Poštnina plačana v gotovini

NAŠE MORJE

Letnik I / Štev. 6-7 /1936


Posvečena

obletnici postanka
naše vojne mornarice

VSEBIN A

Davorin Ravljen: Naša vojna mornarica
Univ. prof. dr. Josip Nagy: O morskih ožinah
in Dardanelah

Dr. Egon Stare: Vloga trgovske mornarice v bodoči vojni
T. H.: Avijonske ladje

Dr. Miro Sovdat: Tekmovalno oboroževanje na morju
S. T.: Torpedo  — najstrašnejše pomorsko orožje
Dr. Egon Stare: Naša paroplovna podjetja
Ralek Adolf: Horatio Nelson, najslavnejši
svetovni admiral

RA ZG L E D

Nova konferenca za pomorsko razoroženje
Književnost. Iz uredništva in uprave

»NAŠE MORJE» izhaja vsakega 1. v mesecu in stane v tuzemstvu za vse leto 24 Din, polletno 12 Din, četrtletno
4 Din, za inozemstvo 48 Din. Posamezna številka velja 2 Din  ® Uredništvo in uprava: Ljubljana, Gajeva ulica
9IIII.  • Rokopisi se ne vračajo.  • Predstavnik Josip Pogačnik, urednik dr. Miro Sovdat, oba v Ljubljani.  • 'Izda¬
jajo bivši mornarji. 9 Tiska Tiskarna Slatnar, d. z o. z. v Kamniku (Vodnik in Knez).

ASE MORJE

Revija za propagando morja in pomorstva

Naša vojna mornarica

D. Ravljen

Hrbtenica naše obrambe in varstva

Ni miroljubneže države na svetu, kakor je Jugoslavija.
To moremo vedrega lica poudarjati povsod, naproti
vsakomur. Toda zgodovina nas uči, da je na sedem vojnih
let komaj eno leto miru. Na žalost so vojne vedno bolj
pogoste in hujše, čimbolj so narodi kulturni. Zgodovina
nas dalje uči, da so poželenja zavojevalnih držav vedno
bila uperjena na pokrajine z velikim gospodarskim bo¬
gastvom in da nikdo nikoli ni z vojno osvajal duha in
kulture.

Čeprav je obramba naše domovine v preizkušenih
rokah, vendar dolguje Jadranska Straža kot del nacio¬
nalnih organizacij za varstvo morja in primorja svoj pri¬
spevek k splošnemu izboljšanju varnosti in obrambe
domovine. Na vprašanje, ali je naše morje vredno tolikih
žrtev in skrbi, govori samo dejstvo: cela stoletja je prežal
tuj pohlep na naš Jadran. Srbski in hrvatski kralji, knezi
in župani so težili k svojemu morju, ker so ga smatrali
neobhodno potrebnega za obstanek in razvoj svojih
držav.

Zgodovina uči

Že v davnih dobah so se narodi znali žrtvovati za svoje
morje. V petem stoletju pred Kristusom je v grško-per-
zijskih vojnah samo v pomorskih bitkah za premoč na
morju padlo 100.000 mož in je bilo potopljenih 1130
ladij. V punskih vojnah, pred Kartagino in Rimom, v
3. stoletju pred Kristom, je spet samo v bitkah na morju
padlo 400.000 ljudi in je bilo potopljenih 1724 ladij. V
7. stoletju po Kristu, ko je Bizanc zadrževal naval Arab¬
cev, je padlo 300.000 ljudi in bilo potopljenih 2000 ladij.
V početku 8. stoletja so Arabci znova izgubili 1800 ladij
in 200.000 mož. Te pomorske bitke so preprečile Arab¬
cem prodor na Balkan in v Evropo. Na dlani je, kakšen
bi bil danes zemljevid Evrope in kakšno bi bilo njeno
kulturno stanje, če ne bi bil takrat Bizanc znal točno
ceniti važnosti morja za svojo nacionalno varnost. Vse
to nedvomno potrjuje življenjsko važnost morja za ob¬
stanek in napredek vsakega naroda.

Obramba naše domovine s kopnega pripada armadi
in letalstvu — z indirektno pomočjo vojne mornarice.
Ako se operacije vodijo poleg morja, pripade vojni
mornarici dolžnost, da aktivno sodeluje, sicer mora biti
njena skrb, da čez morje oskrbuje domovino z vsem
potrebnim. Torej nam je zadostno močna vojna morna¬
rica potrebna tudi tedaj, kadar je naša domovina ogro¬
žena samo na kopnem.

Ako pa naši domovini zagrozi nevarnost na morju,
tedaj bo prišla armada na kopnem na vrsto šele tedaj,

ko bo vojna mornarica žrtvovala samo sebe do skrajnosti.
V ravni liniji je naša obala dolga 550 km, z vsemi zalivi
in gubami 1563 km, z otočjem vred pa 5170 km. Za
obrambo tako dolge obale mora biti mornarica izredno
močna. Trditev, da je vsak naš otoček .vreden več kakor
tank ali dreadnought, ne drži, je prazna tolažba.

Današnje stanje

Kakšno je današnje stanje naše vojne mornarice?
Skromno. Imamo naslednje ladje: rušilec »Dubrovnik«
2500 ton, križarko »Dalmacijo«  2900 ton in matično
ladjo za pomorsko letalstvo »Zmaj«  1870 ton. Podmor¬
nice imamo štiri: » Osvetnik « in »Smeli«  po 800 ton,
»Hrabri « in » Nebojša « pa po 750 ton. Šest naših torpe-
dovk,  ki jih imenujemo pomorsko pešadijo, ker morajo
vselej prve nastopiti v bitki, je po 250 ton. Dva borbena
čolna — »Četnik«  in »Uskok«  — nadalje 6 minonoscev
po 525 ton, 5 polagalcev min po 120 ton (to so obenem
iskalci min), 2 matični ladji za podmornice, 5 vlačilcev,
ladja za reševanje »Spasilac«  740 ton in štirje monitorji
ter trije dunavski remorkerji — to je vsa naša »flota«.
Velika ni, v primeri z drugimi državami sam drobiž. Za
resno uporabo v borbi pridejo v poštev: » Dubrovnik «,
4 podmornice, 2 borbena čolna.  »Dalmacija« je zastarela,
minonosci in polagalci min iso dobri za svoj namen, toda
niso za borbo v pravem pomenu besede, četudi so oboro¬
ženi. Monitorji so že stari, toda ker druge države tudi
nimajo mnogo na Dunavu, bi veljali tudi za resno upo¬
rabo.

Potrebujemo  — vse! ...

Česa potrebujemo na Jadranu? Prav za prav vse. Po¬
sebno je treba opozoriti na zmoto, ki je tako razširjena
in popularna: da nam je treba samo še »par« podmornic,
pa bomo varni. Nič ni bolj napačnega kakor takšno
mnenje. Razloge je treba podčrtati:

Predvsem podmornice že davno niso več tisti strah,
kakor so bile v pričetku svetovne vojne, ko so se pojavile
kot strašna novost. Drugič podmornice brez pomoči ali,
bolje rečeno, brez »zaledja« drugih močnejših nadvod-
nih edinic, ne morejo živeti in operirati. Naposled je
staro načelo, da se dajo sredstva gotove vrste — velike
vojne ladje — premagati samo s podobnimi sredstvi. To
seveda ob predpostavki, da sta oba nasprotnika pod
spretnim, enakovrednim poveljstvom.

Ta načela se rada pozabljajo. Tudi Nemci so se v
veliki vojni vračunali s temi. Jugoslavija mora ustvariti
mornarico, ki bo ustrezala našim potrebam in — žepu.

74

Mornarica je draga stvar, toda brez nje ne moremo na¬
praviti ničesar proti kateremukoli nasprotniku, ki ima
količkaj resne namene in sile.

Naša obramba

Kako naj se brani naša obala, naše morje? Računamo
z relativno varnostjo, smatrajoč, da domnevni sovražnik
ne bi mogel zaposliti v Jadranu celotne pomorske sile.
In tako postavlja vojna mornarica zahteve, ki bi se dale
realizirati z malo dobre volje tudi pri današnji krizi.
Seveda pa je zanašanje na zaveznike v zasnutku obrambe
vedno velika neznanka. Že nekje sem zapisal:

»Resnica je malo bridka, toda stvarna in treba jo je
povedati, da se ne bomo venomer zibali v prijetnih
sanjah, da se dajo s par podmornicami potopiti vse velike
ladje na svetu, ki stanejo milijarde. Velike mornarice
dobro vedo, zakaj držijo in gradijo nove, velike vojne
ladje . ..«

Mornarica bi morala gotovo vrsto let (10—15) dobi¬
vati — najbolje na osnovi posebnega zakona o mornarici
— posebne kredite, ki bi mogli biti skromni, 150 do 300
milijonov dinarjev letno. S tem bi mogli že precej na¬
praviti in bi odstotek svoje varnosti pomaknili dosti
višje. Morda ni daleč čas, ko bo vprašanje naše morna¬
rice krenilo z mrtve točke.

Organizacija naše vojne mornarice

je v glavnem tale: glavno poveljstvo je komanda vojne
mornarice v Zemunu; ona je del ministrstva vojske in
mornarice. Njej so podrejene vse druge glavne komande:
obalno poveljstvo v Beki, kjer je tudi strojna šola, po¬
morski arzenal in minersko poveljstvo. Pomorska vojna
akademija je v Gružu, hidrografski urad pa v Splitu.
V Šibenku je mornarska komanda s strokovno podofi¬
cirsko šolo. Poveljstvo pomorske obrambe je v Selcih,
rečna f lotil ja ima poveljstvo v Novem Sadu, nadalje
imamo mornarski odsek na Skadarskem in Ohridskem
jezeru.

Glavno poveljstvo našega pomorskega letalstva je v
Divuljah pri Splitu. Njemu sta podrejeni hidroplanski
komandi v Boki in v Divuljah, kjer je tudi pomorska
letalska šola. Vsekakor bi bilo treba tudi naše pomorsko
letalstvo znatno povečati in modernizirati.

Jadranska Straža mora zastaviti vse svoje moči, da se
bo povsod propagirala naša vojna mornarica, ki jo je
treba izgraditi do potrebne višine. Povsod je treba za¬
koreniniti globoko prepričanje, da je to usoden del
jamstva za našo svobodo in da je naš obstanek z morske
strani lahko vedno ogrožen, pa naj bo naša armada na
kopnem še tako močna in odločna.

Kr. podmornica »Smeli«

75

O morskih ožinah in Dardanelah*

Univ. prof. dr. Josip Nagy

I.

Govoriti o morskih ožinah in Dardanelah, ločiti torej
pojem morskih ožin od pojma Dardanel, ni nikak ple¬
onazem, dasi se ju v literaturi in celo v mednarodno
pravnih, političnih in diplomatskih razpravah, ki se ne
odlikujejo vedno baš s popolno točnostjo, včasih izenači.

Dardanele sp od a jo sicer k pojmu morskih ožin, vendar
ga ne izpopolnjujejo. Poleg Dardanel so še druge morske
ožine, kot n. pr.: Gibraltar ali ožina San Juvan de Puca
v Severnoameriških Zedinjenih državah. Razven zemlje¬
pisnega pomena je treba upoštevati še mednarodno
pravne in politične prilike.

Morske ožine so bile že od nekdaj velikega življen-
skega pomena za posamezne narode. Tvoreč vez med
morji in oceani pospešujejo v dobi miru mednarodno
trgovino, med vojno pa nudijo oporo vojnim ladjam.
Nastajajo vprašanja o suverenosti nad morskimi ožinami
kot takimi, z ozirom na državo, ki poseduje eno ali obe
obali. Nastajajo vprašanja, ako poseduje eno obalo ena,
a drugo druga država. Nastajajo vprašanja o dostopu
tujih držav v morske ožine, zlasti sosednjih, katerim je
morska ožina glavni izhod na široko morje. Še težja pa
so vprašanja, če sme lastnik ožine, oziroma če smejo
lastniki obal zapreti ladjam tujih držav pristop v mor¬
ske ožine v dobi miru ali samo za časa vojne.

