1927	GOSPOUiK	SL7.
Pomisleki k dohodninski napovedi.
V zmislu § 210 zakona o osebnib davkih mora predsednik dohodninske cenilne komisije, ali davčno okrajno oblastvo v njegovem imenu, če dvomi o pravilnosti ali popolnosti kake dohodninske napovedi, predložiti dotičnemu davčnemu zavezancu svoje pomisleke proti njej in mu mora za odgovor nanje v zmislu istega § dati rok najmanj 8 dni. Pomisleki morajo obsegati napovedane navedbe, proti katerim obstoje pomisleki, dalje vzroke, zakaj se dvomi o njih ter poziv, naj stranka v tem roku odgovori in svoje trditve dokaže z verodostojnimi dokazili.
Tudi v odgovorih na take pomisleke vlada med davčnimi zavezanci velikokrat brezbrižnost in malomarnost, ki se maščuje s tem. da v slučajih, ko stranka pravočasno ali pa brez kakih tehtnih dokazil ne odgovori, odmeri davek po svoji uvidevnosti, k čemur ji daje pravico § 213 istega zakona. Marsikdo, ki z je veliko težavo sestavil dohodninsko napoved, jo napravil vestno v upanju, da se mu zmanjša davčno bremo, pokvari vse s tem, da ne polaga dovolj važnosti na pomisleke, da odgovorni nanje površno, ali prepozno, ali pa sploh ne. ter da tako oblastvu priliko, da mu po zakonu odmeri davek po svojih poizvedbah. Ko mu je davek odmerjen, pa vloži proti njemu pritožbo, ki pa je zavrnjena v zmeslu § 213, ker ni ali no pravočasno, ali brez pravih dokazil odgovoril nanje.
Držati so v pomislekih predpisanega roka ni težko. Težje pa je često svoje na-vedbe primerno dokazati in podkrepiti, tako, da ni mogoč noben dvom več o njih. Saj navadno oblastvo zahteva redno vodene knjigo, zapiske, račune itd., ki jih preprost gospodar navadno ne vodi, ali pa kam založi, zavrže itd. in jih ravno tedaj nima pri rokah, ko so mu najbolj potrebni. Zato je par priporočljivo za davkoplačevalce, da račune svojih izdatkov, posebno onih v popravilih, nabavkov semen, gnojil, delavskih plač in podobnega shranjajo in cl> taki prilik i uporabljajo. Za dokaz plačanih obresti jo potrebno upnikovo potrdilo o prejemu, za zavarovalnino in bolniško blagajno potrdilo dotičnoga zavoda, ali pa eurezek poštne položnice; za dokaz trajnega bremena (užitka itd.) dotično notarsko pogodbo. Najlaže se posreči dokaz ^redno vodenimi knjigami; toda tudi postavko teh računskih knjig morajo biti dokazane z računi, proračuni fakturami itd. Seveda preprosti kmet teh knjig ne vodi navadno. Pač pa jih je veliko, ki vodijo r<'dnozapiske, mnogi, recimo mlinarji, ža-prji^ in drugi imajo prejemno in oddajne beležke, ki so močna opora v dokazilnem
postopanju.
Seveda je treba paziti, da stranka cd-povarja vedno na vprašanja, ki so ji stavljena, no pa o vsem drugem, samo o teh vprašanjih ničesar. Kaj pomaga, če dvomi v Pomislekih oblastvo o resničnosti tvoje
napovedi, ker nisi napovedal skupička za prodani les na primer, ti pa odgovarjaš, da je bila letina slaba, da si imel nesrečo pri živini in podobno, samo tega ne poveš, če si ali nisi prodal lesa in zakaj nisi tega napovedal (na pr. ne zato, ker si s tem denarjem prekril streho na hiši ali podobno). Paziti je tudi, za katero leto gre, da ne bo oblastvo govorilo o letu 1926, ti pa boš odgovarjal o letini leta 1927. Vse take stvari se v praksi dogajajo in pričajo samo, da davkoplačevalci ne polagajo dovolj važnosti na pomisleke in se ne pouče o njih in posledicah, ki zrastejo iz teh malomarnosti.
Zakon daje stranki, ki dobi pomisleke, da v roku osmih dni odgovori nanje primerno, ali pa da odgovor pri oblastvu na zapisnik. Kdor si ni na jasnem, kaj oblastvo zahteva od njega, ali ni pripraven za pismen odgovor, naj ne daje istega pisati komu drugemu, ampak naj gre k oblastvu in tam pove uradniku, kako in kaj in povpraša, kar mu jo nejasno, pa bo dobil pojasnila in povedali mu bodo tudi, kakšna dokazila mora prinesti, da mu bodo mogli verjeti.
