V/and
f-yuMice...
NO. 107
^meri$k/i Domovim
^ A/ &	i€RICAN IN SPIRIT
’r’ 10o3 IN LANGUAG€ ONLY
Serving Cliicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
HORNING N6WSPAP6R
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 24, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXV1
Nixonov obisk v ZSSR preslabo pripravljen
V Moskvi sodijo, da je sedanji obisk pi'adsednika Ni-xona veliko slabše pripravljen, kot sta bili prvi dve srečanji Nixona in Brežnjeva,
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik ZDA Nixon bo prišel v četrtek sem na razgovore s sovjetskimi vodniki, na svoje tretje srečanje z Brežnjevim, pa so tu mnenja, da je to srečanje premalo pripravljeno. To utegne preprečiti uspešno delo in seveda dosego zaželjenih sporazumov. Sovjetski viri opozarjajo na dejstvo, da so priprave zastale, da še vedno ni gotovo, kaj je mogoče pričakovati od srečanja, med tem ko je bilo pri prvih, dveh srečanjih to jasno ze tedne pred njunim začetkom.
Leta 1972 je bil Kissinger v Vloskvi cel mesec pred sestankom in vse je bilo skrbno do podrobnosti pretehtano in določeno. Tokrat je izostal in celo skupina, ki naj bi se dogovorila o Programu predsednika Nixona v ZSSR, je prišla dva tedna kasneje kot pred dvemi leti.
Pričakujejo, da bosta Nixon in Brežnjev podpisala novo trgovinsko pogodbo, ki bo načelno urejala trgovino med ZDA in ZSSR za naslednjih 10 let, kot So slične pogodbe Sovjeti podpisali že preje z Veliko Brijani-j°i B’rancijo in Nemčijo. Podrobnosti ni mogoče urediti, dokler ne bo Kongres ZDA izglasoval novega trgovinskega zakona.
Upanje na omejitev strateškega jedrskega orožja je propad-°> trdijo, da so možni le delni sporazumi. Prav tako govorijo ° možnosti podpisa dogovora o Postopni prepovedi jedrskih preskusov pod zemljo1.
Kijub vsemu pišejo in razpravljajo dosti o Nixonovem o-nsku, ker da je ta že sam po sebi znak izboljševanja odnosov ^od obema glavnima silama
sveta.
NOVI GROBOVI
Agnes Russ
V petek je umrla na svojem domu na 3622 E\ 80 St. 85 let stara Agnes Russ, roj. Simončič v Rovišču v občini Studenec na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pred 70 leti, vdova po pok. Gabrielu, mati rev. Gabriela Russa S.M., profesorja na Dayton univerzi, Jeanne Hudak, Rose Marie Šinkovec, Agnes Slak in pok. Dorothy Bizjak, stara in prastara mati, sestra Ane in Alojzije (obe v Slov.). Pokojna je bila članica ADZ št. 10, SŽZ št. 47, SNPJ št. 173, Oltarnega društva pri Sv. Lovrencu ter Kluba slovenskih upokojencev za Newburg. Pogreb je danes ob 8.15 dopoldne iz Fer-folia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road, v cerkev sv. Lovrenca ob 10., nato na Kalvarijo.
Colson obsojen na f do 3 let šn $5,000
MOGOČNO OBHAJANJE SLOVENSKEGA DNE NA SLOVENSKI PRISTAVI PRI CLEVELANDU
Izraelsko "svarilo' Libanonu nevarno
Avstralski pristaniški delavci bojkotirajo Francoze
Melbourne, Avstrai. — Ustaniško delavstvo je izgla-s°valo bojkot francoskih ladij v avstralskih pristaniščih v znak Protesta proti francoskim jedr-
■s im preskusom na južnem Pa-
cifiku.
. ®°jkot bo ostal v veljavi ves Cas trajanja preskusov.
Velikanska želva jo rešila
Manila, Filip. _ veiikan-
a morska želva je rešila živ-Jenja 52 let stari ženski, ko se Je Mdja, na kateri je bila, poto-PUa. Mrs. Candelario Villanu-(jV° So odkrili vso histerično dva rn po nesreči sedečo na hrbtu venke morske želve. r Mornariški častnik Cesaric
Mano
je dejal, da ne bi verjel,
j|a, !e kaJ takega možno, če ne v* ^ sam s svojimi tovariši pri-^Jjogodka. ___________
V ramenski prerok
Večinoma sončno in hladno. alvišja temperatura okoli 65 P (17 C).
Izrael je po dveh dneh ustavil letalske napade na gverilska oporišča v južnem Libanonu in se pritožil Združenim narodom.
JERUZALEM, Izr. — Izraelske letalske sile so pretekli teden izvedle vrsto napadov na gverilska oporišča v južnem Libanonu v “svarilo” libanonski vladi, da more zapreti svoje meje “teroristom v Izrael”. Seveda je bil namen napadov tudi “odgovoriti” na napad arabskih gverilcev na izraelski kibuc teden preje, pri čemer so bile mrtve tri Izraelke in štirje a-rabski gverilci, ki so napad iz-WASHINGTON, D.C. — Char-' vedli, les W. Colson, nekdanji posebni ( xzraeiski obrambni minister svetovalec predsednika Nixona, gpjmo.n Peres je v televizijskem je bil pretekli petek obsojen na razg0voru tod dejal, da je bil eno do treh let zapora in $5,000 namen izraelskih letalskih na-plačila kazni zaradi ov^ranja, padov takoj po odhodu Nixona pravice. Colson je priznal, da je g srecjnjega vzhoda “zadati re-skušal s širjenjem raznih neresničnih trditev o dr. D. Ellsbergu otežiti, če že ne preprečiti nepristransko sodno razpravo proti njemu.
Zvezni okrožni sodnik Gerhard A. Geseil se ni oziral na pozive, naj bi Colsona ne pošiljal v ječo. Kaznoval ga je v o-kviru zakonskih določil. Colson je po objavi kazni dej^l, da je to “božja volja” in “volja sodišča”, ki ju sprejema. Mož naj bi se v zadnjih mesecih spreobrnil in postal zelo veren kristjan, ki hoče živeti za Jezusa Kristusa. Dejal je, da to lahko vrši prav tako v ječi kot izven nje.
Pred obsodbo je C. W. Colson dejal sodišču, da ga je Nixon ponovno pozival h kaznivim dejanjem, zaradi katerih pojde v ječo.
Le malo držav Azije in Afrike se briga za povečanje pridelka
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Dr. Norman E. Borlaugh, znani strokovnjak pri razvoju žitnih vrst z obilnim pridelkom, ki je za svoje uspehe na tem polju dobil leta 1970 Nobelovo nagrado, je dejal, da je tekom svoje nedavne poti po Aziji in Afriki prišel da zaključka, da se le malo vlad v Aziji in Afriki kaj prida briga za večjo produkcijo in porabo umetnih gnojil kot sredstva za večji pridelek hrane.
sen udarec teroristom im pokazati Libanonu, da je on odgovoren za teroristično dejavnost na svojem ozemlju”.
Izraelski letalski napadi so sprožili ostro izjavo Sirije, da takega nasilja ne bo mirno gledala, in poziv egiptskega predsednika predsedniku ZDA, naj “nastopi odločno proti ponovnim izraelskim napadom Libanon”.