Mednarodno pravno stališče je v teh vprašanjih v naj¬
ožji zvezi z načelom o svobodi morja. Splošno načelo,
da se sme vsak član mednarodne celote poljubno po¬
služevati svetovnih morij, bi izgubilo svoj pravi pomen,
če ne bi veljalo za one dele, ki spajajo svetovna morja,
v prvi vrsti pa za morske ožine. Z ozirom na to dejstvo
sta teorija in praksa postavili načelo: Morske ožine, ki
spajajo dele svetovnih morij, so proste, kakor je prosto
morje. Skozi nje torej lahko plovejo trgovske in vojne
ladje, smejo plati v mirnem in vojnem času; obrežne
države ne morejo delati temu prostemu gibanju nobenih
težav, kakor tudi ne sme nihče ločiti morskih ožin od
širokega morja. Za prehod ne morejo zahtevati obalne
države nikake odškodnine kot dovoljenje prehoda, ka¬
tero naj bi potekalo iz njihove suverenosti. Kljub temu
pa se obalnim državam ne krati pravice zahtevati po¬
vračilo stroškov, za službo ali pomoč pri plovbi, kakor
tudi za pilote, za dajanje potrebne smeri pri plovbi, za
razsvetljavo in druge uslužnosti. Da se pa tudi tu ne bi
kršilo načelo o svobodi plovbe, morajo biti vse te od¬
škodnine enake za ladje vseh držav, pri tem ne sinejo
biti izvzete niti sosednje.

To načelo o svobodnem prehodu morskih ožin pa ne
velja samo v mirnem času, temveč tudi v slučaju vojne.
Obrežne države ne bi smele ovirati preboda, tudi če so
soudeležene v vojni, kaj šele, če so nevtralne. Nevtral¬
nost obalnih držav ni radi tega dovoljenja prehoda
nikakor prizadeta. To je jasno razvidno iz člena 10. tri¬
najste konvencije finalnega akta druge haaške mirovne
konference z dne 18. oktobra 1907, ki se glasi: »La
neutralite d’une Puissance n’est pas compromise par le

* Članek je hi 1 objavljen v »Ekonomistu«, kakor tudi v posebni
brošuri.

sirnple passage dans ses eaux' territoriales des navires de
guerre et des prises des belligerants.« Toda načelo o
prostem prehodu se tudi ne sme jemati tako široko¬
grudno, da bi katerakoli izmed vojskujočih se strank
mogla zavzeti kako morsko ožino, ali pa tudi samo del
ožine, kot svojo operacijsko bazo. To bi bilo proeojno-
jasno kršenje nevtralnosti. To je jasno razvidno iz čl. 5.
iste konvencije, ki pravi: »II est interdit aux belligerants
de faire des ports et des eaux neutres la base d’opera-
tions navales contre leurs adversaires, notamment d’y
installer des stations radio-telegraphiques ou tirat appa-
reil destine a servir comme moyen de communication
avec des forces belligerantes sur terre ou sur mer.«

Svobodna plovba skozi morske ožine pa zopet ne po¬
meni njihove nevtralizacije. Mednarodno-pravni pojem
morskih ožin je identičen pojmu širokega morja. V
kolikor se lahko morje nevtralizira, v toliko se lahko
tudi morske ožine. (O nevtralizaciji Dardanel in Bospora
v zvezi s čl. 37. mirovnega dogovora v Sevresu bomo po¬
zneje razpravljali.) Prosta plovidba ne krši v nobenem
smislu pravic obrežnih držav, kar se tiče na primer
obalne plovbe, ribolova, zaščite svojih lastnih interesov.
Analogno teče meja plovnim rekam po navadi po sre¬
dini, če obrežji ne pripadata isti državi.

Kot izhodišče izvajanj imenovanih mednarodnih prav¬
nih načel z ozirom na to ali ono morsko ožino, moramo
vzeti vprašanje, če služi ta ožina mednarodnemu prometu
ali ne, ne pa vprašanje njene zemljepisne lege.

Morska ožina lahko spaja dve odprti morji, ali pa ju
ne spaja, je lahko mednarodna pot ali pa ne, zato lahko
imenovana načela v gotovem slučaju veljajo, v drugem
ne. V slučaju, da bi neka morska ožina izgubila važnost
in značaj mednarodne poti, tedaj bi imenovana načela
zanjo izgubila svojo veljavo.

II.

Sredozemsko morje deli v dva dela, v zapadnega
in vzhodnega, točka, s katero se evropska celina preko
Sicilije najbolj približava afriški; po otoku Pantelleria
se imenuje Pantelerijska ožina. Če vzamemo vsakega od
njiju kot celino, se bistveno razlikujeta drug od drugega.
Karakteristika zapadnega dela je v tem, da je njegova
obala kompaktna in masivna; vsak posamezen polotok
ima svoj poseben kolorit in otoki tvorijo velike zaokro¬
žene celote. Velik del pokrajin te zapadne polovice ima
pretežno značaj kontinentalnega življenja. Nasprotno pa
se vzhodni del odlikuje z bogato členovito obalo. Vpliv
morja na človeško življenje je na vzhodnem delu znatno
večji kot na zapadnem. S tern v zvezi je tudi zgodovinsko-
politično življenje teh posameznih delov. Zgodovina
vzhodnega dela je v gotovem oziru nemirnejša in bolj
dramatična kakor pa zapadnega dela. Tu so se namreč
tudi križali interesi angleške, francoske in španske po¬
litike. Vendar, ko se je leta 1904. našel način, kako vsaj
približno upostaviti ravnotežje med interesi in aspira¬
cijami teh treh zapadnih držav, je bilo v glavnem upo-
stavljeno stanje, ki je ostalo do dandanes. V zapadni
polovici je drama preje končala kakor v vzhodni. Tako
je tudi približno z obema morskima ožinama, z zapad-

nim Gibraltarjem in z vzhodnimi Dardanelami. Anglija
je leta 1907. zavzela Gibraltar in to ozemlje petih kilo¬
metrov v južnem delu Iberskega polotoka, na obali Sre¬
dozemskega morja. Ta posest ji je bila priznana dne
11. aprila 1713 v dogovoru v Utrehtu, kakor tudi v
Versajski pogodbi leta 1783. To stanje iz 18. stoletja je
še dandanes v veljavi.

Kljub temu pa se v znanstveni literaturi, a še češče v
dnevnem tisku, včasih pojavi vprašanje Gibraltarja. Pi¬
satelji, ki slepo verujejo v mednarodno pravičnost in
ki bi tej na ljubo radi pristali na periodične spremembe
stanja v vsem Sredozemskem morju, ne prehajajo molče
preko vprašanja — Gibraltar. V duhu teh načel bi se
moral Gibraltar, ki ima vse lastnosti, ki so značilne za
špansko življenje na splošno, moral vrniti Španiji. S teh
razlogov prehajajo tudi na realnejše, češ, da pomen Gibr¬
altarja kot ključa na vratih Sredozemskega morja danes
ni več tolikšen, kot je bil nekdaj. Neki Angleži so celo
skušali dokazati, da je Gibraltar kot trdnjava brez po¬
mena, ako ne celo »a national danger«. Španci pa so
trdili, da, kdor ima v rokah Gibraltar, nima »las Llaves
del estrecho« tako dolgo, dokler so Algeciras, Sierna
Carbonera, Ceuta in druge strategične točke v španskih
rokah. Ob neki priliki je svetoval priznani londonski
list »Spectactor«, da naj Anglija Gibraltar enostavno
prepusti Španiji, ker že itak ne zapira vhoda v Sredo¬
zemsko morje, niti ga bo še kdaj zapirala. V diplomat¬
skih razgovorih pa se je včasih pripominjalo, da ima
Gibraltar vendar le za Anglijo nekak relativen pomen,
in sicer tako dolgo, dokler bo Španija slabotna država.
Ko bo ojačena in postala velesila, bo ta pomen sam po
sebi izginil preko noči. Dejstvo pa je, da Španija ne
hrepeni bogve kako za Gibraltarjem, kakor se tudi ne
upira proti angleški premoči v Sredozemskem morju.
V tem morju angleška premoč za Španijo ni nevarna;
če trpijo radi nje nekoliko njeni lastni interesi, trpe
vsekakor manj, kot bi trpeli ob novem stanju, v slučaju,
da bi se Anglija umaknila. Anglija je že dosegla najvišjo
stopnjo svoje ekspanzivnosti in nima razloga, da bi se
podala na nova osvajanja. Njena najvažnejša kolonijal-
na področja so daleč proč od Sredozemskega morja;
središča njene moči pa so se stvorila na drugih krajih.
Današnje ravnotežje v Sredozemskem morju je rezul¬
tanta zgodovinskih dejstev in političnih stremljenj. Vse
tisto, kar bi lahko na novo nastalo, bi bila samo druga
izdaja tistega stanja, ki nastaja vsled raznih sporov, spo¬
razumov, umetnih in prehodnih koncepcij ob predobro
znanem, toda tudi preveč labilnem status-u quo.

Ko so se pred par desetletji pojavili v Sredozemskem
morju sledovi jačjega udejstvovanja Nemčije v njegov
živelj, se je takoj občutilo, da bi tudi pri tem morju
lahko udarili na dan vsi oni številni in zapleteni pro¬
blemi, ki imajo svoje korenine v pisanih etnografskih
prilikah Evrope. Tem bi se bili lahko priključili, baš
na področju Sredozemskega morja, tako zvani »azijski
problemi«, ki so se sukali okoli otomanskega cesarstva.

Trud Španije, da ne bi bila potegnjena v vrtinec
splošne evropske politike, je že leta 1901. posebno izra¬
zil presednik ministrskega sveta Sagasta v izjavi, ki je v
francoskem diplomatskem izvestju iz Madrida z dne
9. novembra t. L, sledeče reproducirana:

»Je ne connais pas de probleme plus complexe ni plus
delicat pour nous que celui des alliances internationales,
et je ne sais rien de plus injuste que de reprocher au

Gouvenement espagnol de pas 1’avoir resolu quand, en
raison de notre situation dans le monde, de la grande
extension de nos cotes, de notre large frontiere pyre-
neenne des possessions qui nous restent encore, et sur-
tout de 1’organisation actuelle des Puissances d’Europe,
la realisation de ce programme eut ete perrilleuse, sinon
impossible. Pour ovair des allies il nous eut fallu enter
dans la Double Albance de la Russie et de la France ou
dans la Triple Albance de L’Allemagne, de UAutriche
et de LTtabe. Ce simple detail suffit a faire comprendre
les difficultes que preselite pour notre pave une question
de ce genre. La nation espagnole a besoin pour le pre-
sent de modestes alliances commercisles; mais elle re-
doute d’entrer dans de nouvelles alliances pobtiques,
celles qu’elle a contractees dans le passe lui ayant appor-
1e beaucoup plus de mal que bien.« 1 2

Torej leta 1901., ko Anglija še ni bila zaveznica niti
Francije, niti Rusije, takrat, ko se je ravno končavala
štiriletna perioda angleško-nemškega zbližanja,- ravno
tri leta pred sporazumom med Anglijo, Francijo in Špa¬
nijo glede Maroka, je Španija odkrito in jasno izjavila,
da ne želi biti potegnjena v tok evropske zavezniške
politike. Razumljivo je, da Španija nikakor ne bi mogla
— brez novega kurza v svoji zunanji politiki — povda-
riti svoje aspiracije na Gibraltar.

O Gibraltarju se lahko razpravlja na dolgo in široko,
lahko se ga veže z velikimi političnimi vprašanji, ali pa
motri ločenega od vsakega drugega, vendar ostane vedno
svojevrstno vprašanje, ki nikdar ne izziva sporov, kakor
tudi ne načenja novih spornih vprašanj. Proti vsemu
temu pa obstoja dejstvo, da Anglija ne kaže nikakega
namena, da bi zapustila Gibraltar, temveč stremi na¬
sprotno za tem, da bi ga še bolj utrdila s pomočjo vseh
modernih tehničnih sredstev. Angleži kupujejo zemlji¬
šča, gradijo hotele, sanatorije in observatorije ter kažejo
odkrito, da ne želijo, da bi prihajale druge države v
bližino Gibraltarja.

Na konferenci v Algecirasu pa se jim je, poleg nekaj
novih dogovorov, katere so sklenili pred svetovno vojno,
posrečilo, da drže daleč od svoje posesti ne samo Nem¬
čijo, temveč tudi Francijo. Zemljepisni položaj Španije,
njena zapadnoevropska lega in njena preslaba volja, da
bi se kakorkoli srednjeevropsko orientirala, je Angliji
prišla vedno prav. Pri tem je treba v prvi vrsti misliti
na koincidacijo angleških in španskih interesov.