Kdor dokazuje kako stvar s pričami, si mora biti svest, da bodo morda morale priče svoje trditve podpreti s prisego. In če priče navaja, naj navede natančno njihovo ime in bivališče, da jih oblastvo lahko zasliši. Enako je s predlaganjem izvedencev, ki naj jih oblastvo zasliši.
Odgovora na pomisleke ni treba kol-kovati. Pač pa treba paziti, če oddajaš odgovor po pošti zadnji dan roka, da ga oddaš priporočeno, ker bo lo tedaj pravočasno. Na to mnogi pozabljajo!
Kužni katar spolovil.
Kljub vsem priporočilom od strani raznih strokovnjakov za to ali ono kulturo, je bila, je in bode živinoreja glavni dohodek kmeta. Posebno v zadnjem času se je začelo razvijati mlekarstvo v tudi dosedaj v tem oz i ru zanemarjenih krajih.
Ali kakor pri vsaki gospodarski panogi je tudi pri živinoreji začela razsajati dosedaj še malo znana bolezen, ki je bila že po raznih strokovnih listih opisana, ki je sicer videti zelo nedolžna, ali vendar prizadeva kmetu veliko škodo, to je kužni katar spolovil, vsled katerega se krave ne obrejijo (oplemene) ali izvržejo. Ako greš na semenj in vprašaš kmetovalca, ki sta si prijatelja, zakaj prodaja lepo mlado kravo, ti odgovori: se noče oplemeniti, vodil sem jo že k več bikom, pa vse zastonj. Bolezni ni težko spoznati. V sramniei, ki jo nalahno odpremo z rokami, katere smo razkužili v \—2% lizolovi vodi, vidimo rdeče pikce, kot proso velike mozoljce, ki se sčasoma spremene v gnojaste mehurčke. Ko bolezen napreduje že močno, se izceja belkast gnoj iz sramnice. Ako tako bolno kravo vodimo k biku, okuži še bika, ako ga dotični gospodar spusti k bolni kravi.
Vsem bikorejccm se priporoča, da vsako kravo preiščejo, preden bika spuste.
Sicer se nekateri živinorejci jeze, češ, ženem pa drugam, to je sama sitnost, pa ga naj ima bika samo za gledat itd. Kdor pa ve, kako je težko obolelega bika zdraviti, ta seveda bo drugače govoril. Veliko je bilo že preteklo leto slučajev, ko je krava bila breja po 6—7 mesecev in je izvrgla. Pri preiskavi sramnice so bili znaki kužnega katarja, ki je najbrž v zvezi z kužnim izvr-gavanjem krav. V rojstni občini pisca tega članka je bilo pri preiskavi krav 10—15% bolnih krav prignanih k biku, seveda ne da bi bile pripuščene, drugod je morda še hujše.
Potrebno je, da se proti tej bolezni borimo vsi, da se je čimprej iznebimo, posebno je priporočati, da se Vsaka obolela krava in bik da preiskati živinozdravniku, ako gospodar sam bolezni ne pozna in jo po ž i vi nozd ravni k oveni navodilu zdravimo, Ako ni bolezen hudo napredovala, se ozdravi z Bosulin svečicami v 3—4 tednih, ako je pa bolezen stara ali pa da je v zvezi z kužnim izvrgavanjem, jo more ozdraviti le izkušen strokovnjak. Da bi pa drugače zdrave krave in telice prodajali mesarjem, bi bilo pa iz gospodarskega stališča neumestno.
Nujno potrebno je, da vse živinorejske zadruge, živinorejski odbori, kmet. podružnice podvzamejo boj proti tej bolezni da se bclna živina čimprej ozdravi in še zdrava ne okuži. Kajti ako ne bede telet, ne bode mleka in ne denarja. Upamo pa, da bodo šli posamezniki, strokovnjaki, v tem oziru kmetovalcem povsod na roko, bodisi pri predavanjih, ali kot živinozdravniki pri zdravljenju.
Densr.
g Državni kurz tuših vslut za april.
Minister za finance je določil za april tečaje inozemskih valut kakor sledi: 1 angleški funt stane 276 Din, tiuška lira 247 Din, napoleondor 218.50 Din, ameriški dolar 56.80 Din, kanadski dolar "3.40 Din, nizozemski goldinar 22.73 Din, švedska krona 15.20 Din, danska krona 15.14 Din, norveška krona 14.85 Din. zlata nemška marka 13.50 Din, švicarski frank 10.93 Din, madžarski pengo 9.95 Din, španska peseta 9.96 Din, avstrijski šiling 8 Din, belgijski belg 7.90 Din, poljski zlatnik 6.35 Din, italijanska lira 2,57 Din, francoski frank 2.23 Din, češkoslovaška krona 1.685 Din, grška drahma 0.74 Din, bolgarski lev 0.41 Din, rumunski lej 0.34 Din.