Včeraj so Slovenci Clevelanda in njegove okolice ter njihovi gostje iz drugih krajev ZDA obhajali Slovenski dan na Slovenski pristavi ob veliki udeležbi. Sončni, nekaj hladen dan je bil kot nalašč za prireditev, ki se jo je udeležilo kakih 3,000 rojakov in rojakinj.
CLEVELAND, O. — Včerajš-nj Slovenski dan na Slovenski pristavi, ki so ga pripravile slovenske organizacije in skupine iz Clevelanda, je bil s svojo veliko udeležbo — vabilom in pozivom, objavljenim na Slovenski radijski oddaji, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič, v Amerikanskem Slovencu in v Ameriški Domovini, se je odzvalo do 3,000 rojakov in rojakinj — in s svojim programom dokaz še bujnega življenja Slovencev v Clevelandu in okolici, pa tudi sodelovanja slovenskih skupin in organizacij. Med nastopajočimi je prevladovala mladina, znamenje, da hoče mladi lita z oljem, da ni bilo prahu
pomorili ob koncu druge svetovne vojne in zmagi komunistične revolucije samo zato, ker so hoteli ohraniti zvestobo svoji veri in domovini, ker se niso marala odpovedati svobodi. Še danes, 29 let po tem strahotnem množičnem pomoru, oblastniki doma ne puste svojcev na grobove teh mučenikov, je dejal sen. F. J. Lausche.
Slovenska pristava slavnostno okrašena Slovenska pristava se je na obhajanje Slovenskega dne lepo pripravila. Že cesta, ki vodi na pristavo je bila očiščena in po-
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Klub upokojencev v New-burgu ima sejo v sredo, 26. junija ob 2. uri pop. v Slov. Nar. Domu na E. 80 St.
G. Jože in ga. Marija Sladič pošiljata prijateljem in znancem pozdrave iz Britske Kolum-j bije, kamor sta šla uživat lepote
rod nadaljevati delo svojih staršev.
Govor sen. F. J. Lauscheta
Verjetno je prav mladost na-
kapelica na Orlovem vrhu je bila polna cvetja, slavolok pred dohodom do dvoran in zboroval-nega prostora je klical “Dobrodošli!” Povsod je bilo vse čisto,
stopajočih privedla Franka J. |urejenc> kot nekda;i po sloven‘
1 skih domovih in vaseh pred
Lauscheta, bivšega zveznega senatorja, — “Nestorja ameriških Slovencev” ga je imenoval predsednik pripi ivljalnega od-
na
prazniki.
Potek praznovanja
Dopoldne je imel Pripravljal-bora za obisk pevskega zbora ni odbor za gostovanje C Musa Gallus iz Koroške dr. Mate Res- sejo, ki se jo je udeležil tudi man> — do ugotovitve: “Slove- arh. Simon Kregar iz New Yor-nija ne bo umrla!' Senator je|ka, tajnik Lige slovenskih Ame-V' svojem prisrčnem in toplem rikancev, ki je Gallusovo gosto-
zapel ameriško in slovensko narodno himno. S pesmijo “Podjuna” je poudaril smoter prireditve, pa spravil zbrano množico tudi v primerno razpoloženje.
Dr. Mate Resman, predsednik ! Po^rav*— pripravljalnega odbora, je pozdravil posebej sen. F. J. Lauscheta, dr. V. Rusa, mestnega direktorja Clevelanda, ki je zastopal župana R. J. Perka, F.!Skalnih Sora-Krainza, župana Highland Hts., | Seja—
J. Nemanicha, predsednika KS- j Podružnica št. 25 SŽZ bo po-KJ, msgr. Baznika, rev. Vovka,1 birala asesment jutri, 25. junija, rev. Krajnika.	j v šoli sv. Vida od 5.30 do 7.30
Nastopili so mladi harmoni- j zvečer, karji, Slovenski šoli od Marije ;	------o------
Vnebovzete in od Sv. Vida, žen- TivIlOllicIfi cfcAČlfi V ski pevski zbor Dawn, Mladin- *■«»»Jvlljjlll JIIUjU! 1
bm rP« ^K;maju porasli! za 1.1%
venski fantje, pevski zbor Ko- j	------
rotan in plesna skupina Kres. Življenjski stroški SO v Spored je navdušil zbrane, bil	znova porastli, največji
pa je tudi skrbno pripravljen in	porast cen je pri hrani z
dobro izveden. Za tako priredi- izjemo mesa. tev je bil skoro nekaj predolg, j WASHINGTON, D.C. Živ-Po kulturnem sporedu je sle- IjensM stroški so pietekli mesec ; dila splošna zabava s plesom. | v ZDA ponovno vsesplošno po-
I Igrali so orkestri Veseli Sloven-1 rastli- CePrav 3e cena mesa ne* ci, Veseli svatje in Sonet.	ka-> Padla,-je Masti hrana pred-
i stavljala velik del porasta, med Zvečer po pol osmi so bile J	r >
,	’ n e-crnn tem ko je v aprilu njena cena
razdeljene nagrade. Prvo $500	v J
povprečno padla za 0.4N . Skup-
je dobil dr. Milan Pavlovčič z Glass Avenue, drugo $300 ga. M. Sekne s Country Club Dr., tretjo $100 gdč. Majda Avsenek z E. 71 St., četrto $50 g. Marko Černe z So. Overlook Dr., na-
Izraelska vlada se je pritožila Varnostnemu svetu Združenih narodov zaradi gverilskih napadov iz Libanona, ki so zakrivili smrt 49 Izraelcev, med njimi 31 otrok.
Zdi se, da so v Izraelu spoznali, da bi nadaljevanje napadov utegnilo postati nevarno naporom za mir na Srednjem vzhodu. Predsednik vlade Rabin je verjetno v tej zvezi dejal, da so razlike v stališčih Izraela in njegovih arabskih sosedov tolikšne, da na uspešnost kakih pogajanj trenutno ni misliti.
Kongres je odobril nov način proračuna
WASHINGTON, D.C. — Kongres je končal delo na zakonskem predlogu za novo obravnavanje zveznega proračuna in ga poslal predsedniku v podpis. Trdijo, da ga bo ta podpisal, četudi omejuje predsednikovo
govoru poudaril, da so Slovence skušali v preteklih stoletjih uničiti na vse mogoče načine, preganjali in zatirali so slovenski narod, ga germanizirali, itali-janizirali, madžarizirali, pa je ta vendar obstal. Obstal je, ker je notranje zdrav, trden, veren, delaven, zvest izročilom svojin staršev in dedov. Povedal je, kako se ima on sam za vse zahvaliti svoji dobri, požrtovalni slovenski materi. Ona mu je vcepila ljubezen do vsega slovenskega, ljubezen do matere je v njem ohranila vedno svežo tudi ljubezen do slovenstva, prav posebno še do slovenske pesmi.
' Sen. Frank J. Lausche je govoril o slovenskih ljudeh, ki so prihajali v to deželo, prav posebno že o skupini, ki je prišla sem po drugi svetovni vojni, ko je v Sloveniji zavladal komunizem. Spomnil se je 10,000 mladih slovenskih fantov in mož, ki so jih komunisti v Sloveniji
Edina izjema v tem pogledu | pravico zadržanja odobrenih
je L.R. Kitajska, ki je pritegnila k temu naporu vsa razpoložljiva sredstva in tudi zahodne strokovnjake.