III

V zgodovini, zlasti v diplomatski zgodovini novejših
časov, se izmed vseh morskih ožin v Evropi in Aziji naj¬
več omenja tista, ki deli ta dva kontinenta. To so Dar¬
danele; te tvorijo v mednarodnopolitičnem smislu z
Marmorskim morjem in Bosporom, celoto. Tu se torej
pojem morske ožine — Les Detroits — sestoji iz treh
zemljepisnih enot. Te enote so dobile svoj veliki pomen
radi stika raznih civilizacij in velesil, ki so sledile druga
drugi na njenih obalah in v njeni bližini. Tu naletimo
na grške kolonije, rimske pokrajine, Bizanc, Turčijo,

1  T. I. Pariš 1930. Str. 587.

2  Histoire diplomatique de L’Europe (1871—1915 Publiee sous
la direction de Henri Hauser. (Manuel de politique europeene.)
T. I. Pariš 1929. Str. 378—394.

77

Rusijo, balkanske države, Sovjetsko republiko in na
Turčijo Kemal paše. Pomorski interesi in strah pred
nevarnim imperializmom so privedli tjakaj i Anglijo i
P rancijo. V tej ožini je zrasel Carigrad, mesto, ki je
postalo skoro eno izmed glavnih svetovnih mest. Drama,
ki se je začela okoli Dardanel, je trajala zelo dolgo;
njen glavni sujet je bil prehod skozi to morsko ožino.

Pomen Dardanel se zrcali v legendah o Argonavtih.
Skozi nje so pluli trgovci iz argonavtskih časov v baje¬
slovne dežele, da so se vračali polni zlata in vsakovrstnih
blagrov. Važen razlog ahajskih ekspedicij proti Troji
ni bilo samo ugrabljenje lepe Helene, temveč tudi mož¬
nost prehoda skozi Dardanele. Križarji četrte križarske
vojne, ki so sledili trgovski intuiciji Benečanov, so od
Kristusovega groba obrnili svojo pažnjo na Carigrad.
Trgovski in politični momenti so se često razširili po
svetu v literarno-pesniški obliki. Skoro, da ni književ¬
nosti, od Homera pa do Pierra Lotija, ki ne bi obrav¬
navala sujeta, ki bi se lahko lokaliziral v Dardanelah
ali na Bosporu.

Vprašanje Dardanel ne stoji osamljeno; navadno je
združeno z vprašanjem Marmorskega morja, Bospora,
Carigrada, Črnega morja in ustja Donave. Svoje posebno
mesto ima v zgodovini odnošajev med Turčijo in Rusijo

in vseh tistih delov, ki so s temi državami v kakršnikoli
zvezi. Če vzamemo na eni strani vprašanje Dardanel, na
drugi vprašanje Črnega morja, a na tretji vsa balkanska
vprašanja, dobimo zbrane tiste glavne probleme, ki tvo¬
rijo jedro delikatnega vzhodnega vprašanja, ki je zadalo
dosti skrbi pisarnam evropskih držav v devetnajstem
stoletju in v prvih desetletjih 20. stoletja.

Dokler je imela ena sama država v svojih rokah obale
Bospora in Črnega morja, je bilo vprašanje Dardanel
precej enostavno. Država, lastnica obal, je imela mono¬
pol kabotaže in vhoda v to njeno morje.

Tako je bilo za časa turškega gospodstva pa vse do
onega trenutka, ko je Rusija Petra Velikega in Kata¬
rine II. anektirala Krim in postala obalna država na
Črnem morju. Označba, po kateri se morska ožina Dar¬
danele razlikuje od drugih morskih ožin, predvsem od
Gibraltarja, se lahko jemlje že od tedaj na znanje. Dar¬
danele, Marmorsko morje in Bospor ne vodijo iz enega
svetovnega morja v drugo, temveč iz svetovnega Sredo¬
zemskega morja v zaprto Črno morje. Kadar je v med¬
narodnih aktih govor o prehodu bojnih in trgovskih
ladij skozi Dardanele, tedaj se jemlje ta ožina kot vez
med Egejskim in črnim morjem ter se prvo imenuje La
Mer Blanche, a drugo La Mer Noire.

(Nadaljevanje)

Vloga trgovske mornarice v bodoči vojni

Dr. Egon Stare

Trgovska mornarica, pod katero razumemo tudi brode
najmanjše tonaže, je igrala v svetovni vojni izredno
važno vlogo. Problem zavarovanja trgovskega prometa
v času vojne je bil in bo tudi v bodočnosti pravi »con-
ditio sine qua non«, posebno za otočne države (Veliko
Britanijo, Japonsko) in tudi za polotočne države, kakor
za Italijo, Grško itd. Naravnost življenjske važnosti je
za posamezne države, da one, oziroma njihove zaveznice,
zavladajo na pomorskih potih.

V začetku svetovne vojne se je izkazalo, da je Velika
Britanija premalo računala z važnostjo trgovske morna¬
rice. V teku svetovne vojne je namreč igrala trgovska
mornarica poedinih velikih držav, posebno Anglije in
Zedinjenih držav Severne Amerike vedno v večji in
večji meri odločilno vlogo. Šele ko je Amerika vstopila
v svetovno vojno s svojim ogromnim parkom trgov¬
ske in vojne mornarice, šele ko je Amerika zavarovala
svojim zaveznikom s svojo pospešeno grandijozno zgrad-
njo zlasti nove ogromne transportne flote vsa trgovska
pota in ves trgovski promet na morju in odbila zmago-
nosno vse napade, posebno nemških sovražnih podmor¬
nic, se je definitivn oodločila vojna v prid antante.

Trgovske ladje so vojujoče države v svetovni vojni
taktično uporabile za najrazličnejše pomorske operacije,
in to predvsem v organizacijo konvoja-sistema (eskorte)
za transport vojaštva, orožja ter drugega vojnega mate¬
riala, živil in slično, v raznih akcijah proti podmornicam
za dragiranje mrež in minolovk, za polaganje min, za
patrolno službo, pa tudi kot pomožne križarke.

Bilo bi preobširno razpravljati o vlogi, ki jo je igrala
trgovska mornarica poedinih držav v svetovni vojni. Naj
mi bo v tem oziru dovoljeno samo na kratko poudariti
sledeče:

Ob pričetku vojne se je vodila velika borba med boju¬
jočimi se državami za popolno onemogočenje in even-
tuelno popolno uničenje pomorskih trgovskih odnosov
med sovražnimi in ostalimi državami. V početku 1. 1915.
je nemška vojna mornarica posebno s svojimi osmimi
lahkimi križarkami in dvema oklopnima križarkama
resno ogražala pomorske komunikacijske linije v in¬
teresnih sferah Velike Britanije, zlasti Indijskega, Atlant¬
skega in Tihega oceana. Znano je, da so se v tem oziru
posebno odlikovale križarke Emden, Karlsruhe in Ko-
nigsberg.

Nemčija je nato v tem boju uporabila še 12 bivših
trgovskih ladij, katere je oborožila kot pomožne križar¬
ke. Celotni rezultat tega podviga je bil ta, da so ti bro-
dovi potopili skupno 161 trgovskih ladij in 9 vojnih
brodov s skupno tonažo preko 700.000 ton.

Velika Britanija ter pomorske sile Francije, Italije in
Belgije so imele polne roke dela, da so si zavarovale svoj
zavezniški pomorski promet in da so na drugi strani
blokirale nemške baze v Zeebrugge in Ostendu.

Isto so seveda vršile v izdatni meri v Sredozemskem
morju francoska, posebno pa italijanska vojna mor¬
narica.

V svetovni vojni se je vodila na morju borba predvsem
proti dvema vrstama prometa, in to proti trgovini in
proti prevažanju vojaštva in vojnega materiala. V sve¬
tovni vojni ni bilo antanti nevarno samo omenjeno
bojevanje Nemčije s križarkami, temveč posebno od
1. 1915. dalje vojna s podmornicami, ki se je poostrila
tako, da je končno vstopila vsled nje konec leta 1917.
Severna Amerika v svetovno vojno. Antanta je uvedla
zato v svojo obrambo poseben konvoj-sistem, ki je pričel
brezhibno funkcijonirati, posebno tedaj, ko je vstopila

78

Kr. brod »Hvar« v spremstvu dveh torpedovk

v svetovno vojno v svojini ogromnim parkom trgovske
in vojne mornarice Severna Amerika. Zavezniki so za
časa svetovne vojne na ta način prepeljali preko morja
samo vojaštva 6,000.000 mož.

Ogromni so bili napori antante v tem oziru! Znano
je, kako je italijanska vojna mornarica blokirala vso
Otrantsko ožino v 1. 1916. in sicer posebno s pomočjo
francoskih podmornic, tako da je bil ravno vsled tega
omogočen tudi prevoz srbske armade po albanski Gol¬
goti na otok Krf.

Naravnost ogromno službo pa so izvrševale v tem oziru
zaveznikom severnoameriške ladje, ko so se pričeli veliki
transporti zavezniških vojsk preko Atlantskega oceana.

Začetkom vojne je imela ameriška transportna flota
na razpolago, in sicer 1. julija 1917 samo 94.000 brutto
reg. ton. Z neverjetno brzino je pričela Amerika z grad¬
njo transportnih brodov, ter je bilo v decembru 1918 v
Ameriki dograjenih že 533 brodov s skupno tonažo
3,030.406 ton.

Konvojska služba je tako izvrstno delovala, da se je
koncem 1. 1917. pri konvojski službi potopilo samo 0.5 %
brodov na poti iz Evrope v Ameriko in 1 % brodov na
poti iz Amerike v Evropo. Kako ogromno službo je
vršila trgovska mornarica že v pričetku svetovne vojne
v Veliki Britaniji, izhaja najbolje iz statistike. Iz nje
je razvidno, da je že konec marca 1915. leta prepeljala
Anglija iz raznih kolonij in Anglije okrog 1,000.000 vo¬
jaštva in 140.000 ranjencev brez vsake izgube.

Zanimiva je statistika o prevozu srbske vojske z otoka
Krfa v Solun, kjer je bilo na 15 trgovskih brodih in 5

pomožnih križarkah prepeljano z otoka Krfa v Solun
vsega 120.000 vojaštva in 9.500 konj, ne glede na vojni
materijah

Študiju uporabe lastne trgovske mornarice in zaščiti
njene navigacije za obrambo domovine mora posvetiti
vsaka pomorska država posebno pažnjo, kajti v bodoči
vojni bo igrala gotovo trgovska mornarica še veliko važ¬
nejšo in obširnejšo vlogo kot do sedaj. Javna tajnost je,
da posvečajo posebno velesile vedno v večji in večji meri
odlično pažnjo študiju, kako naj se še izdatnejše uporabi
v svetovni vojni trgovska mornarica. Ne zadovoljujejo
se samo s tem, da predpisujejo trgovskim brodom v
gotovih slučajih primemo konstrukcijo, ki takoj omo¬
goča, da se trgovski brod v slučaju vojne spremeni v
pomožen brod, temveč polagajo danes veliko važnost
tudi na praktičen pouk osobje trgovske mornarice.

Č.l. XIV. washingtonske pogodbe iz 1. 1922. izrecno
določa, da se more graditi krov trgovske ladje tako, da
se zamorejo postaviti na krov 15 cm kalibrski topovi.
Tudi kar se osobja trgovske mornarice in njihove iz¬
obrazbe tiče, se pazi tudi pri trgovski mornarici danes
na to, da se izvežbajo oficirji, kakor tudi osobje v tako
važnem vodstvu konvoja, kakor tudi v polaganju min, v
cik-cak kurzu in v signalni službi. Tudi v naši jugoslo-
venski trgovski mornarici se je uvedla praksa, da je
ukrcan na naši trgovski ladji »Vila Velebita« pomorski
oficir naše jugoslo venske vojne mornarice, ki poučuje
bodoče pomorske častnike v pomorski vojni strategiji.