Cene.
g Žitni trg. V splošnem se v zadnji dobi opaža, da svetovne cene žita ne vplivajo na našem trgu. Tako imamo v Čikagu seclaj sploh najvišje ?ene za pšenico, pri nas pa so najvišje v sezoni. Iz teh nasprotujočih si dejstev moramo sklepati, da so pri nas zalege žita izčrpane. Iz narodnogospodarskega ozira je sicer to pozdravljati, ker so naši pioducenti spravili svoje pridelka v denar in sicer v inozemstvo po
3'
agodnviiib ccnah. TcJa rs orufi strani 12x02 pšenice popoln, n.a prc
' o bomo morali rs domske "" P,;
-ena; ia
j,-^v - r-i----------*
izključeno, da	,
potrebo ce'o še uvažati. N ^ač.si notirs danes pšenica 201.X do 3l0 Dir. ca 500 l-g medtem ko je \ Sremu in v Srbi i prisct.i slabejše blaga nekoliko cenejše — Tudi v koruzi so zalege vsled forsirsnega izvoza precej izčrpane tako cia ne morejo preveč računati na daljni izvez. Zato ie tudi ostala cena vzlic cenejšim rumunskirr. ponudbam r.a svetovnem trgu ra dosedanji višini. V Bački notira 160—162 50 Dm.
g Tržišče z jajci. Jak ie veino več r.a trgu in cato fini tudi cena stalno pada Tako netirak) jajca pri nakupu za par Din 1 50—1.75. v nekaterih knvih so pa celo padla na 1 Din. — Dunajski trg kon-zurr.ira velike količine jugoslovanskih ja;c ki -j} tamošn i veliki trgovci radi kupuojo. Žals ca nabavljajo to blago večinoma kot tretK vrstno blago ki ga potem scrtira;o b izbirajo m napravijo iz njega prvovrstno robo. ki irra precc- vir jo cene. Dobiček spravljajo seveda dunajski prekupci. Ser-tirsr. e. tipizirane ali standarziranje ja;c poročni uvrstitev blaga er.ake teie in enake kekovosti v zaboje ki imajo na svetovnem trgu višjo ceno. Tako cdbiro bi r.aši izvozniki tudi lahko izvedli in tedaj ti erb če!-: ostal don-a
g Tržišče s sladkorjem. Tekom zad-
1	;h tednov je bila kupčija r.a svetovnih sladkornih tržiščih precej mlačna in so cene na svetovnih borzah, predvsem v Ncvvorku in Lcndonu stalno popuščale. Glavni vzrok temu se išče v dejstvu, da se r.3brcajo na Kuti ogromne zaloge, ki še niso našle pota v Anglijo, ki pričakuje znižanje carin. Na n.*.;iii tržiščih se cene riso spremenile Le kristalni sladkor se ie te dni pocenil za 10 par pri kg na de-t.lo in sladkor v glavah za 25 par pri kg na debelo.
g Cere krznu ra sejnin v Ljubljani. Na drugem sejmu krzna, ki se je vršil dne 21. marca t. . na prostorih Ljubljanskega veleiejn.a. so bile dosežene sledeče cene: 1-ice 250—200 Din. kune z'atice 800— 1000 Db. divji zajci 20 Din. domači zajci
2	Din. vidre 600 Din. divje mačke 34 Din.
o Izvaža pa se tudi v Španijo. Grško. BclgiNizozemsko in Nemčijo. Neka, t:dega le:o. V bilo % zadniem ženo tudi v Malo Azijo.
času izvo-
Zfvr^a.
g živinski selor. v Maribora 22. marca.
Ta seem ni bil p-sebno živahen, ker m-irajo kmetovalci časa vsled nujnih poljih cei. Prignanih je bilo 15 konjev. 5 bikov. 13S velo v 336 krav skupaj 502 glavi Povprečne cene za kg ž;ve teže so bile: dere i voli 7—S Din. poldebeli 6—7. plemenski 5.50—6 Din. klavne krr.ve de-i-eje 6—7 Din. krave za rejo 5—6 Din, krave za Uobasane 2.50—3.50 Din, niclz-re in bre:e 5.50—6 50 Din. mlada živina 6—7 Db. Prodan:'-, je bilo 277 glav, od teh za izve z v Italijo 15 in v Avstrijo 42. Mesne cene: govedina S—IS Din tcletina 12 50—1? Dir." $vin,ir.a 10.50—27 Din kg. g hvez keri iz rase države. Kakor je iz raznih sejn ?kih porcčil iz naše naših konjih iz inozemstva in se mnogo konj Zlasti Itc':ja kupuje v zadnjem času veliko naših konj. ki jih rabi za svoje demače potrebe. V zadnjem č::s'.i se je za naše konje začela zanimati tudi Švica. V zadnji dobi se j? nahajal v Za^-cbu neki švicarski trgovec, ki je razposlal na vse strani svoje ljudi, da kupujejo konje.
razvidno države, je po veliko povpraševanj izvaža.
