Politični ogled. Avstrijske dežele. Če imajo vladiui listi prav, potem so naši ministri sklenoli, nikakor ne trpeti. da bi Rumunija in Srbija postali od Turkov neodvisni državi ali da bi si Rusi kos Bolgafije prisvojili. No, to je dovolj jasno pa tudi nevarno. — V državneiu zboru so Italijani na južnem Tirolskem hotli dobiti za sebe poseben oddelek cesarske namestnije, toda predlog ni obveljal, čeravno je celo naš Seidl za njega glasoval. Ali bi Seidl takrat tudi tako glasoval, kedar bi mi štajerski ali koroški Slovenci kaj enakega tirjali? — Mesto Waidbofen stavi velika šolska poslopja in ima zavolj tega sedaj 150 % doklade za sreujske stroške. Je tudi nekaj! — Denarni zavod frankobanka na Dunaju je likvidirala tako, da delničarji zgubijo 2,637.50'J fl. 4 likvidatorji pa dobijo penzijon, vsak 15.000 flv Delničarji so res dobre duše! — V Ašjem na Českeni je nek fabrikaut delavcem dniao znižal za 20 kr. To je delavce razdražilo, da so mn vse po fabriki razdjali; žandarji so morali v delavce streljati, eden je inrtev, 8 pa ranjenib. — Magjarski državni zbor je odložen do 4. junija; v Varaždinu so binkoštne dni hrvatski pevci obšiajali sijajn sbod, katerega se je udeležilo mnogo ljudi. V Slavoniji so polovili najhujše tolovaje, ki so pri Virovitici več časa razsajali po vsej okolici. Kranjski dež. zbor je razpuščen. Vnanje države. Tmkoljubi bi radi napravili zvezo Avstrije in Nemčije z Angleško zoper Ruse, da bi obranili Turka. Prazne želje! Pruska Nemčija trdno drži z Rusi in preži, kako bi zamogla na nas ali pa na Francoze planoti iu obedve državi še enkrat pobiti. — Predsednik francoske republike, vrli in hrabri general Mak-Mahon, je zavolj republikanske liberalne večine v zbornici poslancev trpel liberalne ministre, kojim načelnik je bil celo neki brbravi jud Simon; ali gospodje so postali tako drzni, da so hotli prav po praski šegi katoličane preganjati. To je bilo Mak-Mabonu, ki je veren katoličan, preveč in je frajraavierske ministre napodil in nove izvolil, ki so vrli katoličani in trdni konservativci; ti so sedaj kmalu 43 od prejanjega ministra nastavljenih okrajnih predsednikov poslovili in 23 prestavili. Ves liberalni in frajmavrerski svet se močno jezi. — Sv. oče Pij IX. so 17. maja sprejeli neinške romarje, med katerimi sta bila 2 od Piusov izgnana škofa. Papež so Nemce tolažili zarad preganjanja, katero zavoljo vere trpijo, ter rekli, da nemaki Atila, t. j. Bismark, ne bo Cerkvi skodoval, ampak veliko koristil, ker je katoličane iz prejšnje nemarnosti vzdramil k sveti gorečnosti in stanovitnosti. — Angleška vlada je Turkom posodila 30 milijonov. — Rumunija je proglasila svojo neodvisuost od sultana in mu napovedala boj. Prvi nadškof v petem delu sveta, v Avstraliji, Jaaez Polding je umrl, zapustivšf dobro uredjeno nadškofijo. Frajmavrerji v ekvadorski republiki so taniošajemu nadškofa viuo z stribninotn zastrupili tako, da se je pri sv. meši hipoma mrtev na tla zgrudii. Ruski rumunski-turški boj. Turski sultan in carigradski mufti ali glavar mobamedanskib duhovnov sta zoper Ruae oklicala sveto vojsko t. j. vsak mobamedan, kateri je 13 let star, je dolžen za orožje prijeti in iti v boj, 5e padae v njem, pride gotovo k Mobameda v paradiž. Ta oklic meri posebno na to, da bi se zoper rusko vlado spuntaji njeni mohamedaaski podložniki, katerib je uajveč in najnevarniaih po gori Kavkaz naseljenih. Tje ee je^po morju iia turških oklopnicah pripeljalo 3000 Crkesov, ki so pri mestiču Subum-Kale stopili na kopno, mobamedansko prebivalstvo izbunili ter v pomnoženem številu udarili ua mesto, v katero so ob enera 4 turake fregate z bombami streljale. Kmalu vderejo Črkesi v mesto in ubijejo vse ruske vojake. Črkesi so potetn se spustili dalje v deželo; turške ladije pa hitro dovažajo več ljudi in streljiva. Iz Varne so pripeljali 2500 Crkesov, iz Batuma mnogo kanonov, iz Carigrada 10.000 mož, 5 baterij, 50.000 pušek in izvedenega generala Fazli-pašo, ki se je lani proti Srbom vojskoval. Tej uezgodi za brbtom vojne, katera stoji v Armeaiji, skušajo Rusi z tem v okom priti, da bitro po žcleznici v Kavkaz pošiljajo 2 oddelka (kora) vojakov; sicer se pa nič ne dajo niotiti. V Arrneniji Rusi silno napreduje.jo. General Opolčnij stiska Turke pri Batuma hudo, srednji oddelek pod generalom Ueveljem pa je pridrl do trdnjave Ardahana 17. maja, razstavil 45 kanonov proti mestu ter v 3 urah obzidje razrušil tako, da so 4 regimenti z bajonetom trdDJavo naskočili, v njo vdrli in 600 Turkov posekali, drugi so jini zbežali. Okoli 9. nre so Ruse bile gospodje mesta in se veseli sprehali po njem. Glasba je svirala rusko himno. V trdnjavi so zaplenili 82 kanonov iu neizmerno veliko streljiva in živeža. To je za Turke velik udarec in turkoljubi se moCno jezijo. Sedaj bodo Rusi od vseh strani lebko zgrabili Kars in potem Muktar-paao. Ruski kanoni so iz jekla ziiti iu so sijajao pokazali svojo silo na Ardahanskib zidinab. Sedaj je četrti teden, kar se je vojska začela in v tern času je v Evropi ruski veliki knez Nikolaj svoje neizmerne truine sreono spravil do Donave, čeiavno mu je povodenj veliko preglavicdelala. Zrušila je na 5 mestih železniške mostove in pri Piteštu je vlak z vojaki trčil v stoječ vlak z blagom tako nesrečno, da je mnogo vojakov mrtvih ostalo, med njimi general Globjenski. Nikolajeva vojna stoji od Turn-Severina kraj Donave do Crnega morja. Rnski car pride 2. junija k njej in tedaj se bo začelo prodirati črez Donavo, Veliko reko so Rusi že zaprli, da iz morja Turki ne morejo več v njo prihajati. Rumuni so iz Kalafata tako vrlo v Vidin streljali, da so Turkom 2 cerkvi podrli in mesto 3krat užgali. Bolgarskib prostovoljcev je nabranih že 24.000 in so razdo- Ijeni v 3 brigade. Srbi delajo Rusom priprave za most 6rez Douavo pri Kladovi. Turaki general Kerim paša je največjo silo zbral med Ruačukom in Šumlo, kakib 120.000 mož z 280 kanoni. Iz Sofije in Pirota je 20.000 mož reservistov potisnil proti Sistovu, da zabranijo Rusom prehod. Koliki strab da Turke ima, to se vidi iz tega, da že se daj delajo šance okoli Carigrada. Angleaki in magjarski ofieirji jim pomagajo.