-----o-----
Predsednik Nixon dal Sadatu helikopter
WASHINGTON. D.C. - Predsednik Nixon je dal predsedniku Sadatu tekom svojega obiska v Egiptu helikopter, enega od teh, ki so na razpolago predsedniku ZDA in ki je bil za njegove potrebe tekom obiska v Egiptu prepeljan v Egipt.
Helikopter naj bi bil vreden 2 milijona dolarjev in je bil predan Egiptu na temelju dogovora med vladama ZDA in Egipta.
Helikopter naj bi bil vreden 2 milijona dolarjev in je bil predan Egiptu na temelju dogovora med vladama ZDA in Egipta.
proračunskih sredstev za določene namene.
Po novem bosta imela oba domova Kongresa posebna proračunska odbora, ki bosta proučila celoten zvezni proračun, predložila skupno vsoto izdatkov v sorazmerju z dohodki. Doslej Kongres ni ime'1 nobenega stvarnega pregleda o skupni vsoti vseh izdatkov, ki jih je izglasoval, tega je imel le proračunski urad v Beli hiši.
Novi zakon določa, da Kongres odloči skupne izdatke do 15. maja in te ponovno preceni, 15. septembra. Proračun bo v bodoče voden od 1. oktobra do 30. septemba in ne več od 1. julija do 30. junija. Novi način naj bi dal Kongresu boljšo možnost za pregled izdatkov in za njihovo prilagoditev potrebam gospodarskega položaja dežele.
vanje denarno podprla in prevzela odgovornost za sprejem Gallusa v New Yorku, za ogled tega mesta in za njihovo slovo od ZDA, ko bodo svoje gostovanje končali in se po isti poti vračali domov na Koroško. '
Včerajšnji Slovenski dan je bil posvečen koroškim Slovencem, njihovemu trpljenju in stiskam. Bil je del priprave za prihod Gallusa.
Uradni del sporeda se je začel s sv. mašo v Marijini kapelici, ki sta jo opravila rev. Krajnik in rev. J. Vovk. Zadnji je tudi pridigal.
Popoldne ob pol treh je bii sprevod nastopajočih od kapelice na zborovalni prostor. Posebno navdušenje so vzbujale narodne noše, — prevladovale so gorenjske, bilo pa je med njimi tudi nekaj belokranjskih, — in “Ribničan” s svojo suho robo.
Spored je ob treh začel in vodil Jože Likozar. Pozdravil je vse navzoče, nato pa je Korotan
ni povprečni porast življenjskih
stroškov je bil v maju 1.1'.. V
teku enega leta so ti porastli za
skupno 1 i .4', in dosegli 145.6
napram 100 leta 1967.
„ ,	Povprečni zaslužek je v maju
gradi po $25 pa Henry Stalzer	da .e kri] in ce_
iz New Yorka in Josephme Ko- presege] za 0_7,, narastle
kovic z Long Island, N.Y. Dr J	stroške To .e prvič
Milan Pavlovčič	je	poklonil;	tekom	^ da je	kupna
S^,50 v sklad za kritje	stros ov	,	mod	povprečnega	zaposlenega
gostovanja Gallusa, gdč. Majda ; porastla,
Avsenek pa $20.	i tT , •	, ,	.	. .
__	,	i ' Hrana, ki predstavna nekako
Veselo razrpolozen]e je trajalo i . ,	..	. ,
, ,	.	,	.	,	! eno četrtino življenjskih stro-
vse do kraja, ko se je bilo treba |	^
,	J	J ,	1 skov. je porastla v maju za
posloviti m podati	na	pot do-;	.
^	,	,	f	;	0.9'/.,	med	tem ko	je v	aprilu
mov. i je res ep an, ep o , pacQa za povprečno g.4'. . Cene
venski dan.____^___ . vseh ostalih potrebščin so po-
Jugoslavija bo dobivala j rastle za 1-d' ' v maju in skozi *	i	‘ vse mesece letos doslej za preko
olje tudi iz Iraka j 1(
BEOGRAD. SFRJ. — Konec j Herbert Stein; načelnik predpreteklega tedna so tu podpisa-j se<Jnikovega gospodarskega sve_ li sporazum me ugos avijo m. ^ je deja^ da je maj v niarsj. Irakom o gospodarskem sodelo-j čem izjema in ga ^ n(? more_ vanju. Jugoslavija bo pomagala, mo uporabiti kot temelj za po_
, Iraku pri gospodarskem razvo-; gled y bodoče mesece z ozirom ju, ta pa ji bo to plačeval z do-| na rast cen_ Konec	^
°lja' .	..Lie eden od vzrokov za to stali-
, Pr6d LaSOmfev je du§0_slavija ‘ šče, drugi je izreden porast cen dogovorila o dobavah olja ^, zeieniave) sočivia in sadja _
Libije, ko je njen predsednik o	.
__ / ’ , .	K „	6-U ,, povišanje cen rabljenih
Kadafi bil na obisku v Beogra- j avtomobilov za 10., ko n]ihove
du‘ ___________o______ cene običajno v tem času pade-
Ali Bhutto poj'de na •1°'	_________
obisk v Bangladeš
ISLAMBAD, Pak. — Pred-!
sednik pakistanske vlade Zulfi- WASHINGTON. D.C. _______ Pred-
kar Ali Bhutto bo šel 27. junija, sednik Richard Nixon odpo-
Zadnje vesti
na uradni obisk v Bangladeš, nekdanji vzhodni Pakistan, ki se je leta 1971 odcepil od Zahodnega in se proglasil za neodvis- j no republiko.
V Rodeziji so črnci odklonili razgovore
SALISBURY, Rod. — Afriški narodni svet je zadnji teden odklonil udeležbo- na konferenci, ki jo je sklical predsednik
tuje jutri v Bruxelles na ses-tank 15 vodnikov držav NATO in na podpis nove deklaracije NATO v sredo, 26. junija, naslednji dan pa dalje v Moskvo. kjer bo ostal en teden gost vlade ZSSR in se razgovarjal z njenimi vodniki.
BERN, Šv. — Ljudsko glasovanje je odločilo ustanovitev novega kantona, šestega francosko govorečega iz dela kantona Jura.
vlade lan Smith, da bi rešila j vprašanje, koliko zastopnikov; DUNAJ, Avstr. — Pri včerajš-naj črnci dobe v parlamentu. nj‘h predsedniških volitvah je Sklep je objavil predsednik bil izvoljen socialistični kandi-sveta škof Abel Muzorewa, ko1 dat dosedanji zunanji minis-
SVOJO NALOGO OPRAVIL — Alain Poher, predsednik francoskega senata, je po smrti predsednika republike G. Pompidouja opravljal posle predsednika republike, dokler ni bil izvoljen in vmeščen novi predsednik Valery Giscard d’Estaing. (na desni).
se je zvedelo, da je bil tajnik Afriškega narodnega sveta dr. Edson Si thole prijet in zaprt, ko je pred Vrhovnjm sodiščem' branil nekega črnca, obtoženega umora.
ter Kirchschlaeger nad kandidatom ljudske stranke inbru-škim županom Luggerjem. Zmaga je bila pičla 51.7% za Kirchschlaegerja in 48.3 za Lugger j a.