£azrtc.
domače mačke 10 Din.
>cmenj je
bil !
srednje živahen. Opažalo se je splošno na-zadov ?.n e cen.
opazni, oa ci se cene izboljšale Ponovno se opaža, da čim se cene dvignejo, <e tudi ponudba poveča. \s.ed česar cer.e zopet padejo r.a prejšnje stanje. To neugodno gibanje cen povzroča rabo finančno stanje \ ečbe podjetij, ki sc primcrane_ oddajati blago tudi po nizih cenah, da si zagotovijo sredstva za na-dar.no obratovanje. Izvoz je v za dne m tis u zadovoljiv in usmerjen predvsem v
K0UN5KA CiKORIJA*
g Sem nji od 11.—23. aprila. Črnomelj (12.); Semič (23.); Moravče (11.); Mejnik (22.); Št. Jernej (12.): Trebelno (23.); Erezcvo pri Litiji (21.); Žatifina (14.); Dobrova pri Ljubl ar.i (11.); Ljubljana (13.); Vrhnika (10.); Žiri (20.); Dcberniče (10.); Kandija (21.); Kianjska gora (l'J.); Lesce (19); Sevnica (11.); Sv. Barbara (12.); Pc.kctrtek (12.); šoštanj (12.); Luče (12.); Mata (12.); Nova Štifta ua štajerskem (12.): Sv. Duh pri LokJi (12.): Frarn (20.); Nova Cerkev (21.); Loka pri Stisnili (13.); Ljutomer (10.); Dobje (23.); Sv. Tiln (20.); Ptuj (22.).
g Žalostna statistika. Društvo za zaščito upnikov v Zagrebu objavlja v svojem letnem poročilu statistiko konkurzov, iz katere j? razvidno, ca smo imeli v 1. 1924. (terej pred ukinitvijo poravnavlnega postopanja) v vsej državi 103 konkurzov: k ta 1925. je število konkurzov že naraslo r.a 3-iS. v preteklem letu pa na 832. V p:vrh dveh mesecih tekočega leta se je te število še pomnožilo, kajti proglašenih je bilo ze 200 konkurzov !kar odgovarja za celo leto 1200 konkurzov). Od v 1. 1926. proglašenih konkurzov odpade m Srbijo f,nCrD0<£r0 r~ Hrvatsko b Slavoniio 130 ca Vojvodbo 116 na Slovenijo b ra fc-osno in hercegovbo 41.
£ Gradba sladkorne tvomice v Požegi. ilEvcnsk: Poteg. se je ustanovilo akcijsko cnaštvo kmetovalcev - pridelovalcev s iakirr.t- pese, ki bo zgradilo lastno sir d-komo	in take postalo neodvisno
c- dcseaar.-.a u^.oraih tovarn Tvornica 4-	Pr'\=U! že letos, vendar to
K-ea « nt bo obrato.ala, Ker se je pri-
glasilo premalo kmetovalcev, ki bi bil' pripravljeni pridelovati sladkorno peso Kakor se upa, se bo s prihodnjim letom zagotovilo potrebno zemljišče za pridelovanje pese.
g Pospeševanje pridelovanja pšenica ▼ češkoslovaški. Češkoslovaška poljedel-ska akademija je sklicala posvet, ki se je te dni vršil v Bratislavi. Obravnavalo se je vprašanje, kako dvigniti produkcija pšenice v Češkoslovaški. Večina strokov, njakov jo bila naziranja, da je rešitev tega problema mogoče na ta način, da se dvigne žetveni donos b poveča posejano, ploskev \ Slovaški. Češkoslovaška uvaža k-ino 40—50.000 vagonov pšenice. Ta primanjkljaj bi se lahko kril, če ti se produkcija Slovaške dvignila za 60 odstotkov. To je megeče doseči, če se žetveni donos po-veča /a 7 meterskih centov na hektar. Tako po\išanje je pri zboljšanju produkcijskih metod megeče. Znatno povečanje produkcije je tudi mogoče doseči potom obsežmh melioracij. V resoluciji ankete sc naglasa, da mora Češkoslovaška ped-vzeii širokopotezno akcijo po zgledu Italije v svrho povečanja oldelane ploskve in povečanja žetvenega donosa. Anketa smatra državno podporo v tem cilju za nairentabilnejšo investicijo.