Izkustva svetovne vojne nas torej uče, da mora vsaka
država posvetiti vso pažnjo ne samo razvoju svoje vojne

79

mm'

mornarice, temveč tudi čim močnejšemu razvitku svoje
trgovske mornarice in gradnji primernega trgovskega
plovnega parka, ter končno praktični izvežbanosti po¬
sadke trgovskih ladij v svrlio obrambe domovine v
slučaju vojne nevarnosti.

In v resnici obračajo vse pomorske države, ki razpo¬
lagajo z vojno mornarico, največjo pažnjo tudi lastni
trgovski mornarici in zaščiti svoje svobodne navigacije,
in to posebno z ozirom na washingtonski dogovor iz
1. 1922. Tudi naša država bo morala v tem slediti zgledu
ostalih pomorskih držav.

Posamezne države morajo že sedaj izbirati izmed bro-
dov trgovske mornarice one, ki bi bili primerni, da se
v slučaju vojne uporabijo kot pomožne križarke, ki bi
se mogli uporabiti v zaščito konvoja, brode, ki bi se
mogli uporabiti za iskanje min, patroliranje in polaga¬
nje mrež proti podmornicam in končno brode za mani¬
pulacijo z minami, kjer je v prvi vrsti važna njihova
brzina in slično.

Predvsem bodo morale vplivati države še bolj kot do
sedaj s primernimi subvencijami in tudi premijami na

Avijonske ladje

Po nemškem originalu spisal T. H.

Neobhodna potreba, da ima mornariško zračno orožje
ne samo svoje izhodišče na obrežju, temveč da se nje¬
gov delokrog razširi tudi na akcije na odprtem morju,
je bila povod, da so začeli v raznih mornaricah misliti
na to, da jemljejo avijone na večje bojne ladje, iz
katerih so avijoni s pomočjo posebnih naprav, imenova¬
nih katapulte, lahko startali tudi na odprtem morju. Ti
katapultni avijoni nimajo možnosti nositi s seboj težke
bombe za direktni napad na sovražnika, temveč služijo
v prvi vrsti v izvidniške svrhe. Čeravno je zračna izvid-
niška služba velike važnosti, vendar so začeli pri velikih
mornaricah misliti tudi na to, da naj bi bili taki avijoni
sposobni nositi tudi tak bombni tovor, da lahko po po¬
trebi, tudi na odprtih morjih, posežejo v aktivno borbo,
kjer bi to slučaj ali potreba zahtevali.

Tako se je čutila potreba, da se izgradijo nekaka
plavajoča avijonska pristanišča. Taka prvotna pristanišča
so bile v to svrho preurejene avijonske matične ladje,
ki so s pomočjo posebnih naprav omogočale, da spustijo
v morje lažje avijone, ki so na morski gladini lahko
startali ali pa v zatišju ladje pristajali in ki so jih s
pomočjo istih naprav, žerjavov, lahko dvignili na ladje.
Toda tako pristajanje je vselej odvisno od stanja morske
površine, ki je lahko mirna ali razgibana od valov, ter
ne predstavlja zato tako matična ladja idealnega oporišča
za avijone, ki naj bi v pravem času in na pravem mestu
lahko posegli v borbo. Velike težave takega postopka
tudi že pri rahlo razburkanem morju, nujna potreba, da
se pri tem postopku avijonska matična ladja ustavi, so
izkazale, da je taka matična ladja lahko le zasilna opora
za zračno orožje mornarice.

Ta težavni problem je našel svojo rešitev že proti
koncu svetovne vojne, ko so začeli pri velikih morna¬
ricah preurejati bodisi trgovske ladje, bodisi večje vojne
križarke tako, da so preurejali krov ladje v veliko ravno
površino na kateri je na enem skrajnem robu bila vsa ona

gradnjo primernega modernega trgovskega plovnega
parka, ki bo v slučaju potrebe tudi primemo služil
v obrambo domovine. V tem oziru igra seveda veliko
vlogo vprašanje brzine pomorskih brodov, možnost insta¬
lacije topov večjega ali manjšega kalibra, silhueta broda,
način izgradnje broda itd.

Končno bo treba voditi račun tudi o načinu uporabe
osobja trgovske mornarice za obrambo domovine, in to
na posameznih trgovskih ladjah v vojni in tudi kot
rezervna posadka vojnih brodov. Radi tega obračajo vse
države največjo pozornost razvoju pomorskega prometa,
strokovnemu pouku na pomorskih akademijah, kakor
tudi v efektivni službi na trgovskih brodih, da bo osobje
trgovske mornarice v slučaju sovražnosti moglo služiti
čim učinkovitejše obrambi domovine.

Prepričan sem, da bo tudi naša država in naši odgo¬
vorni vojaški faktorji, ki odločujejo o obrambi države
in ki so do sedaj vsikdar dokazali, da stoje na višini svoje
naloge, posvetili primerno pažnjo in skrb razvitku in
procvitu naše mlade, toda zdrave trgovske mornarice.

naprava, ki jo imajo druge ladje v sredini na ladji, torej
mostovje, dimniki in drugo. Iz takih ladij lahko startajo
in pristajajo avijoni s kolesi v vsakem vremenu in na
poljubnem mestu.

Tako so nastali moderni avijonski nosilci, ki imajo to
prednost, da se pri mornaricah laliko udejstvujejo avi¬
joni na kolesih (zemeljski avijoni), ki so lažji in bolj
gibčni od plavajočih avijonov Ihidroavijonov), Avijon¬
ska ladja nosilka, ki je sedaj že po posebnih načelih
grajena, spremlja kot plavajoči aerodrom floto na viso¬
kem morju in operira skupaj z njo kot njena samostojna
edinica.

Sodobna mornarica sestoji potemtakem iz ladij in
edinic, ki nosijo topništvo, torpede in avijone. Razlika
med avijonsko matično ladjo in med avijonsko ladjo
nosilko je torej v tem, da prva prenaša lahko le liidro-
avijone, medtem ko je na drugi mesta za zemske avijone
na kolesih. Avijonski matični ladji soroden je avijonski
transporter, ki ima nalogo, transportirati na oddaljeno
obal večje število avijonov, oziroma od transporterja
manjši avijonski tender, ki služi v glavnem za pomoč v
morje padlim avijonom, na katerem so delavnice za
popravilo pokvarjenih avijonov na odprtem morju.

Tudi na večjih edinicah raznih mornaric, približno
nad 6000 ton velikosti, se nahaja redno eden ali več
avijonov, ki pa sestavljajo nekako dodavno orožje do-
tičnih večjih edinic.

Omembe vreden je posebni tip pomorske edinice, tako
zvana avijonska križarka, ki ima naprave, da lahko ope¬
rira z razmeroma večjim številom avijonov, ki jih lahko
s pomočjo katapulta postavi v letenje ter je v to svrho
tudi temu primerno grajena, Doslej edina taka pomorska
bojna edinica je norveška križarka »Gotland«, ki nosi
na sebi do 8 avijonov.

Pri vseh velikih mornaricah prevladuje doslej tip
avijonskega nosilca, ki se tako po svoji izgradnji, kakor

80

po svojem originalnem zunanjem izgledu docela loči od
ostalih pomorskih bojnih edinic.

Kako velike važnosti je ta vrsta ladij, je razvidno tudi
iz tega, da je bila določena omejitev v številu in tonaži
na razorožitvenih konferencah v Washingtonu (1922) in
Londonu (1930) tudi za to vrsto ladij.

Po sedaj obstoječem načrtu omejitve v izgradnji avi¬
jonskih nosilcev je položaj pri velikih mornaricah do¬
pustna sledeča tonaža:

USA 135.000 ton Francija 60.000 ton

Anglija 135.000 ton Italija 60.000 ton

Japonska 81.000 ton Nemčija 47.250 ton

Mimogrede bodi rečeno, da je dogovor omejitve velja¬
ven le do konca leta 1936.

Starostna meja za avijonske nosilce je določena na
dobo 20 let, največji artiljerijski kaliber na 20.3 cm in
velikost na največ 27.000 ton. Izjemo tvorijo le ameriški
nosilci »Saratoga« in »Lexington«, ki imajo tonažo 30
tisoč ton.

Poleg običajnih avijonskih nosilcev, ki imajo krovne
naprave, dimnik, mostove itd. ob robu ladje, obstojajo
tudi taki, ki nimajo na ravni strehi ničesar. Avijone
dvigajo na krov s pomočjo posebnih dvigal. Posebna
lastnost sodobnega avijonskega nosilca je njega velika
hitrost. Prisiljen je obračati se vselej proti vetru, kadar
avijoni iz njega startajo ali na njem pristajajo ter je tako
dostikrat prisiljen menjati kurs v primeri s floto, s
katero operira. Z ozirom na hangarje, ki jih ima pod

krovom, je tak nosilec avijonov vedno nad morjem visoko
grajena ladja in zato na daleč vidni cilj za sovražno
artiljerijo. Vsled velikih prostorov, ki jih zavzemajo
avijoni in druge letališke naprave, ima nedovoljne okle¬
pe. Zato mora posedovati tako hitrost, da se lahko po
opravljenem delu sovražni artiljeriji umakne. Očividno
je njegova obsežna površina izvrstni cilj za napade iz
zraka. Zato ima vse polno srednje in male protiavijonske
obrambne artiljerije.

Iz vsega je torej razvidno, da predstavlja ta posebni
tip ladje za vse mornarice ne samo iz gradbenih, temveč
tudi iz taktnih vidikov težavni problem. Vendar je tudi
v svoji sedanji obliki za mornarico neobhodno potreben,
ker je le avijonski nosilec v stanju da sodeluje z dovolj-
nim številom avijonov v bitki na odprtem morju s tako
nevarnim zračnim orožjem, ki resno ogroža s svojimi
bombami sovražno brodovje. Poleg tega so na nosilcu
seveda tudi izvidniški avijoni, ki so od neprecenljive
vrednosti za lastno brodovje, kakor tudi avijoni-lovci za
lastno obrambo. Velika prednost nosilcev pred matič¬
nimi ladjami je tudi ta, da medtem, ko je st a rt arije iz
ladje, ki se mora umikati ali naglo ploviti nemogoče,
omogoča avijonski nosilec svojim avijonom večkratno
poseganje v borbo, kajti avijoni lahko na njem poljubno
pristajajo, se zalagajo z gorivom in municijo ter zopet
startajo.

Mornariška avijacija se mora torej zahvaliti uvedbi teh
avijonskih nosilcev za možnost nepretrgane operativne
sposobnosti, večkratno ponovno napadanje sovražnega
brodovja ter stalno obrambo lastnega bradovia v zraku.

Ponos naše pomorske zračne sile: Hidroplani za bombardiranje

Tekmovalno oboroževanje na morju

Dr. Sovdat Miro

Takoj po svetovni vojni se je pričelo tekmovanje v
gradnji velikih morskih kolosov, kajti izglodalo je, da
bo bodoči konflikt nastal v Tihem oceanu, kjer je Ja¬
ponska zavzela vse večji razmah z ozirom na prilike,
nastale po svetovni vojni.

Tako je Anglija po štirih letih gradnje zgradila le¬
ta 1920. največjo bojno ladjo sveta »Hood«. Ta ladja,
katero so v zadnjem času po izpopolnjenosti oborožitve
presegle ladje drugih držav, je prva, ki je bila v tem času
zgrajena na preizkušnjah skageraške bitke.

Ladja je dolga 261 m in 22 m široka, njen deplasman*
znaša 45.000 ton ter ima zelo močan oklop nad in pod
vodo. Moč strojev znaša 151.000 PS in ima brzino 31 milj.
Oborožena je s poleg neštetimi topovi tudi z 8—10 proti-
avionskimi topovi kalibra 10,2 cm in šestimi torpednimi
cevmi. Seveda sta Amerika in Japonska takoj začeli
graditi vojne ladje s 34.000 tonami deplasmana in jih
oborožili s težkimi 46 cm topovi. Anglija je nato odgo¬
vorila e tem, da je napravila načrte za gradnjo ladje

* Po Arhimedovem zakonu izgubi vsako telo, katero potopimo
v vodo, toliko na svoji teži, kolikor znaša teža izpodrinjene vode.
Torej, količino vode, katero izpodrine s svojim truplom ladja,
merjena v tonah, imenujemo »izpodrinjene tone«,  ali v pomorskem
svetu imenovane »tope deplasmana«. Deplasman vojnih ladij se
vedno meri kador so popolnoma naložene.