DOMOVINA. JUNE 24, 197?
gjfn /toiERi$KA Domoviiva
At-/vi' c ■? ■ <r /«• ni— i a o rvft i

6117 St. Clair Ave. — 431*0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun. and Holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20:00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 107 Monday, June 24, 1974
Savdska Arabija in Iran v svetovni oljni politiki
Pred enim tednom se je končal v Quitu v Ekvadorju posvet zastopnikov držav izvoznic olja o njegovih bodočih cenah. Na posvetu sta bila dva tabora, na eni strani Iran z večino ostalih držav izvoznic olja, na drugi v glavnem Savdska Arabija.
Iran je s svojimi podporniki zahteval povišanje cen olja, ker da industrijskim državam svobodnega sveta ni uspelo zavreti inflacije ter rastejo tudi cene vseh drugih predmetov in vsega drugega blaga, ki ga morajo po novih cenah plačevati tudi države izvoznice olja.
Zastopnik Savdske Arabije šejk Ahmed Zaki Yamani se je odločno uprl zahtevi po zvišanju cen olja in opozarjal druge udeležence konference, da je olje predrago že sedaj, da ogroža njegova visoka cena gospodarstva svobodnega sveta, razvitih in nerazvitih držav, med tem ko Sovjetska zveza, ki ni vezana na kupovanje olja v tujini, teh težav nima. Šejk Yamani je postavil olje na mesto v svetovni politiki, kamor spada, in pokazal ne le na gospodarsko, ampak tudi na politično škodo, ki jo države izvoznice olja z navijanjem cen povzročajo svobodnemu svetu in s tem tudi same sebi.
Izvoznice olja so del svobodnega sveta in del njegovega gospodarstva. Uspevati morejo le, dokler uspeva to gospodarstvo in dokler je to sposobno kupovati in plačevati njihovo olje.
Trezne stvarne besede Yamanija niso našle odziva, Iran in njegovi somišljeniki so trdo vztrajali na zahtevi, ca se cene olju, ki so bile lani decembra več kot potrojene, znova povišajo. Da bi to preprečil, je zastopnik Savdske Arabije, ki je največja izvoznica olja na svetu, zagrozil, da bo njegova država povečala proizvodnjo, oziroma črpanje olja za 3 milijone sodov na dan in znižala njegovo ceno.
Iranski zastopnik je skušal proti temu pri ostalih večjih izvoznikih olja prodreti z zahtevo po povišanju cen olja s povišanjem davka za več kot $3 na sod s predlogom, da bo v slučaju povečanja savdske proizvodnje Iran zmanjšal svojo od 6 na 4 milijone sodov na dan, če se odločijo za tako pot tudi druge zagovornice višjih cen olja.
Končno je prevladala Savdska Arabija in cene olja bodo ostale na dosedanji ravni do prihodnjega oktobra. O njih bodo znova razpravljali na posvetu na Dunaju 12. septembra letos.
Iran in ostale države izvoznice olja so nato predložile povišanje cene za 50 centov pri vsakem sodu olja, kar naj bi povečalo njihove dohodke in zmanjšalo dohodke oljnih družb, kot so jih pokazale v zadnjega pol leta. Savdska Arabija je bila zopet sama, ki je temu nasprotovala. Zopet je prišlo do ostrih razpravljanj, svaril in celo groženj, pa je končno prišlo do kompromisa, ko je savdski zastopnik izjavil, da njegova država ne bo nasprotovala povišanju davka za 2%, kar naj bi pomenilo povišanje sedanje cene pri sodu olja za nekako 10-15 centov. Dodal je, da Savdska Arabija sama tega povišanja ne bo uvedla.
Zastopnika Iraka in Kuvajta sta obtožila na konferenci v Quitu savdskega zastopnika, da “igra igro imperialistov”, ko se upira povišanju cen olja in skuša cene celo znižati. Yamani se za to ni zmenil in vztrajal pri svojih stališčih. Savdska Arabija je s tem pokazala zrelost in izredno stvarno ter dalekovidno presojo položaja.
Sadvska Arabija ni lakomna denarja, ki ga ima že sedaj več, kot ga more stvarno in koristno uporabiti. Poudarja, da hoče z dohodki od svojega olja razviti svoje gospodarstvo tako in taki meri, da bo to moglo vzdrževati njeno prebivalstvo na zadovoljivi življenjski ravni tudi potem, ko bo olje izčrpano iz zemlje. Istočasno hoče poskrbeti za svojo varnost z organizacijo modernih oboroženih sil ter njihovo opremo z vsem, kar potrebujejo za uspešne nastope.
Večina mladih Savdijcev, ki so odgovorni za gospodarsko in politično vodstvo države, je študirala na ameriških visokih šolah in se podrobno seznanila s položajem v Ameriki, pa tudi povsod drugod po svobodnem svetu. Ti ljudje vedo, kaj hočejo in so odločeni hoditi proti postavljenim ciljem previdno in vztrajno. Se jim ne mudi, ker so preračunali svoja sredstva in čas, ki je potreben za izvedbo njihovih načrtov.
Iransko politiko vodi šah Reza Pahlevi, ki je pokazal svoj značaj z razkošnim praznovanjem 2000-letnice Perzijske države, ki gradi mogočne, moderne oborožene sile, pa se premalo briga za izvajanje nujnih socialnih in gospodarskih reform, za kulturni in gospodarski napredek svoje države.
Šah je zaveznik ZDA, ki so ga rešile, ko je moral bežati pred znanim Mozadekom iz domače dežele, da se je J vrnil s pomočjo zvestih v oboroženih silah na prestol. ZDA I so mu nato pomagale pri reorganizaciji oljne industrije in '
pri vseh drugih načrtih. Ko je postopno svoj položaj okrepil, je izboljšal tudi odnose Irana s Sovjetsko zvezo, četudi je ostal trden zaveznik ZDA. Lansko jesen je uporabil a-rabsko omejevanje prodaje olja svobodnemu svetu za navijanje njgove cene in pri tem izredno uspel.
Zdi se, da je šlo to šahu v glavo v taki meri, da ni sposoben stvarno presoditi mednarodnega položaja in svojega navijanja cen olja v njem. Iran je neposreden sosed Sovjetske zveze in je moral Rusiji v preteklosti odstopiti večje dele svoje zemlje, moral bi torej vedeti, kaj mu od tam preti, če postane Sovjetska zveza premogočna ob slabitvi svobodnega sveta pod vodstvom ZDA.
Šejk Ahmed Zaki Yamani je po konferenci v Quito prišel v ZDA, da bi dobil pri njih vladi podporo za svoj napor za znižanje cen olja. ZDA naj bi vplivale na iranskega vladarja, da bi spremenil svoje stališče in pomagal svobodnemu svetu iz težav, v katerih se je nenadno znašel zaradi krize energije.
jiiiiiimiiiciiHiiiiiiiiuiiimniiiiiuiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiii^
«5
I BESEDA IZ NARODA !
■jjj
i	5
rdliiuiiisiiiiiiiiiiiiiuimiimimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiimiaiiiiiiiiiuiiiiiuiiiii^
Klic balincarjem BsK.S.P.