g Jngcs'avi;a in avslrijske agrarna carine. Avstrijska vlada je te dni preložila parlamentu načrt zakona ki pooblašča vlado, da more ukiniti oziroma spremeniti gotove določbe trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo glede vezanih carinskih postavk (na govejo živno in prašiče). Avstrijska vlada je v zadr-iem času y na\errJa pogajanja z jugoslovansko vlado zaradi spremembe teh vezanih carin. Pri tej priiiki je jugoslovanska vlada izjavila svojo pripravljenost i;i v tem ožim avstrij-"•'ri v !adi na roko. Pogajanja so v toliko ; dozorela, da se more v dogleonem času računati s sporazumnim rešenjem te*a vprašanja. Nove carine se bodo takoj uveljavile. čim se doseže sporazum. V tem slučaju bi se povišala carina na govejo živino~(za rejo in delo) od 25 r.a 50 zlatih kron. carina na prašiče pa od 15 na 30 zlatih kron. Z jugoslovanske strani se bo tej žel,i ugodilo iz razloga, ker bodo carine na klavno živino ostale neizpreme-njene in je s tem dana možnost, da sc od-i poved ali revizija trgovinske pogodbe zaenkrat odgedi.
g Državna trtnica v Bršljinu pri Novem mestu priredi dne 11. in 12. aprila dvodnevni tečaj o cepljenja in siljenju trt. VinogradniKi se vabijo, da se tečaja v obilnem številu udeležijo. Začetek ob 8. uri zjutraj. Vsak naj prbese dober cepilni noZ i b žkarje. Priglase na gorenji naslov,
. Ramgani za mošfiB oblehe
se dobro kuot
g. MiKLAUC. „PR| ŠKOFU". UUBUANA
! On: Kaj si tako zamišljena pri tej krasni avtomobilski vožnji?«.
Ona: Ah moj dragi, vedno mislim, koliko bencina bova porabila pri tem in koliko madežev bi se dalo z njim u oblek . izčistiti.«
posledice kriz*
H!, taoki In našega
Naravna posledica premajhnega donosa nago poljedelske jemlje je nerentabilnost našega kmetijstva. Pri nas pridela kmet z veliliim trudom in jako velikimi stroški (davki delovne moči, gnoj itd.) razmeroma jako malo, dočim pridela francoski ali nemški kmet z istim trudom in istimi stroški na isti površini še enkrat toliko ali pa še več, ker zna z uspehom uporabljati vse pridobitve in izkušnje umnega kmetijstva. Jasno ju, da francoski ali nemški kmet zalo lahko svoje pridelke tudi mnogo ceneje prodaja in pri tem še vedno precej zasluži.
"Približno enak donos zemlje kakor pri nas izkazujejo dežele v vzhodni Evropi in Ameriki, toda zaradi velike rodovitnosti tamošnje zemlje nimajo kmetje z njo skoro nobenih posebnih stroškov (gnojijo le prav malo, obdelujejo pa stroji), saradi česar lahko prodajajo tudi ti svoje pridelke znatno ceneje nego naši kmetje in spravljajo pri tem še vedno lepe dobičke. Ker pa moderna prometna sredstva stalno zmanjšujejo cene vsega blaga po vsem svetu, je jasno, da se morajo tudi cene naših poljedelskih pridelkov ravnati po svetovnih cenah, ki morejo bili — kakor smo videli — znatno nižjo, nego so pa primerne za našega kmeta. Iz tega jasno sledi, da se pri nas kmetovanje, zlasti še poljedelstvo pri današnjih razmerah le slabo z p I a č nje, da. pogosto kmetu je naš kmet naravnost z izgubo. Po co vedeli po mnogih krajih kmetje že pred vojno sami, ko so lejali, da je kupljen kruh cenejši nego doma p r i -i o 1 a n.
1/, vsega navedenega jc tudi razvidno, da smo sami brez moči glede določevanja cen. Zato bi bili tudi vsi tozadevni po-zkusi brez vsake znatnejše in trajnejše vrednosti. Edino, kar rcremo in moramo v tem pogledu storiti, je to, da povečamo izkupiček z večjo množino pridelkov. In v tem je ključ do rešitve slovenskega kmetiškega vprašanja.
3. Naša gospodarska vprašanja.
Kazen pomanjkanja zemlje in zastarelega kmetovanja pa •o<t velik del krivde na krizi našega kmetijstva tudi naša go-
spo d a r s k a politika, ki je še vsa prežeta z liberalnim in kapitalističnim duhom. Liberalizem, ki je učil popolno svobodo v gospodarskem življenju, je povzročil silen razmah kapitalizma, ki je v svojem bistvu oderuško in ta je raz bil m u propasti! tudi nekoč trden in zadovoljen kmetiski stan. Razkrojil je nekoč tako močne in svete d. r u z in s k e vez i, ki tvorijo temelje vsega družabnega življenja ter Vzbudil povsod pohlepnost in željo do u / l-vanju.
Nujna posledica tega je bilo na eni strani hiranje kmetiških' domačij, na dragi strani pa neomejeno izkoriščanje šib-ke^ih delovnih slojev po kapitalu, kar je 1 i b e r a 1 n a z a k o -n od a j a v dragi polovici preteklega stoletja še n avsej črti podpirala. In na teh liberalnih zakonih, ki so v veliki meri še vedno v veljavi ali so pa vsaj za trajno uvedli k nam razne škodljiva razvade, trpi naše kmetijstvo še dandanes.