48.000 ton, oboroženo z 9 topovi po 46 cm in 16 topovi
po 15,2 cm ter brzino 32 milj.

Med tem časom pa se je v Evropi marsikaj izpreme-
nilo in vse težišče se je preneslo nazaj v Evropo. Anglija
nikakor ni mogla stati ob strani oboroževalnemu tekmo¬
vanju Francije in Italije, katerih slednja je začela gra¬
diti v svoje posebne namene v Sredozemskem morju
lahke in brze edinice. Tako je prišlo do \vasbingtonskega
dogovora, ki je graditev takih bojnih kolosov omejil na

35.000 ton in artiljerijo 46 cm.

Od tedaj sta bila zgrajena samo dva taka kolosa, in
sicer »Nelson« in »Rodney«. Nosivnost teh ladij s po¬
polno oborožitvijo znaša 40.000 ton. Med tem, ko sta se
Italija in Nemčija omejile na gotov tip ladje, ki odgo¬
varja političnemu imperializmu, so se druge velesile
izčrpale z gradnjo teh kolosov, katerih stanje bo prvega
januarja 1. 1937. naslednje:

Anglija bo imela 12 edinic s 384.950 tonami ter preko
določeno dobo starosti in 3 edinice s 190.700 tonami, ki
niso prekoračile tega roka. Amerika 10, ki so prekoračile
dobo starosti s 294.200 tonami ter 5 edinic s 159.700 to¬
nami. Japonska 7 edinic s 218.630 tonami preko, ter 2 s
65.440 tonami, Italija 4 s 84.527 tonami ter 2 s 70.000
tonami, Francoska 9 s 185.925 tonami ter 3 s 85.000 to¬
nami, ki niso prekoračile določeno dobo.

Nemčija pa bo imela v gradnji 5 ladij s 62.000 tonami,
kar sledi, da imajo nemške ladje, četudi manjše po

touaži, vendar z ozirom na gradnjo in oborožitev skoraj
enako moč. Tako že sedaj lahko štejemo kot najmočnejše
in najmodernejše oklopnice nemške oklopnice »Deutsch-
land«, »Admiral Sclieer« in »Admiral Spee«. Te ladje,
ki imajo samo 10.000 ton, so tako moderno opremljene,
da se lahko spustijo v boj z vsako večjo bojno ladjo. Ne
smemo seveda pozabiti na Francijo, ki je takoj nato
odgovorila z gradnjo dvakrat tako velikih ladij, in sicer
»Dunkerque« in »Strasbourg«, ki imata deplasmana po
26.500 ton in dolžino 215 metrov, oboroženi pa sta s
topovi 33 cm.

Italija je takoj nato začela graditi dve bojni ladji po 35
tisoč ton, in sicer »Vittorio Veneto« in »Littorio«; Fran¬
ciji seveda tudi to ni bilo všeč in je sedaj pričela graditi
dve bojni ladji po 35.000 ton »Richelieu« in »Jean Bart«,
ki bosta imeli 8—12 topov po 38 cm. Vse to je zopet
prišlo navzkriž z angleškimi težnjami, kar pa se je ne¬
kako poravnalo v dogovoru iz decembra 1935.

Nemčija, ki se je sporazumela z Anglijo, da zgradi
le 35 % angleške moči, je pričela sedaj graditi dve ladji
po 26.000 ton z 9 topovi po 28 cm: v kratkem ima tudi
namen začeti z gradnjo ladij po 35.000 ton.

V tej oboroževalni tekmi je nastal, rekel bi, nov
standard, tip križark 10.000 ton deplasmana, ali bolje
rečeno, nastale so »washingtonske križarke«, ki imajo
skoraj v vseh državah naslednje karakteristike: dolžino
od 180—190 metrov, širino 18—25 m in brzino od 32 do
38 morskih milj. Oborožene pa so z 8—10 topovi 20,3 cm
in 8—12 torpednih cevi; poleg tega pa nosijo s seboj
eno do dvoje letal. Italija, ki je pričela svojo avanturi¬
stično politiko v Sredozemskem morju, se je v tem oziru
dobro pripravila in kot smo videli, spravila v zadnji
italijansko-abesinski vojni v zagato Anglijo, ki je mislila,
da gradi najhitrejše križarke na svetu le v parado.
Italija ima, kot rečeno, najhitrejše, dobro oborožene in
oklopljene križarke »Trieste«, »Bolzano«, »Trento«, ki
imajo brzino do 40 milj na uro. Poleg teh križark, ki
imajo oklop do 140 mm, so vse države, predvsem pa
Italija, začele graditi manjše; imajo veliko brzino in so
vsled tega seveda oborožene z lahkimi topovi od 14 do
15 cm. K tem prištevamo najhitrejše lahke križarke
sveta, katere poseduje Italija, in sicer »Condotieri«,
klasa, ki imajo samo po 5069 ton od 37—44 brzine, dol¬
žine pa 170 m, oborožene pa so z 8 topovi po 15,2 cm
in 4 torpednimi cevmi, z več lahkimi topovi in katapol-
kom s tremi zrakoplovi. Teh ima štiri, in sicer »Giovanni
della Bande Nere«, »Bartolomeo Colleoni«, »Alberto de
Giussano«, »Alberico da Barbiano«. Tem sledijo za kakih
60 ton manjša dva: »Luigi Cadorna« in »Armando Diaz«.
Za temi imajo tri križarke po 6586 ton; zadnji dve, ki
sta bili spuščeni v morje letošnje leto, imata po 8000 ton.
Anglija je tudi zgradila 17 sličnih križark, ki pa nimajo
tako velike brzine. Francija je v zadnjem času zgradila
9 sličnih manjših križark, od katerih pa se samo »Emil
Bertin« po brzini približuje zgoraj imenovanim italijan¬

skim križarkam. Amerika jih poseduje 17, ki so pa bile
večinoma zgrajene že pred letom 1924. »Raleigh« je
najhitrejša izmed ameriških križark. Japonska pa ima
19 križark tega tipa. Nemške križarke imajo 6000 ton,

9 topov po 15 cm in 12 torpednih cevi ter 1 katapulk za
2 zrakoplova. Nemčija pa ima v grandji tri križarke po
10.000 ton, ki bodo oborožene z 8 topovi po 20,3 cm.
Po londonski pogodbi se od 1. 1935. do konca 1. 1942.
ne sme graditi nobene velike križarke več. Izgleda, da
bo s tem tudi konec tvashingtonskili križark.

Lahko križarko pa so omejili na 8000 ton, oboroženo
s 15,2 cm topovi. Kar se pa tiče razoračev, pa do sedaj
Francije ni prekosila še nobena država. Ona je namreč
že pred londonskim dogovorom posedovala najmočnej¬
šega in nahitrejšega razorača. Anglija bo imela 1. 1937.
96 razoračev, ki so prekoračili določeno dobo starosti,
ter 75 razoračev, ki niso prekoračili tega roka. Japonska
57 preko, in 48 izpod, Amerika 227 preko ter 5 izpod,
Francija 36 preko in 56 izpod, Italija 51 preko in 45
izpod.

V bodoči vojni bo vsekakor podmornica igrala važno
vlogo posebno za države, ki posedujejo kolonije. Tudi v
tem je nastalo razumljivo medsebojno tekmovanje. Lon¬
donski dogovor iz 1. 1930. je predvideval 2000 ton kot
mejo za gradnjo podmornic, oboroženih s 13 cm topovi.
Izjemoma pa je dovolil vsaki velesili, da zgradi tri pod¬
mornice z 2800 tonami in 15 cm topovi. Največjo pod¬
mornico ima do sedaj Francija, »Surcouf,« ki ima 3000
ton nad vodo in 4300 ton pod vodo. Dolga je 110 metrov,
ima lahek oklop, je oborožena s 23 cm topovi ter ima
14 torpednih cevi.

Nemčija in Italija sta pričeli graditi manjše podmor¬
nice po 250 ton. Potapljanje traja 3—40 sekund v glo¬
bočino 130 m. Oborožene so s 5—8 torpednimi cevmi in
z 1—2 topovi. Brzina znaša 21 morskih milj in pod vodo

10 morskih milj.

Anglija ima največ podmornic. Toda 1. 1937. izgleda,
da bo stanje sledeče:

Francija 30 preko določ. roka starosti in 77 izpod ter.

Baltiške države ne pridejo v poštev pri tem tekmo¬
vanju, kajti njihove ladje so večinoma stare po 37—40
let in za gradnjo novih, ki se od leta do leta, posebno
kar se tiče oboroževanja in brzine, stopnjujejo in moder¬
nizirajo, nimajo denarja.

Nemčija je že sedaj močnejša kot vse baltiške države
skupaj. Verjetno je, da Nemčija vsled nove težnje po
kolonijah, zavrže sporazum z Anglijo. Tako se bo nada¬
ljevalo neizprosno tekmovanje, katerega neizbežna po¬
sledica bo vsled ogromnih stroškov, le katastrofa . . .

Torpedo — najstrašnejše pomorsko orožje

(Ob sedemdesetletnici iznajdbe)

Torpedo, to strašno pomorsko orožje, je v ozki zvezi
z zgodovino ladjedelstva na Reki. Tu so bili pred več
kakor pol stoletjem izvršeni prvi poizkusi, sprva težki,
ki so prinesli pozitivne rezultate. Tu se je rodilo naj¬
strašnejše pomorsko orožje — torpedo. S tem je bila
dana podlaga za popolno spremembo vojne mornarice.
Spremeniti se je morala obramba in osnovati na drugi
bazi napad. Kajti torpedo je postalo mnogo bolj sigurno
orožje kot vsi topovi. V gotovi smeri, v kateri je vržen,
ne zgreši cilja. Okoli njega je nastala popolnoma nova
tehnika streljanja. Torpedo je tem strašnejše orožje, ker
deluje nenadno iz velike daljave in nosi velilke količine
najhujšega streliva. S časom se je njegov komplicirani
mehanizem izpopolnil. Kot je znano, ženeta ga dva
vijaka s strojem na stisnjen zrak. To je tudi silno drago
orožje. V mornarici so ga izpopolnili skoro do popol¬
nosti. V zadnjih letih pa ga uporabljajo tudi na letalih.
Bombe, ki jih mečejo letala z velike višine, ne zadenejo
vedno cilja. Ko aeroplan leti, pade bomba iz njega v
paraboli. Pri tem je treba računati hitrost letala, padanje
bombe, njeno težo, veter itd., da se more sploli vsaj s
približno natančnostjo zadeti cilj. To je zelo težavno,
veliko se porabi bomb, ki ne zadenejo cilja. Zato so
začeli uporabljati torpede. Letalo nosi spodaj po enega
ali več torpedov. Iz velike višine se spusti letalo v smeri
cilja, spušča se, oziroma leti tako nekaj sto metrov, odda
torpedu zadostno brzino in ga spusti proti cilju. To je
tako imenovano »pikiranje«. Tukaj ima torpedo večjo
prednost pred bombami, ker odstotek možnosti, da za¬
dene cilj, je veliko večji. To je posebno pomembno pri
streljanju na omejene cilje majhne, kot so n. pr. ladje.
Cilj je samo nekaka elipsa, z dolgostjo nekaj sto metrov
in mnogo manjšo širino, kot je pač velika ladja. Pod to
sliko namreč vidi letalec ladjo iz zraka. Pri letalu se pa
s takim streljanjem (pikiranjem) zveča ranljivost. Letalo
se mora spustiti precej nizko, z ladje pa ga vidijo kot
približajočega na isti točki. S tem jim je omogočeno
merjenje s topovi, čeprav samo za kratek čas, kar pa je
lahko za letalo usodno.

Torpedo se je torej popolnoma uveljavil na morju,
velika naloga ga še čaka v zraku, ko bo prilagojen
letalom še z nadaljnjimi izpopolnitvami. Od prvega
meta torpeda, ki so ga izvršili v oktobru 1866 v reški
luki, je preteklo torej točno 70 let. Od takrat se je to
orožje silno izpopolnilo z naraščajočo vojno tehniko.
Povečala se je učinkovitost, hitrost, nastala je takorekoč
nova tehnika, — tehnika torpeda. Tvornica torpedov na
Reki Whitehead je postala tako znana zaradi novega
izuma po vsem svetu.