CLEVELAND, O. — V imenu Balincarskega krožka Slovenske pristave sporočam vsem članom in članicam ter ljubiteljem balinanja, da se bo pričelo letošnje tekmovanje 3. in 4. julija na Slovenski pristavi. Vsi člani in članice, kakor tudi vsi ostali, kateri se želijo priključiti krožku balincarjev, naj čimpreje sporoče ekipe za tekmovanje. Za letos je nekoliko spremenjen način tekmovanja.
Balinalo se bo za tekmovanje dve soboti in dve nedelji v mesecu juliju. Vsa ostala navodila in pravila tekmovanja bodo na vpogled na Slovenski pristavi.
Naproša se vse člane, da poravnajo naročnino pri blagajniku g. Cilki Švigelj ali pa Jožetu Sojerju. Kdor želi pristopiti k balinearskemu krožku, lahko kliče tel. št. 851-0411 ali pa se prijavi pri vsakem članu krožka in plača članarino 5 dolarjev na leto.
Naprošam vse člane in ekipe, ki se bodo prijavile za tekmovanje, da bi se določenega- časa res držali, da bi tekmovanje potekalo neovirano in res v športnem duhu, kajti z vašim sodelovanjem bomo res uresničili zastavljene cilje. V programu je tudi družabna prireditev, čas za to bo kasneje določen.
S tem obvestilom se vam priporočam za še večje sodelovanje v krožku in res športni užitek na lepem kotičku Slovenske pristave.
Ivan Kosmač, preds.
vas, poučite me o vsem, da bom lahko postal katoličan.”
Janez Kovačič
Delati s silo
■ ■i
INDIANAPOLIS, Ind. — Pri misijonu na Dunaju je pripovedoval znani jezuit pater Abel tale dogodek, ki mu ga je povedal župnik iz Halle na Pruskem.
K temu župniku je namreč prišel preprost meščan in dejal: “Jaz bi rad prestopil v katoliško Cerkev.”
“Kako ste pa prišli do tega sklepa, če smem vprašati?” je odgovoril nato župnik. Vedel je, da nekateri prestopijo iz čisto posvetnih razlogov.
Protestant pa pravi tole: “Gospod župnik! Znano vam je, da mi protestanti veliko prebiramo Sveto pismo. V njem sem bral besede: ‘Nebeško kraljestvo silo trpi.’
Bral sem tudi, da je Kristus rekel:
‘Kdor hoče iti za menoj, naj vzame svoj križ na svoje rame in zataji samega sebe.’
Nam protestantom se ni treba zatajevati in ne sprejemati križa na rame, kajti pri nas velja rečenica, ki jo je izustil Martin Luther: ‘če mnogo grešiš, moraš tem trdneje verovati, in nebesa ti ne odidejo.’
Iz tega sem sklepal, da protestantska vera ni prava, ker drugače bi si moral tudi v tej veri silo delati. V katoliški veri pa vidim, da si je treba delati silo, križ nositi, se zatajevati, hudo poželenje krotiti. Iz vsega tega mi je jasno, da je katoliška Cerkev od Kristusa usta-j novljena in edina prava. Prosim
S pdi po Evropi
XXIV.
MILWAUKEE, Wis. - Pred več kot pol stoletja slovenska zemlja ni imela dosti kruha za vse svoje ljudi. Zato se je en del po sili razmer razšel pc vsem svetu, največ v Nemčije in Ameriko. Radi takratnih krivičnih socialnih razmer je pad la vsa krivda na vlado in oblastnike, ki niso hoteli pomagati in razumeti potrebe našegt malega človeka. Veliko se je govorilo in pisalo, kako v Ameriki in drugod po svetu izkoriščajo naše delovne ljudi in kake grenak je kruh v tujini.
Največ sta o tej žalostni zadevi pisala pisatelj Ivan Cankar ir. pesnik Oton Župančič, ki je \ svoji “Dumi” orisal vse težave in boli našega delavca emigranta.
Nato je prišla druga svetovna vojna in z njo.,rdeča revolucija v Jugoslaviji. Ko sem bral Toneta Svetine trilogijo “Ukana”, sem naletel na takratne sanje partizanskih borcev: “Mi si bomo priborili tako svobodo, da nikoli več ne bo treba nikomur po kruh v tujino. Mi bomo dali delo in kruh vsem. Vsi bomo imeli dovolj ali vsaj manj ali pa vsaj malo. Toda doma bomo!”
Danes beremo in vemo, da je na tujem preko milijon jugoslovanskih delavcev, ki služijo s svojim garanjem kruh, kakoi kdo more in kjer koli v Nemčiji. Podobno kot za Jugoslavijo velja za Slovenijo. Po ocenah iz časopisnih virov je v drugih državah, največ v Nemčiji, začasno zaposlenih približno 100,-000 Slovencev, med njimi precej takih, ki živijo v Nemčiji tudi po deset ali celo več let. Povečini je za te ljudi domovina izgubljena, posebno še, če so si u-stvarili svojo družino. Včasih smo imeli Cankarja, Župančiča in druge velike može, ki so obsojali in razgaljali škodljivost emigracije. Danes ni nikogar!
Ko sem v Ljubljani prebiral razne jugoslovanske časopise in poslušal novice na TV, nisem nikdar naletel na kako žaljivo časopisno karikaturo Tita ali njegovih sodelavcev. Nikdar nisem bral v časopisnih člankih, videl in slišal na TV, da bi kdo samo malo svetoval ali kritiziral politično-gospodarsko delo Tita in njegovih ministrov tako, kot se dogaja v Ameriki. Lahko je biti predsednik v Jugoslaviji, toda zelo težko v Ameriki.
Opazil sem, da visoko cenijo predsednika Nixona, pri srcu pa jim je še vedno pokojni predsednik John Kennedy.
Pred pol stoletjem malemu kmetu, malemu človeku in delavcu ni preostalo drugega kot stradati na rodni zemlji ali iti v tujino, s trebuhom s kruhom. Danes pravijo, da nihče ne strada, toda kljub temu v velikem številu beže in iščejo delo in grenak kruh v tujini, da bi si izboljšali svoj življenski standard. Najbolj zanimivo in ža-
lostno je, da sedaj tudi slovenski izobraženci zapuščajo domovino in iščejo zaposlitve v tujini. Pa sem se ob tej priliki spomnil naših rojakov turistov, ko se vračajo s počitnic v Sloveniji, ko potem razpravljajo, opevajo in pišejo v naše revije in časopise veliko ljubezen do Slovenije, domotožje in hrepenenje po naravnih lepotah, čistem zraku ter gostoljubnosti domačinov. Pravijo, res je, da imamo v Ameriki vsega dovolj, nič nam ne manjka — a tistega veselja in zadovoljstva ter lepote, kot ga lahko nudi naša lepa Slovenija, ves tuji svet ne premore.
Velike resnične besede, katere bi lahko napisali samo rojaki, ki se radi političnih razmer ne morejo vrniti v domovino. Tistim rojakom v tujini, katerim je mogoč povratek v domovino, pa jih muči domotožje, naj preberejo tole slovensko očetovsko modro misel: “Bolje je slabo živeti v svoji domovini kot pa v zadovoljstvu v tujini.”
