 kg 350, 60-80 kg 340, debeli prašiči 125-H5 kg 'težki 340, 145-160 kg 340, 160-180 kg 337 lir za kg. PERUTNINA, DIVJAČINA IN JAJCA MILAN. Zaklani piščanci 340 do 400, žive domače kokoši 650 do 759, zaklane domače kokoši 1100-1150, zaklane uvožene kokoši 450-550, zaklane pegatke 1000-1200, uvožene pegatke 750 do 800, zaklani golobi 1500-1700, zaklane domače pure 1000-1200, uvožene pure 550 853, zaklani domači purani 750-1000, žive tio-rpače gosi 600, zaklane 650-800, uvožene gosi 380-400, zaklane domače race 600, zaklani domači zajci s kožo 670-780, brez kože 750870, uvoženi zajci 630-750 lir za kg. Divjačina: domači fazani 1300, uvoženi divji zajci 400 do 500, jerebice 650, gamsi 700, srnjaki 900 950, merjasci 650 do 800, prepelice 11C0 1200 lir za kg. Sveža domača jajca 22-25 lir za jajce, uvožena jajca 23 lir za jajce. KRMA MANTOVA. Seno majskega reza 2500-2700 lir za stot, II. reza 2400-2600, III. reza 2300-2503, seno iz zdravilnih zelišč I. reza 2200-2300, II. reza 2200-2300, slama v balah 1350-1400, sestavljena krma za krave mlekarice 6100-6500, krma za prašiče in svinje 6300-6600, koruzne krmne pogače 5900-6000, krmne pogače iz pese 4800-5000 lir za stot. MLEČNI IZDELKI LODI. Maslo iz centrifuge 970 do 980, uvoženo maslo 930-980, lombardsko maslo 930-940, emi-lijsko 900-910; sir grana proizv. 1962 1230-1250, proizv. 1963 1140 do 1180, proizv. 1964 980-1030, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 790-810, uležan (od 30 do 60 dni) 940-970, sbrinz svež 700-740, uležan 790-820, Emmenthal svež 750 do 780, uležan 850-890, originalen švicarski Emmenthal 970 do 1010, avstrijski Emmenthal 890-910, francoski 870-900, provo-lone svež 700-710, uležan 750-790, italico svež 610-630, uležan 730 750, crescenza svež 490-509, uležan 590-610, gorgonzola svež 570 do 580, uležan 810-850, taleggio svež 490-530, uležan 800-850 lir za kilogram. n osti povzpela, ako bodo ameriški kovanci še nadalje vsebovali toliko srebra kakor' doslej. Družba nadalje zatrjuje, da je vprašanje srebra za Američane kočljivo. Ameriška zakladnica izdaja odkupna potrdila za srebro v vrednosti 1,29 dolarja za unčo, dočim znaša topilna vrednost ameriškega srebrnega kovanca 1,38 dolarja za unčo. Ko ne bo ameriška zakladnica imela več srebra ali na bodo omejili njegovo prodajo oziroma njegov izvoz, se bo dvignila svetovna cena tei dragoceni kovini nad 1,38 dolarja in presežki bodo naglo izginili v topilnicah. Konec lanskega leta so imele Združene države v zalogi 1 mili mn 200.000 unč srebra proti 1 500 000 unč v začetku leta. V Italiji so lani prodajali srebro pretežno v obliki tolarjev Marije Terezije, arabskih rialsov in mehiških ter filipinskih kovancev za topljenje. Pa še nekaj drobtin o zlatu. Sovjetska zveza je prodala v lanskem letu okrog 300 ton zlata, to se pravi polovico manj kakor 1933. leta na drugi strani Nakup kmetijskih strojev Ker je možno, da bo zopet nakazana potrebna vsota v prid kmetijske mehanizacije, je pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo pričelo ponovno sprejemati prošnje za odobritev prispevka za nakup kmetijskih strojev in orodja. Tozadevne prošnje se sprejemajo na sedežu pokrajinskega kmetijskega nadzorništva V Trstu, Ulica Ghega, štev. 6/1, vsak dan, od 9. do 13. ure dopoldne. Obvestilo kmetovalcem Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča vsem kmetovalcem tržaške pokrajine, da se je začelo v ponedeljek, 8. februarja razdeljevanje semenskega krompirja, ki so ga pred ča sem naročili. Prizadeti lahko dvignejo naročene količine semenskega krompirja z nakazilom, ki ga je izdalo Pokrajinsko kmetijsko r.adzomištvo skladišču kmetijskega konzorc ja — Ul. Milano št. 13. in sice vsak dan od 9. do 12. ure. Nihanje cen juti Lani izdelali manj avtomobilov Večji izvoz Od januarja do konca novembra lanskega leta se je italijanska avtomobilska proizvodnja zmanjšala za 5,3 odsto v primeri z istim časom prejšnjega leta. Padec proizvodnje se najbolj pozna pri tovornih avtomobilih (17,6 odsto) in pri avtobusih (20,4), manj pa pri zasebnih avtomobilih (4.4'. Vsega so izdelali 970.157 zasebnih avtomobilov (1. 