Liberalni kapitalistični duh je prihajal in prihaja še dandanes posebno vidno do izraza v davčni politiki, ki že cd nekdaj tako zajeda našega kmeta. To se nam kaže zlasti v tem, da išče država glavni vir svojih dohodkov v indirektnih ali posrednih davkih (1. 1809. so n. pr. znašali v Avstriji vsi direktni davki Je 335 milij. kron, med indirektnimi pa sama carina 502 milij. kron; v Jugoslaviji pa I. 1926-27 vsi direktni davki 848 milijonov Din, a indirektni 4.284.5 Din), a med direktnimi ali nepo-srednimi davki sta obdavčena v prvi vrsti delo in delovna sredstva in ne kapital, viri dohodkov in ne dohodki sami. Posebno lepo vidimo to pri zemljiškem davku. Dočim mora plačevati kmet od posestva, ki ga obdeluje v potu svojega obraza in ga, kakor smo videli, le po mačehovsko preživlja, razmeroma visok zemljiški davek, pa oni, ki je n. pr. svoje posestvo prodal in vložil denar v hranilnico, mirno in v brezdel ju uživa skoro neobdačen obresti, katerih mu ne moreta vzeti ne suša in ne povodenj. In ta zemljiški davek tvori potem glavno podlago še za najrazličnejše doklade za samoupravna telesa. Posledic takega davčnega s'slema ram najlepše kaže dejstvo, da so plačevali n. pr že v osemdesetih letih preteklega stoletia zemljiški posestniki na Kranjskem 1,100.000 gld. davka iz doklad, dočim je bil ves čisti zemljiški dohodek preračunan ra 2,800.00 gld. Danes bo razmerje slično.
.IKŽICA.
S 1. aprilom je bila nastavljena za poštno opraviteljioo na tukajšnji pošti ga. Marija Knez, tukajšnja doinr.čmka. Veseli nas, da se je na mero-tlnjnein mestu upoštevala prošnja domačinke. — V krotkem času, dobijo vse vasi nove pločevinaste vtške deske, katere bodo prav lične. Stavbeno gi-boflje ee je zopet oživilo, toda zidalo se bo manj k»t lani, v načrtih je dosedaj 9 stanovanjskih hiš. Kakor smo čitall v »Slovenci!« št. 72, se bo v letošnjem letu preneslo mestno kopališče na Ljubljanici k Savi v bližino Savskega mostu. V soboto ® "Prila ob 8. zvečer priredi »Prosvetno društvo« kmolilmsko predavanje »Pasijon« v 4 delih, na k»r že ,|„lleg vabite. V nedelio, 10. t. m. zvečer c,» 7. pn vprhori tuk. pevski odsek ljudsko igr" s Petjem .-»Revček Andrejček*.
SMIHKL PRI NOVEM MESTU.
Kaša orlovska mladina je priredila 20. marca "■lovsko akademijo. Pokazala je sadove svojega umskega dela. Orliči so telovadili z 2 m dolgo a«, gojenke s smrekovimi vejicami, mladci proste ' ^"Pinske vaje, katerih eno so sami sestavili, jj'eil'le> ''toni) članice proste in simbolične vaje. '■načelnik je govoril o namenu orlovske organi-Najlepša jo bila zadnja točka: nastop orlov-družine, ko Jo iz mladih prs zaorila Orlovska Dlna' <la mnogi nočejo spoznati potrebo or-
lovskega gibanja, ter ovirajo po^et mladine, kjerkoli sj da. Te bo peč izučilo življenje. Na dan 25. marca so imeli .Orli poslovilen večer fantov rekrutov. Tu se je pokazala bratska ljubezen in orlovska zvestoba. Fant ne joka. In vendar so se marsikateremu solze prikradle v oči, ko se je poslavljal od bratov po delu in po idejah. Poslavljali so se s pesmijo pri litrih malinovca. 7.a slovo so bratje odhajajočim pripeli zelene šopke, ki naj jih spominjajo bratske zvestobe in ljubezni, ter naj jih bodre v težavah da ostanejo verni veliki ideji orlovstva, ter da se povrnejo nekoč med nas taki kot odhajajo, to je kot Orli z dušo in srcem
.LEŠE.
Zadnjega marca smo pokopali najstarejšega moža in najstarejšo osebo v župniji 80 letnega Janeza Zupana. N. p. v m.
SEMIČ'.