*
V nedeljo zjutraj pred odletom smo se na letališču Brnik prijateljsko poslovili od moje nečakinje Brede, njenega moža Lojzeta in hčerke Maje, ki je ob tej priliki v slovo izročila moji ženi Frances lep šopek rdečih nageljnov. Ko smo že vse uredili za polet, so nam po ojačevalcih javili, da ima naš avion, ki prihaja iz Beograda, dve uri zamude. V prijetnem razgovoru v restavraciji je dve uri poteklo prav hitro. Ko so nam javili, da je aeroplan pripravljen za odlet, sva se z ženo še enkrat prisrčno zahvalila Bredi, Lojzetu in hčerki Majdi za njih gostoljubnost in'j ih povabila na obisk v Ameriko, še par mahljajev z roko v pozdrav in avion je po kratki vožnji pristal na letališču Zuerich v Švici. Na najino presenečenje je aeroplan za New York, na katerem sva imela rezervirana sedeža, radi zamude odletel brez naju. K sreči so nam na letališču preskrbeli dva sedeža na švicarskem avi-onu na zračni črti Zuerich-Boston. Polet čez ocean je bil miren, postrežba odlična ter smo še pred večerom pristali na letališču v Bostonu. Od tam sva morala vzeti avion za New York. Na Kennedyjevem internacionalnem letališču sva se preselila v naj večji jet Boeing 747, ki leti iz New Yorka v Kalifornijo, s pristankom v Chicagu. Na letališču O’Hare sta naju z avtomobilom čakala ženin brat John in nečak Jacki. Po dobri uri avtomobilske vožnje smo srečno prispeli na dom v Milwaukee.
*
Še isto popoldne smo se v pogrebnem zavodu South Milwaukee poslovili od pokojne sestre in svakinje Mary Radomski, nakar smo jo spremljali na njeni zadnji poti do pokopališča Mt. Oliveta, v njeno zadnje domovanje. Naj počiva v miru!
*
Ko sva končno z ženo Fran-ces, ki je bila odlična sopotnica, utrujena v sobi spremljeva-la posamezne dogodke najinega potovanja po Evropi in Sloveniji, mi je dejala: “Povsod je lepo, toda najlepše je doma.” Me-
Je v glavi rojevalo več vrst misli, med njimi: “Ljubi svojo novo domovino, kot ljubiš svojo mater, in ljubi svojo novo domovino, kot ljubiš svojo ženo!”
Dragi bralci in bralke AD, najlepsa hvala za Vašo pozornost in lepo pozdravljeni!
L. G.
Motorno kolo spet v modi
Da je postalo motorno kolo spet moderno, ni zasluga samo pomanjkanje goriva, ampak predvsem dejstvo, da ga je začelo uporabljati mnogo uglednih osebnosti. Perzijski šah, nemški playboy” Gunther Sachs, škof dr. Zauner v Linzu, zdravniki, industrijalei in poli-tiki se vozijo z njimi. Vsi ti bi si verjetno lahko “špogali” nekoliko dražji. gasolin.
Razprava o verskih skupnostih v Sloveniji jeseni
Seja komisije za verska vprašanja je pod predsedstvom podpredsednika izvršnega sveta SR Rudija Čačinoviča 11. junija obravnavala osnutek zakona o pravnem položaju verskih skupnosti in izvajanju določb pred
ne more zadovoljiti notranjih duhovnih potreb nikogar, prav posebno pa ne mladega človeka, ki je po naravi nagnjen k idealizmu.
Sadovnjaki večji del dotrajani
Po uradnih podatkih je v severovzhodni Sloveniji okoli 18,-
letom sprejetega republiškega 000 hektarov sadovnjakov; po zakona o javnem obveščanju oceni sadjarskih strokovnjakov glede pisanja tiska verskih skup-' je štiri petine teh dotrajanih, nosti.	• da ne pomenijo več veliko, če
Komisija je k osnutku dala ne bodo obnovljeni. Za tržno še nekaj pripomb in ga sklenila j proizvodnjo je pomembnih oko-posredovati izvršnemu svetu li 1500 hektarov intenzivnih na-(vladi) v obravnavo, da bi se je-1 sadov in še 300 hektarov mlajšem mogla o njem izvesti javna !ših, ki bodo kmalu začeli roditi, razprava, ko bi bil predložen tq je skupaj komaj eno deseti-skupščini.	j no vseh sadovnjakov.
Glede periodičnega tiska ver-j Močno prevladujejo jablane, skih skupnosti v Sloveniji je hruškovih nasadov je le 131 hek-komisija ugotovila, da so izdaja- taro v in jih je sodeč po lanskem tel j i v glavnem izpolnili obvez-1 pridelku v glavnem dovolj, kot nosti iz republiškega zakona. J trdi Jože Petek v ljubljanskem Komisija je tudi sprejela (“Delu” pretekli teden. Premalo sklep, da predloži IS spremem-1 je breskev - le 88 ha, višen j in bo svojega naslova tako, da bi - lešnikov je le 20 ha in črnega se imenovala komisija za odnose rjbeza 70 ha z verskimi skupnostmi.	I	Toča tolče
Sklepna proslava 500-ktnioe puntov
Toča je huda nadloga kmeta po vsem svetu, kjer se pojav-
V soboto, 15. junija, so ime- lja. V Sloveniji je vsekakor
li na Ljubljanskem gradu za ključno proslavo 500 -letnice slovenskih kmečkih uporov in 400-letnice velikega slovensko-hrvaškega upora.
Na pravi sledi?
Pod tem naslovom prinaša ljubljansko “Delo” 12. junija 1974 poročilo, da so v Trstu prijeli neofašista R. Viezzlija in C. Luina, ki naj bi bila povezana z bombnim napadom na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu 18. aprila letos. Iz poročila ni jasno, ali sta prijeta neposredna krivca ali sta le kako povezana s pravimi atentatorji.
Policija v Trstu je prijela tudi 40-letnega minerja Romana Am-brosa, ki je skupaj s prijatelji — te še iščejo — v opuščenem kamnolomu pri Šempolaju preskušal vžigalne bombe, kot pravi sam, za zabavo.
Novi vrhovni sodniki
Za novega predsednika ustavnega sodišča SR Slovenije je bil izvoljen dr. Jože Brilej, nekdanji krščanski socialist, na mesto starega komunista dr. Vladimirja Krivica.
Na novo so bili imenovani tudi vsi člani ustavnega in vrhovnega sodišča SR Slovenije.
Zmago nad Orjuno so slavili
Komunisti v Trbovljah so slavili koncem maj a 50- letnico zmage nad Orjuno v Trbovljah z velikim delavskim zborovanjem, na katerem je govoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva Centralnega komiteta
precej reden in znan pojav. Nekdaj so molili, ko se je pripravljalo k “hudi uri”, po cerkvah so zvonili, ljudje pa so devali na ogenj blagoslovljeni les od Cvetne nedelje, da bi šla nesreča mimo. Zavedali so se, da so odvisni od svojega Stvarnika ...
Novi, komunistični rod in seveda posebno njegovi vodniki, se ne menijo za Boga, proti toči se borijo z raketami, ki naj bi razbile nevarne oblake. Ta način boja proti toči je postal zakonit v vseh republikah Jugoslavije in zanj so uradno odobrena denarna sredstva. Kmetje se pritožujejo, da morajo večji del denarja prispevati oni, ko je vendar toča — kadar pride — nesreča za vse, saj poškoduje strehe, razbije okna in napravlja drugo škodo.