Tej pomembni obletnici je posvetil Institut za poli¬
tično in ekonomsko geografijo tržaške trgovske višje šole
v svoji knjigi kar celo poglavje.

Začetek izdelovanja torpedov sega v 1. 1858., ko so
nekateri reški kapitalisti zamislili ustvaritev ladjedelnice
in tehničnega veleobrata za izdelavo ladij. Glavni namen
pa je bil v tej novi industriji izdelovanje gonilnih stro¬
jev. Naziva!o se je »Reško tehnično podjetje«, njegovi
glavni predstavniki pa so bili Iginij de Scarpa, Karl
Meynier in Robert Whitehead, ki je malo preje zapustil

mesto ravnatelja v tovarni strojev Studhoff v Trstu. Ta
tovarna je postala potem tovarna strojev pri Sv. Andreju,
sedaj pa tvori del »Cantieri Riuniti deli’ Adriatico«.

Iznajdba torpeda.

Da se je to novo reško podjetje tako hitro dvignilo,
gre predvsem zasluga Robertu Whiteheadu. V tistem ča¬
su, to je bilo 1. 1860., si je fregatni kapitan bivše avstro-
ogrske mornarice, Ivan Luppis, zamislil izgradbo čolna s
strelivom in katerega eksplozija bi bila povzročena s pri¬
pravo na udar. Po zamisli samega iznajditelja, bi to
orožje služilo izključno samo v obrambne namene. Slu¬
žilo bi samo za obrambo pred sovražnimi ladjami. Iznaj¬
ditelj si je zamislil, da bi to novo orožje spuščali le
z obale iz za to pripravljenih prostorov. Toda napredek
je pokazal drugače. Priprave za met so se namestile, in
to izključno, le na ladjah. In orožje, ki naj bi služilo
samo za obrambo, je dobilo izključno napadalni značaj.
S prenosom na ladje pa je ogromno pridobilo na učin¬
kovitosti. Luppis ni bil tehnik in ni mogel torej zami¬
sliti konstrukcije novega orožja s tehnične strani. Za to
mu je bila potrebna pomoč izkušenega konstruktorja, in
po nasvetu svojega prijatelja Ivana de Giotta, takratnega
reškega župana, je dobil potrebno pomoč v Robertu Whi-
teheadu, ki je takoj uvidel izredno važnost Luppisove
iznajdbe in je z njim pričel proučevati tako nastajajoči
torpedo.

Whitehead je genialni zamisli dodal svojo izkušenost.
Spoznal je, da je Luppisova naprava, kot novo orožje,
zelo vidna in da bi jo sovražnk kaj kmalu opazil. Izpo¬
stavljena pa bi bila tudi vetrovom in valovanju morja v
svoji prvotni obliki. Obrambni učinek bi bil torej zelo
zmanjšan. Zaradi tega bi bila takoj podvržena defen¬
zivni reakciji napadene sovražne ladje. Zato je White-
head kmalu uvidel, da za novo iznajdbo ne bo preveč
prostora na površini, ampak da mora poiskati novo pot
— pod vodo. Napravo, seveda spremenjeno, naj bi
gnal vijak, ki bi se pričel vrteti avtomatično ob spustitvi
torpeda v vodo. Naprava bi morala biti sposobna ob¬
držati tudi določeno dano smer.

Vse te nove izpopolnitve so preštudirali v reškem teh¬
ničnem podjetju. L. 1866. je bil prvi torpedo že gotov
in ob koncu leta so ga tudi preizkusili pred posebno
komisijo, ki je bila sestavljena iz kompetentnih oseb
armade in vojne mornarice. Priprava je bila cilindrična.
Na vrhu in v sredini je imela plavutam podobne pri¬
prave za dajanje smeri, dolge po pol metra, premer je
bil 356 mm. Torpedo je bil 3,55 m dolg, tehtal je 136 kg
s 15 kg streliva. Začetna hitrost je bila 6 do 7 vozlov za
prvih 640 m. Uspehi prvega poskusa so bili zadovoljivi
in v marcu 1867 je bila sklenjena pogodba med White-
headom, Luppisom in avstrijsko vlado za izdelovanje
torpedov, oziroma za nadaljevanje poizkusov.

Važnost torpeda so uvidle vse države.

Preteklo je le malo časa, in že so vedeli po vsej Evropi,
pa tudi v Ameriki in drugje, da je bilo iznajdeno novo
učinkovito sredstvo za vojno na morju. V juliju 1870 so
bili izvršeni poizkusi v Sheernessu na Angleškem. Na-

84

slednjega leta pa so se že vršila pogajanja med avstrijsko
in angleško vojno mornarico za podeljenje pravice izde¬
lovanja torpedov, ki se je z uspehom končala. L. 1872.
je tudi Francija dobila pravico, 1. 1873. pa Nemčija in
Italija. Tako je iznajdba šla v vse države: 1. 1875. na
Švedsko, Norveško in Dansko, 1. 1876. na Turško v Ru¬
sijo, 1. 1877. na Portugalsko, potem Argentinijo, Čile.
Belgijo, Grško, 1. 1885. na Nizozemsko, 1. 1891. v Zdru¬
žene države, 1. 1895. na Japonsko in 1. 1901. na Kitajsko.

Whiteheadovo podjetje se je sčasom stalno večalo in
razširjevalo. L. 1873. je kupil reško tehnično podjetje
ter tako ustanovil »Tvornico torpedov Whitehead«. Tor¬
pedo so vedno bolj in bolj izpopolnjevali, tako da je
dobil obliko, kot jo ima danes. L. 1878. so uvedli dva
vijaka mesto enega, ki pa se nista vrtela paralelno v isto
smer, ampak v nasprotni smeri. Isti sistem je bil potem
uveden tudi na letala, seveda zelo kasno, šele pred nekaj
leti, in to za letala z največjo hitrostjo. L. 1879. so apli¬
cirali na torpedo stroj »W« in distributivne cilindrične
zaklopke, 1. 1882. pa regulatorja potapljanja na zadnji
strani rezervoarja zraka. L. 1888. so uvedli napravo za
tempiranje in pripravo za potapljanje na zračni pri¬
tisk. Tako je nastal torpedo, kot ga vidimo danes na
vojnih ladjah. Za to je bilo pač treba velike muke,
trpljenja in denarja, da je to strašno orožje prišlo do
svoje popolnosti in uporabe,

Velika važnost podjet ja.

Ko je umrl Robertu Whiteheadu sin John in potem še
zet grof Jurij Hoyes, je bilo podjetje preurejeno. S tema
dvema je Whitehead izgubil svoja najboljša sotrudnika,
ki sta delila z njim vse muke in težave v dolgem in
napornem delu, kakor tudi nade in uspehe nove iznajdbe.
Podjetje je bilo preurejeno v anonimno društvo. Robert
Whitehead pa je kmalu nato umrl v visoki starost 82 let.
V dobi od 1866 pa do 1922 je to reško podjetje izvršilo

nič manj kakor 14.998 torpedov raznih velikosti. L. 1922.
pa je tvornica morala likvidirati in zapreti vrata.

Podjetje so potem nacionalizirali, t. j. spravili so ga
v italijanske roke. Skupina italijanskih finančnikov, ki
je že preje 1. 1920. nacionalizirala ladjedelnice Ganz-
Danubius na Reki, je kupila podjetje Whitehead in
začela ponovno z obratovanjem 1. 1924.

Do večjega razmaha je prišla tvornica, ko so izpopol¬
njevali torpede 450—533 mm debeline, dolgosti 5—7.5 m,
z 170—250 kg streliva s hitrostjo 45 vozlov na uro v
prvih 2000 metrih in 42 vozlov na 4000 m, ter 24 vozlov
na 15.000 m.

Tvornica je danes še obsežnejša kot preje. Ves prostor
obsega 35.000 m 2 , ima 150 elektromotorjev in 900 preci-
zijskih strojev. Delavcev, katerih večina je Specialistov,
je okrog 750, poleg 100 pisarniških moči.

Za preizkuševanje ima tvornica dva prostora, kjer spu¬
ščajo lahko torpede do 15.000 m in še več.

Sedaj so torpedo že tako izpopolnili, da ga z vso sigur¬
nostjo za dosego cilja lahko mečejo iz podmornic, ki so
100 m pod morsko gladino. Dovršenost vlada tudi v
sistemu glede meta z najhitrejših in najmodernejših
edinic. Torpedo spustijo samo z enim gibom. Tudi z
okretajočih se ladij na 90 stopinj na desno ali levo lahko
vržejo torpedo z vso sigurnostjo, kot da bi šla ladja v
ravni črti. L. 1932. pa je dosežena brzina znašala že
50 vozlov na prvih 4000 m.

Tako se torpedo izpopolnjuje vedno bolj in bolj,
vedno nove naloge ga čakajo, nove in severa težje. Vedno
iznajdejo kaj novega, kar poveča njegovo učinkovitost.
Vedno in vedno najdejo torpedu kako polje novega
udejstvovanja.

Važnost tega podjetja je za Italijo velika, sicer pa to
ni edina njihova tvornica. Kljub temu pa se nam zdi
čudno, da so pustili tako važno industrijo v neposredni
bližini meje.

Parada naših izvidniških hidroavijonov

85

Kr. torpedovka  »T 7« na Malti

Dr. Egon Stare: Naša parnplovna podjetja

Brodarsko akcionarsko društvo „Oceania“ d. d.,
Beograd

K članku v zadnji številki naše revije prinašamo na
željo avtorja v izpopolnitev članka še ta dodatek:

Čeravno je od dobe, ko sem napisal članek pod
gornjim naslovom, ki je izšel v 4—5 številki revi¬
je »Naše morje«, preteklo prav malo časa, t. j. neko¬
liko mesecev, vendar so se v tem času izvršile tudi pri
Brodarskem akcionarskem društvu »Oceania« d. d. Beo¬
grad, razne, za društvo in pa tudi za vso našo trgovsko
pomorsko trgovino in mornarico, važne izpremembe, ter
pokazuje B. a. d. »Oceania« v tem razdobju nadaljni
važni napredek.

Že v zadnjem članku sem poročal, da je trčil v juniju
estonski parnik v parnik »Oceanie«, »Mrav« v Rokav-
skem zalivu ter se je »Mrav« v četrt ure potopil z vsem
tovorom in se je rešila smrti samo posadka. Ker je bilo
očividno, da nosi krivdo pri tej nesreči samo estonski
parnik, je bila škoda krita po zavarovalnici, ter si je
mogla »Oceania« nabaviti nov, veliki in modemi preko¬
oceanski parnik »Dunav«, katerega je »Oceania« že
koncem junija t. 1. uvrstila v svojo trgovsko floto. Ta
parnik je do sedaj največji od vseh parnikov, ki jili ima
»Oceania«. Tovora nosi 7750, tonaže ima netto 2661,
brutto 4307 in Ind. H. P. 1.500.

V svojem prejšnjem članku sem ugotovil, da je vzpo¬
stavila B. a. d. »Oceania« v 1. 1937. po svoji lastni inici-
jativi še posebno  redno mesečno progo, s katero je spo¬
jila Suša k z vsemi večjimi lukami Severnega morja, in
to progo: Jadran-Severna Evropa, kjer pristajajo ladje
v Londonu, Amsterdamu, Rotterdamu, event. v Ham¬
burgu in Bremenu in po potrebi tudi v drugih lukah
Anglije, Belgije in Nemčije. Opozoril sem že zadnjič,
da je ta naša prva zračna proga s severnoevropskimi
državami postala izredno koristna in naravnost potrebna
za naš izvoz in uvoz.

Kako dalekovidna in pametna pa je bila trgovska
politika »Oceanie«, posebno z vzpostavitvijo te proge s
severnoevropskimi državami, so nam najbolj potrdili
svetovni dogodki. Vsled sankcij so nam bila popolnoma
zaprta italijanska tržišča, vsled meščanske vojne v Špa¬
niji pa je naenkrat ostalo vse špansko tržišče nepristopno
ladjam »Oceanie«, ter ladje »Oceanie« do nadaljnega ne
morejo pristajati v za nas danes važnih španskih prista¬
niščih: Barceloni, Alicante, Valenciji, Codix itd.