Ker je dosedanji župan semiške Občine odložil županske posle, je občinski odobor volil novega župana. Izvoljen je bil zvest pristaš Slovenske Ljudske stranke Antou Simonič. Poštenost novega župana kakor tudi njegovo vzorno gospodarstvo nam daje najboljše poroštvo, da se bo tudi pri občini pametno gospodarilo. — Smrt ima zadnje mesece pri nas bogato žetev. Nit pustno nedeljo smo imeli kar štiri mrliče v župniji. — Vsled slabih gospodarskih razmer se naši fantje in mladi
možje zelo selijo v Ameriko, Kanado, celo v Brazilijo ia Argentinijo. Ni čudno! Edini važnejši dohodek — vino —, gre prav malo v denar, dasi so cene za dobra, pristna vina zelo niz/ke. Prosvetno društvo si je kupilo skioptikon. Že smo gledali enkrat lepe slike Marijine in drugič slike s svelovnoznane božje poti v Lurdu.
SELE PRI SLOVENJGRADCU.
Večkrat so cerkvena predsiftojništva v zaJ dregi, če hočejo naročiti kako sliko. Kje? Pri kom? In da ne bo predraga! Toplo bi priporočali koroškega akadem. slikarja g. Petra Markovifa v Rožeku (Bosegg). Za tukajšnjo župnijsko cerkev nam je naslikal veliko in lepo sliko za postni čcs. Kristus na križu, ob vznožju križa kleči žalujoča Marija Magdalena. Res, carine je bilo treba nekaj plačati (1C0 Din), a je pri vsem tem slika vendar še prav poceni. G. Markovič je bil vedno naš veren in zvest pristaš, tudi v najtežjih časih in ko so mu nasprotniki ponujali velike ugodnosti. Zdaj, na stara leta, živi v težavnih razmerah, ker dela manjka, premoženja pa nima. Ako bi ga nekoliko podprli tudi iz naših krajev, bi storili dobro delo. Na Štajerskem je slikal novo lurško cerkev v Rajhen-biirgu.
Z BItEZNICE.
Živahno življenje opažamo na Breznici. Kar štiri nove stavbe se nam obetajo, štiri stanovanjske hiše: na Rodinah, v Smokuču, v Vrbi in v Zabrefr niči. Oča župan jo študirajo, kako bi nam izpeljali prepotrebni vodovod. Vse hoče graditi. Gotovo jim- je zgled novi »Dom«. V nedeljo in na praznik jo napolnila njegove prostore igra »Grajski lovec«. Ni čuda, eaj pravi vsakdo, da ie že radi krasnih'
kulis vre.I no pogledr.ti v novo dvorano. V nedeljo, 10. t nt. ob 7 zvečer in n;i Velikonočni pondelVk ob treh popoldne pa bomo lahko Sli pogledali >Z.la-toroga:. Na belo nedeljo bo menda žo >Miklora Zala« vprizorjena. — Se bo iivljonjo na Ureznici.
KRTINA PRI DOBI'.
V nedeljo je umrla na Krtini gespa Ana Zar-nik — Kovačeva mama — vrla krščanska žena in izvrstna, skrbna gospodinja. Pokopali so jo v torek dopoldne. S. t nt. p. — Opozarjamo še enkrat vso domačine in okoličane na slovesno blagoslov',jenje novih t.vojiov na Krtini na Cvetno nedeljo ]h> poldne
MENGEŠ.
Prejšnji teden smo en dan v trgu Mengeš imeli sedem mrličev. Takega števila obenem ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Naj vsi v miru počivajo! — V noči od nedelje na poudeljek nas je »budil plat zvona. Dvema gospodarjema so zgorela vsa gospodarska poslopja. Požarne brambe iz Mengša, Domžal, Trzina ia Vira so pit napornem delu požar omejile, da ni bila nesreča še večja. Zavarovalnina zdaleka ne krije škodo. Sumijo, da je ogenj podtaknila hudobna roka. Ker pa vo li tam mimo pot, je kaj lahko mogoče, da je nepre-v: i en zakasneli potnik vrgel v pod ostanek goreče cigare in cigarete. Nauk, da za ka lile* ni nikdar previdnost nepotrebna. — Tatovi se pri tno oglašajo. Zalnji telen zaznamuje tri tatvine.
ST, JERNEJ.
Dne 19. marca se je vrši! na željo nekaterih liberalnih magnatov sestanek 6t. Jernejskih po-sestnikov, ki imajo lastninsko pravico do vaškega pašnika, da bi se pomenili, kako bi prestavili sejmišče, o katerem se je izjavil bivši poslanec samostojne stranke g. živinozdravnik Rajer, da ga ni lepšega na celi Dolenjski. Je nekaj liberalnih magnatov. ki pritiskajo, naj se to čimprej izpelje, ker se dobro zavedajo, da jih bo pri prihodnjih volitvah odpihal veter iz občine kakor suh list. Glede prestave sejmišča pa si gospodje okrog Valeta nikar ne bel.te g';ave. Sejmišče bo ostalo tam, kjer je. pa če tud: bi privolili za prestavitev vsi £t. Jer-ne.;čani (7.1 kar pa niso. saj gospod z-.-pan ssm prav dobro vel n občinski odbor. Je pa še ostalo Ijud-s.' o, čez "ivio volivcev, in ti boio glasno povedali: ce in ne Pri prihodnjih volitvah pa bo odmevalo: la spet se oglasi jih sto, Pire nam župtaii ne bo!