Novi način boja proti toči ne more biti posebno uspešen, kajti tisti, ki so odgovorni zanj, trdijo, da nimajo pravih in ne dovolj raket. Te bi naj morale leteti do 6,000 metrov visoko, pa ne sežejo niti do 4,000. V Tiva-tu, ki edini izdeluje rakete proti toči, so tistim, ki se nad njihovo n e u č i n k ovitostjo pritožujejo, rekli “naj jih ne kupujejo, če jim ne ustrezajo”.
Zastopnik štaba za obrambo pred točo je povedal — tako poroča ljubljansko ‘Delo’ 31. maja — da se povezujejo z enakimi organizacijami v drugih republikah in iščejo boljšega izdelovalca raket...
Znanje jezikov
Na Šubičevi gimnaziji v Ljubljani se je zbralo 114 dijakov, ki so se pomerili v znanju nem-
Zveze komunistov Jugoslavije ščine in angleščine. Profesorji z
Stane Dolanc.
Nova učna predmeta
Z novim šolskim letom bodo v srednje šole v SR Sloveniji uvedli dva nova predmeta, “samoupravljanje” in “temelji marksizma”, so objavili pred nekaj dnevi v Ljubljani. Gradivo za oba nova predmeta pripravljajo sodelavci zavoda za šolstvo v sodelovanju z marksističnim centrom.
Uvedba novih predmetov, ki stvarno predstavljata “temelj” titovskega komunizma, je očiten dokaz nove smeri uvajanja in utrjevanja komunizma v vsej njegovi celovitosti in na vseh poljih življenja. Postane naj nova in edina priznana vera v SFR Jugoslaviji.
vseh gimnazij Slovenije so poslali najboljše dijake.
Ti so reševali teste in opravili ustmeno preizkušnjo. Najboljši so dobili nagrade. Za vse pa je to nova spodbuda za nadaljnje učenje.
Počastitev gen, Maistra
V mariborski študijski knjižnici so odprli razstavo v počastitev stoletnice generala Maistra. S tem so hoteli na poseben način počastiti osvoboditelja Maribora. Povabilu se je odzval tudi škof Držečnik in se pozdravil z nekaterimi Maistrovimi borci.
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in oko-
Cilj komunističnih vodnikov hci Slovensko radijsko uro “Poje jasen, le malo pa je upanja,1 sm* te melodije iz lepe Sloveni-da biga dosegli. Tudi nova pot. ie” vsak večer od ponedeljka do ki naj bi komunizmu pridobila petka na postaji WXEN-FM na mladino, se ne bo obnesla. Ko- 106.5 MC, katero vodita dr. Mi-munizem je duhovno prazen in lan in ga. Barbara Pavlovčič.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 24, 1974
*Ttr*t****i****tt*++m*+****r++****++»+**++**+*4+*+*****t++*+*+**inh»
X
. KOLEDAR
društvenih prireditev
*************++t*e+4****+r***e	it	$<++** e**************
30.
2b	junij
' Klub slovcnskili upokojencev Waterloo okrožje priredi Golaževo kosilo ob 12. uri in Plknik na SNPJ farmi. Igral 0 Strumbly orkester.
Piknik Slovenske šole pri v> Vidu na Slovenski pristavi.
JULIJ
~~ Piknik Slovenske pristave. "■ Mladinski dan v Triglav ar^u pri Milwaukeeju. oT Piknik društva “Tabor” na
B 0Venski pristavi.
’i" Piknik kluba euclidskih
ovenskih upokojencev na ^ farmi.
l " Piknik Misijonske znam-arske akcija (MZA) na Slo-
venski
pristavi.
' ^Orkester “Veseli Slovenci” ttedi “Domačo veselico” na j,. °Venski pristavi v Genevi.
' Misijonski piknik v Tri-kee- ern Packu pri Milwau-
28.
sju.
jyr„ Piknik Slovenske šole pri
/bi Vnebovzeti na Sloven-Skl Pristavi.
avgusta
/T Ghijska feredacija KSKJ
štev priredi vsakoletni j v10 KSKJ dan v Parku sv. °2cia na White Road.
Federacija klubov slov. ojencev priredi piknik a farmi SNPJ na Heath Rd.
uPok
i8,
Venski
Plavalne tekme na Slo-
pristavi.
Pri ^ara Marije Vnebovzetc ^ ,recii Zegnanjski festival v /ls« dvorani.
Pelokrajski klub priredi Ijj nik na Slovenski pristavi. ^ Športni dan SKD Triglav ri§iavskem parku pri Mil-^akeeju. Ob 11. dopoldne ■ ^aša pred kapelo, nato ko-°’ tekme in piknik. a Slovenski dom na Holmes jv. Z116 priredi “Home Com-
i/JV’-
CejT bevski zbor Gallus iz k0 Vca Poda zvečer ob 7.30 A,,	^ v SND na St. Clair
^Vehue.
8, ^ (( SEPTEMBER Vpnci^0ro^ki piknik” na Slo-15.^ Pristavi.
sk ^.nska trgatev na Sloven-
22 1 Pristavi.
Vj,!., °ltarno društvo fare sv. aVcj. Popravi kosilo v šolskem
cetePju pri Sv- Vidu- Za' 28 serviranja ob 11.30.
tedj ^esna skupina Kres pri-kih P0red narodnih in umet-VfxAesov- Za zabavo igrajo
29. ^eU Slovenci.
^ društvo S.P.B. Cleveland
sg sg ®s
BEBCI OB HAŠIŠU
Uživalci hašiša — indijske konoplje tvegajo pohabljene in umsko zaostale potomce.
ima vsakoletno romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
6. — SKD Triglav priredi VINSKO TRGATEV v Triglavskem parku pri Milwaukeeju. 19. — DSPB TABOR priredi jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30.
19.	— Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St.
20.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
20. — Klub Ljubljana priredi
večerjo s plesom v SDD na Recher Avenue.
20. — Jesenski koncert Glasbene Matice v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju.
27. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo.
29. — Podružnica št. 14 SŽZ
priredi ob 7. zvečer “card party” v Euclid Club House na Lake Shore Blvd.
NOVEMBER
2. — Štajerski klub priredi svoje
martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer.
8.	— Slovenski dom na Holmes
Avenue slavi 55-letnico obstoja.
9.	— Belokranjski klub priredi
MARTINOVANJE v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli - Slovenci.
17.—Pevski zbor Jadran priredi
Jesenski koncert s plesom v Slovenskem delavskem! domu na Waterloo Rd. Igral bo Ed Rodnick orkester.
24. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
24. — Dawn Choral Group poda
svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER
15. — Društvo sv. Južefa št. 169 KSKJ ima popoldne ob 3. božičnice v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestrovanje.
JANUAR 1975
l'B. — “Pristavska noč” v Slo venskem narodnem domu na St. Clair ju.
PARIZ, Fr. — Resnica je neizprosna:	kadilci indijske ko-
noplje, t.j. hašiša ali marijuane, imajo, vse možnosti, da bodo dobili -nenormalne potomce, sami pa se izpostavljajo nevarnosti, da bodo postali bebci. Razen tega so vsi narkomani mnogo bolj kot drugi podvrženi virusnim obolenjem, raku in levkemiji. Tako je francoski znanstvenik strnil svoje ugotovitve pri svojih raziskavah.