In ravno v tem času velike stiske je »Oceania« našla
vsaj mal ekvivalent v novo postavljeni progi s severno¬
evropskimi državami in vsemi večjimi lukami Severnega
morja. Ta proga je izredno važna za nadaljni razvitek

86

našega pomorskega prometa, saj se izvaža naše blago
ravno po tej progi v zemlje z dobro zlato valuto, kar
je danes zelo važno za naše narodno gospodarstvo, kar
sem že zadnjič v svojem članku poudaril. Ta naša prva
domača redna proga s severnoevropskimi državami se
vedno bolj in bolj razvija. Danes vozijo po tej progi
parniki naše domače B. a. d. »Oceanie« že dvakrat na
mesec v severno Evropo.

V drugi polovici meseca septembra t. 1. pa je napravila
»Oceania« še nadaljni napredek. Kupila je nov moderen
parobrod angleškega izvora »Mitignan«, ki bo dobil v
bližnji bodočnosti drugo domače ime. S tem parobrodom
je pomnožila »Oceania« tonažo domače trgovske morna¬
rice. Nabava tega novega parobroda bo služila naši trgov¬
ski mornarici gotovo v veliko čast, kajti ne glede na to,
da je ta parobrod najnovejše konstrukcije, ki se bo častno
uvrstil med ostale najnovejše parobrode »Oceanie«, ter
gotovo izborno služil na rednib pomorskih progah
»Oceanie«, ima ta parobrod razen tega še izredno krasne
številne potniške kabine, krasno jedilnico in druge salone
za potnike ter bo v izvrstni meri služil tudi našemu
turističnemu prometu. Ta parobrod nosi 3600 ton, ima

Ralek Adolf:

Horatio Nelson

najslavnejši svetovni admiral

H. Nelson se je rodil dne 29. septembra 1758. leta kot
sin duhovnika v Burliam Torpe. »Public school«, ljudsko
šolo, je obiskoval v Norvich a Narth Walshamu. Ko je
bil dvanajst let star, ga je vzel njegov .stric — brat nje¬
gove matere, ki je bil mornariški častnik — s seboj v
Zapadno Indijo, z ladjo »Raisonable«. Tako je pričela
njegova mornarska vzgoja. V' svojem petnajstem letu je
plul z jadrnico, fregato »Carras«, na Špicberge. Po šest¬
letni službi je bil že imenovan za mornariškega častnika,
kar je bil edinstven primer za takratne razmere. Njegova
mornariška karijera je tudi sicer zelo naglo napredovala.
Po dveh letih je bil imenovan za kapitana fregate »Hin-
chinbrook« in nato zopet po dveh letih za komandanta
na fregati »Albermarle«, s katero se je prvič srečal s
Francozi v Zapadni Indiji. Ponovno je potoval v Indijo
z ladjo »Boreas«; takrat se je tam seznanil z vdovo
dr. Vesbita, ki je bila nekaj let starejša kot on, in se z
njo poročil. Toda, ko se je vrnil v domovino, je bil po
tedanjih običajih odpuščen začasno iz službe. Vsi čast¬
niki in mornarji so bili prisiljeni čakati na prvo vojno
zaposlitev.

V letu 1773. je izbruhnilo sovraštvo med Francijo in
Anglijo, ki je trajalo do leta 1815. V tej dobi se je H.
Nelson proslavil. Postal je komandant na vojni ladji
»Agamemnon«, ki je imela 64 topov. Poslan je bil v
Napoli, kjer se je seznanil z Lady Hamilton. V letu 1792.
je bil imenovan za komandanta eskadre. Dne 14. fe¬
bruarja 1. 1797. je prvič zaslovel in sicer se je proslavil
v bitki s Španci pri kap Sant Vincentu. V bitki pri Santa-
gružu je bil prvič ranjen 15. julija 1797. leta. Ko so
izkrcavali moštvo na breg, so bili sprejeti z močnim
obstreljevanjem iz kartač, pri katerem je bila Nelsonu
odtrgana desna roka. Sredi bitke se je vrnil s čolnom na
svojo ladjo. Brez tuje pomoči je splezal po lestvi iz vrvi
na palubo. Zdravnik mu je takoj amputiral preostali

tonaže netto 1646, brutto 2711 ter ind. H. P. 1300. S tem
parobrodom se je tonaža naše trgovske mornarice zvišala
brutto za 2711 ton.

»Oceania« ima torej že 10 parobrodov, od katerih je
bilo v teku zadnjih let 8 izmenjanih za nove, moderno
urejene parobrode s primerno tonažo, ki odgovarjajo
trgovskim smotrom B. a. d. »Oceanie«

Parobrodi »Oceanie« so torej danes sledeči:

Tonaža

del roke ob ramenu. Takrat še ni bila zdravniška veda
tako razvita, kot je dandanes. Vendar je bilo edino, kar
je Nelson očital zdravniku to, da je močno občutil mrzlo
ostrino noža. Od tedaj, je pred uporabo, vedno polagal
nož v toplo vodo. Daši je Nelson preživel vse svoje
življenje na morju, je vendar vedno trpel na morski
bolezni.

Dva dni pozneje je že pisal ukaze z levo roko. Po bitki
pri Abukiru 1. avgusta 1. 1797., je postal ljubljenec vse
Anglije. Povišan je bil v plemiški stan, priznana mu je
bila doživljenjska pokojnina po 2.000 funtov letno. Irski
parlament mu je isto zvišal za 1.000 f. »Vzhodna indu¬
strijska družba« mu je poklonila dar in to v znesku
10.000 f. Mesto London je darovalo Nelsonu z diamanti
vloženi kord. Turški sultan, kakor tudi drugi vladarji,
so mu darovali celo vrsto dragocenih daril. V celoti je
prejel milijonsko premoženje. Posebno darilo pa je pre¬
jel od kapitana Halo VVella; ta je poslal Nelsonu krsto,
izgotovljeno iz odpadkov potopljene ladje »Orient«, z
željo, da bi v njej nekoč Nelson počival. Krsta je stala
vedno v Nelsonovi kajuti ter čakala svojega namena.

Dne 15. avgusta se je odpravil na pot v Napoli, da bi
potlačil upor francoskih oddelkov. Tedaj je v njem
splamtela vroča ljubezen do Ladv Hamiltonove. Napol-
skega admirala Caraciola, ki se je udeležil upora, je dal
obeski na prednji jarbol vojne ladje »Foudroyant« in
nato vreči njegovo truplo v morje. Vse to baje pod vpli¬
vom krasne prijateljice.

Truplo utopljenega admirala je plašilo nezvestega kra¬
lja Ferdinanda; zato je bilo na Nelsonov ukaz ulovljeno
ter pokopano v zemlji. Ko je bil Nelson odpoklican iz
Napolija, se je vrnil preko Dunaja, Prage in Hamburga
v Anglijo. Njegov povratek z Lady Hamiltonovo v
Anglijo je sprejet s triumfom. Naselil se je v svojem
gradu v Merce Plače ter se ločil od svoje žene.

Ema Hamilton je lahko vse dosegla pri Nelsonu, le
njegove dolžnosti do domovine ni mogla nikdar omajati.

V 1. 1801. je Nelson usidral svojo ladjo »Elefant« pred
Kodanjem, in to pred bitko, ki je bila ena najbolj
krvavih. Razburljiva bitka se je od početka razvijala
zelo slabo v korist Anglije, tako da je glavni vodja bitke,

87

RAZGLED

NOVA KONFERENCA ZA POMORSKO RAZOROŽENJE

Po poročilih iz Londona namerava angleška vlada predlagati vla¬
dam Zedinjenih držav, Francije, Italije, Nemčije in Japonske, da
hi se sklicala nova pomorska konferenca za razorožitev. Namen
nove konference naj bi bil izvršiti redukcije v sedanjem stanju
vojnih mornaric in omejiti število gradenj novih vojnih ladij.
Sredstva, ki so predvidena za povečanje pomorskih flot, naj bi s«
uporabila za povečanje oboroževanja v zraku. — O raznih predlogih
za razorožitev v zraku, na zemlji in morju vsak dan slišimo, toda
nasprotna dejstva kažejo, da se o vsem tem danes ne more
govoriti kakor o varanju in na drugi strani s popolno negotovostjo
v kakršenkoli uspeh.

KNJIŽEVNOST

V Zagrebu je izšla posebna brošura našega sodelavca univ. profe¬
sorja dr. Na.gyja »O morskim tjesnicima i Dardanelima«. Dr. An-
drassyja »l .-tav i medjunarodni položaj Abesinije«. Posamezna
brošura stane Din 10.—. Naroča se pri upravi »Ekonomista«, Ra-

sir Parker, dal signal, da se bojevanjqe konča. Signal so
javili Nelsonu, ki je sprehajajoč se po palubi, zasle¬
doval boj.

»Signal št. 39 iz admiralske ladje, lord,« je javil
službujoči častnik. Nelson ga je premeril s svojim po¬
gledom ter se sprehajal dalje. »Naj signal oddam na¬
prej, lord?« je vprašal častnik, ko je Nelson zopet obstal
pred njim in to sredi strašnega bombardiranja. »Ne,
zaznamujte ga! Je še signal št. 16 gori?« Signal, ki je
pomenil: »Nadaljevati boj.« »Da, lord.« »Torej ga pu¬
stite gori.«

Obrnil se je h komandantu pehote, polkovniku Ste¬
vardu: »Stevard, veste kaj pomeni signal št. 39?« »Niti
pojma, milord!« »Zaustaviti boj!«, je razburjen odgo¬
voril Nelson. »Ampak, naj bom zaklet, ako poslušam ta
ukaz, Folej!« in se obrnil h komandantu ladje. »Vam je
vendar znano, da imam samo eno oko. Zato imam tudi
pravico biti enkrat slep.« Nastavil je daljnogled pred
slepo oko. »No,« je vzkliknil zadovoljen. »Jaz sploh ne
vidim kakega signala.« Boj se je nadaljeval ter končal
s popolno zmago Anglije. »Bojeval sem se,« je rekel
Nelson po boju, »proti ukazu. Morda me obesijo, naj
me le!«

Dne 6. aprila I. 1803. je umrl sir Hamilton. Ema in
Nelson sta ga za časa njegove bolezni kar najskrbneje
negovala. Ko je Ema rodila hčerkico, ki je bila krščena
na ime Horatija, je Nelson skrbel zanjo kot pravi oče.

Od leta 1803. do leta 1805. ni videla njegova flota pri¬
stanišča. Med tem ni izstopil noben častnik in noben
mornar na kopno. Ako presodimo tedanje razmere na
vojnih ladjah, vstane pred nami prava slika tega edin¬
stvenega junaštva! Primerjajte blokado leta 1913. na
črnogorski obali.

Dve leti blokade! Ves tisti čas je križarila angleška
flota pred Toulonom. Francozi pa so ostali v pristanišču!
Admiral Villeneuve je neopažen izplul ponoči meseca
marca 1. 1805. S tem je nastala enaka situacija kakor pred
Abukirom. Kje je sovražnik? Nihče ni vedel. Nelson ga
je zasledoval preko Oceana in nazaj. Znano mu je bilo,
da bo admiral Villeneuve napadel angleško kolonijo v
Zapadni Indiji. Ne da bi kdaj pristal ob bregu, se je

čkoga 1, Zagrel). — Našim čitateljem priporočamo tudi prvo knjigo
o reviziji v trgovskih podjetjih dr. Zlatan Ružič: Revizija privred-
nih poduzeča. Stanc Din 40.—.

IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE

V zadnji številki je pomotoma izostalo, da jc med drugimi napravil
izpit za poročnika trgovske mornarice g. Bertoncelj iz Domžal.
Čestitamo!

V krog sodelavcev je poleg že znanih stopil ugledni univ. profesor
dr. Nagy Josip iz Zagreba; sodelovanje v posebni rubriki za mla¬
dino nam je tudi obljubil znani javni delavec, referent pri banski
upravi g. Pirnat Viktor. Urednik »Jug. Turista« g. Vladimir Regally
bo prispeval v prihodnji številki članek: »Najcenejša letovišča na
Jadranu«. S tem boimo gotovo ustregli našim čitateljem, kajti gosp.
Regully je najboljši poznavalec naših pomorskih letovišč.

PRIPOROČAJTE

»NAŠE MORJE «/

spustil Nelson za sovražnikom, ki je odplul štiri dni
pred njim.