1963 (1,015.186), 54.607 tovornjakov (66 280) in 2.711 avtobusov (3 408). Celotna proizvodnja avtomobilske industrije je nanesla 1,027.475 vozil proti 1,084.874 leta 1963. Na drugi strani pa se je v omenjenem razdobju minulega leta še kar zadovoljivo odvijala zunanja trgovina. Izvozili so 310 891 vozil proti 281 980 predlanskim. to se pravi 10.2 odsto več Zasebnih avtomobilov so izvozili 294.916 ali 36 8 odsto več kot leto ramrei (269 937). avto-bucr>v pa 751 ali 15,3 ods. manj (887). Nedavno se je v Rimu sestala pod pokroviteljstvom mednarodne Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) študijska skupina, da bi proučila položaj na svetovnem trgu z juto. Obravnavala je vprašanje proizvodnje in prodaje jute s stališča, da ■ je pri komercializaciji jute in jutinih vlaken potrebno tesno mednarodno sodelovanje. V študijski skupini so strokovnjaki iz 19 dežel proizvajalk in potrošnic jute. V zadnjem desetletju sta proizvodnja in potrošnja jute in njenih vlaken napredovala vsako leto za 4 odsto in sta za približno 40 odsto prekosila predvojno raven. V tem času so nastopile razne spremembe glede udeležbe posameznih dežel pri svetovni proizvodnji in predelavi jute Pakistan, ki je nekako pred 15 leti postavil na trg vsako leto dve tretjini svetovne proizvodnje, proizvaja danes letno le še tretjino vse jute na svetu. Prav tako se je zmanjšala tudi udeležba Indije pri svetovni proizvodnji, in sicer predvsem zato, ker so se vrinile v mednarodno konkurenco z juto nekatere nove dežele. Pred desetimi leti so 17 odsto svetovne proizvodnje nudile zahodnoevropske dežele, dočim je znašal njihov delež pri svetovni potrošnji 32 odsto. Danes odpade skoro polovica svetovne potrošnje na L R Kitajsko. V razvitih deželah napreduje potrošnja razmeroma počasneje kakor v razvijajočih se deželah. V poslednjih desetih letih se je n. pr. potrošnja jute in njenih derivatov v Združenih ameriških državah dvigala strogo vzporedno z naraščanjem narodnega dohodka, nenadoma pa je začela popuščati, ker se je njena uporaba pri embalaži močno skrčila. V zadnjem času pa se je spet prerinila na površje. Strokovnjaki predvidevajo, da bo vprašanje ustalitve cen in nestalne razpoložljivosti dolgoročno vplivalo na svetovni trg in da se bo še bolj zamotalo, ko se bo poostrila konkurenca med naravnimi in sintetičnimi izdelki jute in njenih vlaken. Zadnjih 15 let so tečaji juti zelo nestalni, še prav posebno pa velja to za zadnje mesece preteklega leta, ko se je krivulja tečajev na mednarodnih tržiščih znatno vzvalovila. Spričo tega postavljajo izvedenci vprašanje, ali ne bi bilo morda pametno uveljaviti mednarodno politiko tako imenovanih »vmesnih zalog« in uskladiti domače cene s cenami, ki bi jih oblikovali pod vplivom vmesnih zalog. pa se je povečala prodaja zlata v Južni Afriki za 25 odsto v primeri s prejšnjim letom. Lani so Američani skrčili svojo zgubo v zlatu na 125 milijonov dolarjev. PRIZVODNJASREBRA V ZDA Strokovnjaki gmeriškega Bu-reau of Mineš računajo, da so lansko leto pridobili v ameriških rudnikih skoro 37 milijonov unč srebra, to pomeni okrog 5 odsto več kakor v prejšnjem letu. Zaloee srebra v ameriški zakladnici so se lani skrčile za več kot petino zaradi povečanega povpraševanja v trgovinskem sektorju, kakor tudi pri kovu srebrnih kovancev. Od januarja do konca oktobra 1964 je v ZDA izvoz srebra prvič po 1945. letu prekosil uvoz iz tujine; izvozili šo namreč 73,3 mil. unč proti 50,2 mil. unč v istem času prejšnjega leta, uvozili na so samo 20 2 mil. unč proti 42.7 mil unč v desetih mesecih 1963. leta. . . , NI DOVOLJ SREBRA ZA KOVANJE DENARJA Na predlog ameriške vlade se Kongres bavi z zakonskim osnutkom, ki bo omogočil vladi, da zniža odstotek kritja valute z zlatom od 25 odsto; hkrati je vlada