Zrna.
Moi in žena. to sta dva: če vštricno cresta. sta močna, če pa nehata vleči vštric,
pretrgata brž sto vrvic. ★
Lani se dušala. da ga ne mara,
letos bi rada ga. Pa ie ne bara. *
Ko vstaja glava v visokost.
mu pada pamet v globokost *
BeriČ je nič, pa vendar bere; se boj kot hudiča.
Kdor s cigani baranta, Ku.alu od sejmov neha.
Zastonj dobijo blago \?;,!n MS
rdi 23. ivaica v moji t povrni t Šiški in 31. marca na Sv. Pet.a cesti v Ljubljani. Zahteva sc predložite* blagajniških lis;kov.___IVAN KOS.
Dobro premisliti je treba
preden kupite čevlje, ki? so boljši, elegantni in trpc:ri lastni ročni izdelek po zelo znižanih ce-nah. PREŠERNOVA ILICA 9 — na dvorjšču. Ilustrovani cenik brezplačno.
»DCKG« - !. čarman.
e

LJUBLJANA, Maistrova 10
nudijo v vsaki množini in po najnižjih cenah vse n-lcčne proizvode, kakor: prvovrstno čajno maslo, rraslo za kuho, švicarski ementalski in polemen-talski sir, trr.pistovski sir \5cit vrst i. dr. izdelke
PftCPCfVrt v ljubljanskem predmestju, obse-I UoColf U gajoče stanovanjske hiše, gospodarska poslopja z vrtovi in travniki, pripravno za parccliranje. gospodarstvo ali kako industrijo — Mestni log štev. 15 — PRODAM.	2495
Edino najboljši $jVg|nj SJrgjj jn pilili ŠVit.
„Dub:ed" stroji ter kolesa
za rodbino, obrl in industrijo so le
Jos. Pc&liRui
Grittner, Adier
Najnižje cene.' Tudi na obroke1
Uubltona
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
K. Pečenko
trjjovina vseh vrst USNJA ter čevljarskih potrebščin na debelo in na drobno.
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 32.
I t spumladne In Kine obli lit: imamo teltKo 7iHoi'o novodnsieca mo»Keda In 2enshcco blaga In icpo izbiro svilenih rut in šerp
mmm & jurjovec
LiuDlana. Stniarfeva ulko s
Nro ari In Sltllt« ol lte po v/ortef
Najboljši in najekonomičneiši
ElchtroinolorH
iz znanih čeških tvornic
Shodovih zavodov v Plznju
se nahaiaio v velikosti 14 KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite sc na
ClV. Inž. M. A. STEBl
Lint?]ta"a. Seienaur<io.a 7 Tel. 2968
V sedanjih težkih časih ~
vsakdo pazi, d, kupi dobro in poceni. Preden se tilocite ^ nakup izgototljene moške, fantovsko
h// S'kiW tudi £uke«*« :
blaga, obrnite se zaupno na solidno tvrdko
Josip Ivančič, K?1^* M,„b»r.
__' gora aL I (dvor., !CVo).
Nagetne, ameriške, velikocvet
sadike z« okno in Trt, 10 komadov 20 Din
2040
Bili
hakršnikol časi
brez
Palma
- življenje
__m,
Kova trgovina mamuta, noyo blago in noye nizke cene
Josip Slibar
Ljubljana, Stari trg Z1 poteg luitU
iz*:* vrvarskih izdelho*
iz prve kranjske vrvarne
iVHn n. flonmič
LJIBLJ/in a, $t. Petro ces?a $!. 31
In pr. podrjinlcih , Hviben, VetrlnJiU 20 in r KituU ii(M l<>

Denar
si prihranite, ako kupite dobro blago za obleke in perilo; to pa le zato, ker
najdeta
v občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini
R. Miklauc
»pri škofu", ljubljana
zelo veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za moške Obleke, jino svileno, volneno in periino blago za ie«' ske obleke, kakor tudi vse druge vrste
blaga.--Postrežba zanesljivo poštena,
Naročila po pošti se takoj izvršijo,
bil obto-
Veselični davek. Gašperin je da je svojo ženo nabil, nal iik obsodil na sto dinarjev kaz deset para. Ko je Gašperin začuden vprašal, kako to da še petedest para P° )Tl,u'
* Kat<o to da še petedest para P° W"U| je sodnik rekel: »Moj dragi, to jo P« veselični davek.«