Prispel je v Barbaros. Nič. Naprej na vzhod. Trinidat.
Zopet nič. Zopet na sever. Tu je dobil vest, da je pred
tremi dnevi pasiral Villeneuve Dominik. Še bolj je
Nelson besnel, ko je prejel poročilo, da je Villeneuve v
bližini Antigua, ter potopil štirinajst angleških ladij. Po
tem uspehu se je vrnilo francosko vojno brodovje zopet
preko Atlantika, Nelson pa za njim. Poslal je naprej
izvidne ladje z ukazom, da pripravijo vse potrebno,
živež, takelažo itd.

Več kot dve leti na morju.

Velika zapreka med vožnjo nazaj je bilo pomanjkanje
vetra; končno je dne 20. junija 1805 izstopil prvič po
dveh letih na trdna tla. Francozov ni bilo mogoče najti.
Skrili so se bili v ne.kem španskem pristanišču. Ampak
v katerem? Nelson je predal vodstvo flote, ki je pozneje
zaslovela kot nesmrtna in se odpeljal v London; tam je
bil sprejet kot vitez. Obiskal je Emo in otroka v Merton
Plače.

Nelson je prodrl s svojim mnenjem, da hoče francoska
flota v združeni Španiji napasti Anglijo, proti mnenju
lorda- Pitta, ki je trdil, da se Villeneuve vrne zopet v
Zapadita Indijo. Sredi avgusta se je Nelson vrnil k svoji
floti v Porthmouth. Na glavnem jamboru admiralske
ladje »Victory« so razobesili zastavo sv. Gregorja, s katero
je Nelson odzdravljal pozdravnim strelom iz topov.

Končno je Nelson zopet plul na čelu svoje eskadre
'proti sovražniku. Z ladjami Victory, Canopus, Superb,
Spencer, Svviftsure, Belleisle, Conquveror, Toder, Lewia-
than, Donegal in Spartiate, se je v Cadixu pridružil floti
Collingswoodea, pozdravljen od vse flote. Zopet blokada.
Tokrat kratka. Lakota je prisilila Francoze, da so za¬
pustili pristanišča. Napoleon je zaukazal, naj vržejo
sidra v Toulonu.

Nelson je dal signal: »Kurz jugovzhod«, da bi onemo¬
gočil sovražniku vožnjo do Sredozemskega morja, in ga
tako odrezal od Gibraltarja. Kap Trafalgar ni bil daleč.
Ob treh popoldne mu je bilo javljeno, da je sovražni¬
kova flota dosegla odprto morje. Nelson je taktično

88

KNJIGARNA

Kleinmayr & Bamberg

TELEFON ŠTEVILKA 31-33 '

Ljubljana, Miklošičeva cesta 16

priporoča svojo bogato zalogo znanstvenih,
strokovnih in drugih knjig v raznih jezikih. ■—
Pri tem opozarja, da so vse knjige nemškega
izvora sedaj za 25% (za četrtino) cenejše. —
Pii zanesljivem jamstvu dovoljuje odplačeva¬
nje v rednih mesečnih obrokih. — Nakup do-
broohranjenih antikvarnih knjig.

ZANIMANJE ZA NASO REVIJO

Iz Pariza s.mo dobili sledeči dopis, katerega v celoti priobčujemo:
— P. n. uprava! Kako me je razveselilo naznanilo v »Slovencu«,
da izhaja nov naš list »Naše morje«. Veseli me to tembolj, ker
sem bil od I. 1931. do 1. 1935. v Dalmaciji, pa sem videl in opazo¬
val marsikaj, kar me bo zopet spomnilo na mnoge doživljaje ob
prebiranju novega lista. — Pošljite mi, prosim, vse dosedanje šte¬
vilke in priložite mi račun in navadno jugoslovensko položnico;
naročnino plačam takoj, po prejmem pošiljko. — Najlepše Vas
pozdravljam in želim vso srečo in bodočnost novemu listu. — Fer¬
dinand Kolednik,  bivši župnik otoka Žirje pri Šibeniku.

dirigiral svoje edinice pred pristaniščem, da bi sovražni¬
kova flota pri vožnji iz pristanišča ne imela možnosti,
vrniti se nazaj. Naslednjega dne ob petih zjutraj je
stopil Nelson v paradni uniformi, z vsemi odlikovanji,
na palubo. Ponoči je bil napisal svojo poslednjo željo,
ker ga je slutnja bližajoče se smrti zelo težila. Testament
je bil naslovljen na Anglijo.

»Angliji zaupam ženo, ki sem jo ljubil in mladoletno
hčerkico. To je vse, kar zahtevam od kralja in domovine,
pripravljajoč se k veliki bitki. Bog naj blagoslovi kralja,
domovino in vse, ki jih ljubim. Sorodstvu ne zapuščam
ničesar, ker je bogato preskrbljeno.«

Ob 8. uri zjutraj je dal signal »pripraviti ladje k
boju« z vsemi drugimi pripadajočimi signali. Nelson se
je z ljubeznijo ozrl po zastavah, veselo vihrajočih v
jutranji zarji. »Radi bi napravili floti veselje s kakim
posebnim signalom,« je dejal. »S kakšnim?« Po kratkem
premišljevanju ga je izrekel: »Nelson se zanaša, da bo
vsak mož storil svojo dolžnost.« Eden izmed prisotnih
častnikov si je dovolil opombo: »Ali si smem dovoliti,
lord, da bi svetoval, da bi mesto Nelson dali Anglija?«
»Brez nadaljnjega,« je potrdil Nelson in se obrnil proti
častniku, ki je opravljal zastave. »Mr. Pasco, dajte sig¬
nal. Anglija upa, da bo vsak mož storil svojo dolžnost.
Toda hitite, kajti boj se prične.« »Dovolili li lord,« je
vprašal Mr. Pasco, »stavite mesto zaupa, pričakuje? To
bo šlo hitreje. ,Pričakuje 1  imamo v signalnem kodeksu,
,zaupa 4  bi morali šele sestaviti.«

»Seveda, seveda samo hitro,« je razburjeno odgovoril
Nelson. Tako je bil na glavnem jamboru dan najpo¬
membnejši signal svetovne zgodovine:

»England expects that everv man will do his duty.«
Posadke vseh ladij so z veselim vpitjem »Hura« sprejele
na znanje te besede. Pričela se je ena najpomembnejših
pomorskih bitk. Angleži so napadli Francoze v dveh
vrstah. Nelson je vodil severno eskadro, obstoječo iz
12 ladij, Collingswood pa južno. »Victory« je izstrelila z
boka salvo na »Bucentaure«, tako je bilo takoj 400 mož
in 20 topov črtanih iz boja. Toda na »Bucentaure« je
sedel v kajuti mušketir, ki je opazoval postavo admirala
v paradni uniformi na krovu angleške ladje.

»To mora biti on, tisti angleški vrag,« je pomislil ter
se nasmehnil. Prislonil je mušketo k licu, se uprl na
jambor ter meril; — čakal je, da se porazgubijo oblački
belega topovskega dima.

»Seveda, to je oni enoroki admiral!« Sprožil je, strel
muškete je odjeknil med grmenjem topov. Nato je vse
zopet zakril beli dim. »Zadel???: Seveda, precej dobro.«
K sesedajočemu se Nelsonu je priskočil kapitan Hardy.
»Končno so me dobili, Hardy.« Nekoliko mož je odneslo
Nelsona na krov. Nelson si je z robcem pokril prša, polna
odlikovanj, da bi ne mogli videti, koga odnašajo. »Ne v
mojo kabino, na sanitetni prostor, med moštvo!« Hotel
je umreti med svojimi mornarji. Vedel je, da je izgub¬
ljen. »Zame ne morete ničesar več napraviti, Mr. Beatty,«
je rekel zdravniku. »Z menoj je konec.«

Na krovu je besnel boj, topovi so grmeli. Nelson se je
nasmehnil. Dal je poklicati kapitana Hardvja. Prišel je
šele po eni uri.

Njegovo mesto med bojem je bilo na krovu. Vse drugo
mora tedaj odpasti. Nelson je razumel. Njegova lastna
šola. »Kako izpade bitka, Hardy? Je naša?« Seveda,
lord, 12—15 sovražnih ladij je potopljenih.« »Računal
sem na 200, ni naših nobena snela zastave?« Hardy se je
nasmehnil. »Tega se ne bojte, lord.« Nelson je pokimal,
naj stopi bližje.

»Hardy — umiram,« je šepetal. »V kratkem bo po
meni. Imam prošnjo do vas. Lady Hamiltonovi hočem
poslati svoje lase in vse svoje osebne dragocenosti. . .
poskrbite ... za — to in sedaj .. . pojdite zopet. . . na . . .
palubo...« »Morda zdravnik, lord?« »Nič... konec...
moram . . . umreti. . . Hvala Bogu, svojo dolžnost sem
storil,« je šepetal in nato še »Bog ... in moja . . . domo¬
vina . . .«

Telesne ostanke Horatia Nelsona so pripeljali v An¬
glijo v krsti, izgotovljeni iz ostankov ladje »Orient« ter
jih položili pod kupolo šentpavelske katedrale k večnemu
počitku.

Njegovo ime bo vedno sijalo med največjimi v pomor¬
ski zgodovini.

KARL THOMA

MEHAN. TKALNICA SVILENIH IZDELKOV

Z LASTNO MODERNO BARVARNO IN APRETURO

Izdeluje vse vrste blaga kakor:

CREPE DE CHINE, CREPE SATIN, CREPE MONGOL, CREPE MAROCAIN,

CREPE IM PRI M E, MODNO SVILO V RAZLIČNIH IZDELAVAH, SVILENO

PODLOGO ZA DAME TER GOSPODE, PODLOGO ZA ZIMSKE PLAŠČE.

SVILENE BROKATE, JAOUARD - BLAGO, BROKAT ZA ODEJE, SATIN ZA

ODEJE - SVILENE RUTE, ECHARPES, SHAVVLS. — SVILO ZA KRAVATE.

MARIBOR, MLINSKA ULICA ŠTEVILKA 23

TELEFON 21-77, BRZOJAVI: THOMA, MARIBOR

Kupujte domače blago 1 Kupujte domače blago!

Tekstilna tovarna Franjo Sire

Skladišče in pisarna Kranj

Telefon štev. 33

Tovarna Stražišče pri Kranju

Izdeluje: razne vrste molina, oks-
forde, lincermolino in gradi, cefirje,
rokavino, barhende, razne flanele
in drugo bombažno blago

Domača delovna sila

Domače podjetje Domač kapital

lENKO JOSIP

tovarna mesnih izdelkov

I. j u g o s I ova n s k a proizvodnja baconov
eksport živine, telet svinj in mesa

v Murslti Soboti

telefon štev. 8

Podjetje proizvaja vse vrste mesnih izdelkov in je
glede obsega in konstrukcije eno najznamenitejših
svoje stroke. Priporoča šunke a la Praha in razne
specijalne mesne rolade

Cene so zmerne in konkurenčne!

Pod ružnice:

Maribor, Aleksandrova c. 19, tel. 27-44 ;
Gosposka ulica 1, tel. 29-44 — Celje,
Kralja Petra cesta, telefon štev. 183
Gornja Radgona, telefon štev. 2

_D. RAKUSCH, CELJE

VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO USTANOVLJENA 1810

EN GROS  — TELEFON ŠTEVILKA 11 IN 47

Palično železo, pločevina, cevi, I- in U-traverze, poljedelsko in
drugo orodje, hišne in kuhinjske priprave ter vsakovrstna železnina

D. RAKUSCH, MARIBOR, ALEKSAND. C.

SKLADIŠČE — PODRUŽNICA — TELEFON ŠTEVILKA 58

JUL WEINERJA  NASLEDNIKI, CELJE

IMETNIKA: DANIEL IN ING.  V.  RAKUSCH
KRALJA PETRA CESTA ŠTEVILKA 12 — TELEFON ŠTEV. 135

Steklo in steklenina, porcelanasta posoda, svetiljke, okvirji za slike

»JUGOLES«  DRUŽBA Z O. Z., CELJE

LESNA INDUSTRIJA IN LESNA TRGOVINA - ZAVODNA

TEL. 19 - Eksport mehkega in trdega rezanega ter tesanega lesa