prisiljena temeljiteje proučiti vprašanje nabave srebra za kovanje novcev, že junija 1963 je parlament proučil predlog o potegnitvi iz prometa enodolarskih bankovcev, ki so kriti s srebrom. Računali so, da bi tako zmanjšali povpraševanje po srebru za kovanje novcev. Zaloge srebra finančnega ministrstva so se v lanskem letu znižale za 33 odsto, in sicer za 364,5 milijona unč na 1.128 milijonov unč. Skoraj vse to srebro mora ostati na zalogi kot jamstvo za dolarske bankovce. DOBERDOB, županstvo v Doberdobu opozarja lastnike zemljišč, ki so utrpeli škodo pri zboljševalnih delih na Lizertu, naj takoj prijavijo škodo na županstvo, da bodo lahko zahtevali odškodnino. S. P. A. Tninsiulria IM PO RT . E X PO RT TRST - Ul. Cicerone 8-11 - Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Lep;nami Vse vrste lesa - eksole - furnirje poliestere - dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo adriaimpex TRST - Via della Geppa. 9 Telef. 38-770, 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT OM RIV v Jugoslavijo TRA M-TRiESTE..., TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sorlmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vre proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne G E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Vreme in letina b v kmečkih pregovorih Na dan svete Doroteje se rožice seje. Sveti Valentin prvi spomladin. UDARNA IN ZLATARNA M IKON KAREL IRM Uampo S (riavomo 3 tel 95-881 Ure najboljših znam Is velika ubira zlatih okra skov za vse prilike JnhAMJtAOfia mednarodna špedicija in transport KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po Kopnem, po morju, po rekah in zraku - Carinjenje blaga - Transportno zavarovanje blaga - booking ladijskega prostora - Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana. Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina. Jesenice. Rljeka, Beograd. Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad ..OOSPODARST VO" Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6 A VTOPREVOZNISK0 PODJETJE A. POŽAR trst - VIA BOCUACUIO. 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne pre voze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO - POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA, JADRAN - ZAHODNA AFRIKA, REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 in 035-23, Telefoni: 73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu IMPEXPORT UVUZ - IZVUZ ZAS I UPS 1 V A ■TRST, Ul. Cicerone 8 'Telet. 38-136 - 37725 Oddelek zn kolonialno blatjo Ul. del Hosco 2U Tel. 50011) leleijr-: Imjievport - I fieste UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES CEMENT IN GRAD. BENI MATEHIAL MESO IN ŽIVINO IZVAza: TEHNIČNI MATERIAL RAZNE STROJE TE KM IL KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica Via D. d’Aosta N. 180 J el. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo K i J E K A . Jugoslavija Za časa bivanja na Jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete Ta potovanja bodo oboga tila vaš letni odmui z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnib pristanišči b ali pa na potovalne agencije. A • r j i < » ČJ LJ G O; 1—1 N I wJ A Gestisce i servizi mercl e passeggeri sulle tinee: ADRIATICU — NORD EUKOPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rtjeka ogni 7 giorni ADRIATICU - NORI) AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUD AMERICA partenze ogni 20 giorni ADRIATICU - LKVANTE partenze ogni '( giorni ADRIATICU - IRAN - IRAU partenze ogni 30 giornt ADRIATICU - INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — ESTKEMU ORIENTK partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — GOLFU MESS1CO partenze ogni 20 giornt con 55 moderne e rapide navi, 562 cucette e 351.313 B.R.T. La »JUGOLINIJA« accetta il crasporto di merei anche porti fuori delle linee regoiar TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA --- JUGOLINIJA » - RIJEKA ------