Gabriel Nahas, profesor medicinske fakultete v Parizu in newyorške univerze Columbia, hkrati pa predstojnik francoskega zavoda za medicinske raziskave, je ugotovil, da indijska konoplja, ki je do nedavnega veljala za lahko mamilo, neposredno napada molekulo življenja, dezoksiribonukleinsko kislino (DNA) v celicah organizma.
Pri pregledu vzorcev krvi u-živalcev mamil in zdravih ljudi je profesor Nahas izločil limfocite “T”, bele krvničke, ki so del obramb nega mehanizma pred virusnimi infekcijami in rakom ter hkrati poglavitni de-javniki pri odporu organizma proti tujkom oziroma presajenim organom. ; Pod mikroskopom je primerjal limfocite enih in drugih. Celice zdravih ljudi so vsebovale v jedru 23 parov kromosomov, v katerih je DNA, nosilka genetičnih lastnosti. Ob delitvi se je število kromosomov podvojilo na 46 parov, ki so se porazdelili, tako da sta nastali dve normalni celici.
V limfocitih “T” v krvi narkomanov pa so bili kromosomi razdrobljeni na delce. To velja predvsem za kadilce marijuane, pri kadilcih hašiša pa je bila DNA ne le razdrobljena, marveč se je preprosto stopila, razkrojila. Limfociti so imeli ob delitvi namesto pričakovanih 46 komaj 23 parov kromosomov, torej samo polovico neizogibno potrebnega števila nosilcev dednih lastnosti.
Celice se poškodujejo tudi pri ljudeh, ki ne veljalo za strastne kadilce, zadoščajo že 3-4 cigarete na teden. Snovi, ki jih vsebuje indijska konoplja, se v vodi ne topijo, v organizmu se kopičijo v tolščah. Petnajst dni mine, preden organizem izloči eno samo dozo hašiša.
Najbolj nevarno je kopičenje mamila v možganih in v spolnih žlezah. Možganske živčne celice, ki jih ima človek ob rojstvu 10 milijard, se ne obnavljajo več. Z leti se njihovo število krči:	do 25. leta izgubijo
možgani 10,000 celic na dan, po 40. letu pa nad 100,000. To je normalen proces, ki pa ga hašiš pospešuje. Posledice:	pešanje
umskih sposobnosti in nenormalno vedenje narkomanov.
Mamilo v modih in jajčnikih ogroža spolne celice, ker zmoti normalni razvoj kromosomov o-ziroma jih precej poškoduje. V takih okoliščinah ljudje praktično ne morejo imeti otrok, če pa jih po naključju le imajo, je velika nevarnost, da bo naraščaj
nenormalen.
Profesor Nahas je dokazal, da je obrambna sposobnost limfocitov pri kadilcih indijske konoplje za 40 odstotkov manjša kot pri zdravih ljudeh. Ugotovitve, objavljene v ameriški reviji “Science”, kažejo, da je to mamilo vsaj tako nevarno kot heroin in morfij, ki po dosedanjih ugotovitvah ne povzročata genetičnih sprememb.
Izrael se bo upiral pomoči ZDA Arabcem
Izraelski obrambni minister je izjavil, da se bo Izrael upiral vsaki ameriški vojaški pomoči arabskim državam.
JERUZALEM, Izr. — Združene države niso z izjemo Jordanije in Savdske Arabije dobavljale nobenega orožja arabskim državam, sosedom Izraela, odkar je ta zapleten z njimi v vojskovanje. Tekom zadnjega Ni-xonovega obiska na Srednjem vzhodu je bilo nekajkrat! omenjeno, da utegnejo ZDA dobaviti Egiptu neke vrste orožja.
ZDA so obljubile organizirati in opremiti z modernim orožjem oborožene sile Savdske A-rabije, moderno orožje so obljubile tudi Jordaniji. V Izraelu tega niso sprejeli z zadovoljstvom, pač pa z odporom. O-brambni minister Shimon Peres je včeraj jasno izjavil, da se bo Izrael upiral na vse možne načine proti dobavam ameriškega orožja arabskim državam, da bi ZDA sledile sovjetskemu zgledu preteklih let.
“Kar zadeva nas, mi ne mislimo, da Egiptu in Siriji manjka orožja in da bodo ZDA ti državi rešili s tem, da dodajo zahodni del k veliki sovjetski vlogi, je dejal Peres.
Preje je izraleski radio objavil, da hoče Izrael od ZDA 1.5 bilijona vojaške pomoči.
Moskva se je obvezala k olajšanju izseljevanja
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Henry Kissinger je tri glavne senatorje, ki se ženejo za prosto izseljevanje iz Sovjetske zveze, obvestil, da je Sovjetska zveza pripravljena dati tudi pismeno izjavo o svoji odločitvi, da bo pustila v letu 1974 iz dežele v Izrael do 45,000 judov, torej 10,000 več kot lani.
Sen. H. Jackson, demokrat iz Washingtona, sen. J. Javits, republikanec iz New Yorka in sen. A. Ribicoff, demokrat iz Con-( necticuta, so najbolj vneti za-! govorniki zahteve, da mora | Sovjetska zveza pristati na prosto izseljevanje svojega prebivalstva, predno ji bo Kongres ZDA priznal položaj prijateljske di'žave za medsebojno trgovino.
Zadevni predlog je podpisalo 78 senatorjev in ima torej trdno večino. Predsednik Nixon je napovedal, da bo zakonu s takim dopolnilom odklonil svoj podpis. S tem seveda vprašanje ne bo rešeno, ker ne bo zakona za nova mednarodna trgovinska pogajanja, ki so nujno potrebna, kot trdi Bela hiša že nad dve leti.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Tokay Cordial Tea Delight
mmmmmwmm. iwmmm
What could be more refreshing than serving a Tokay cordial. Tokay is a sweet-full-bodied dessert, white wine which has a nectar-like catawba flavor. The Tokay wine when mixed with Nestea and strawberries gives this cordial a most enjoyable taste.
To please your guest, serve the cordial with a variety of cheeses such as Jarlsberg, Wispride Sharp Cheddar, Swiss Knight, Gruyere Cheese and possibly Hum Baby Gouda.
Here is the recipe as developed in the Nestle Test Kitchens:
Tokay Cordial
;	1 10-oz. pkg. frozen,	4 cups cold water
sliced strawberries	cup Nestea
1/4 cups white Tokay	% cup sugar
wine
In small bowl, combine strawberries and wine; let stand one • hour. In large pitcher, combine cold water, Nestea and sugar; mix well. Add strawberries-Tokay mixture. Serve in wine carafe. Garnish glasses with fresh strawberries, if desired. Makes about C cups.
Sane was world*
ONLY SUGAR SOURCE f|p UMTSLI8TH C.6ERMAHfg SCiEMTiST PROVED IDENTICAL SUGAR COULD BE PRODUCED;
NEW CROP

CROP WAS GROWN CHIEFLY IN EUROPE UNTIL U.S. PLANT BREEDERS DEVELOPED disease RESISTANT variety THAT
COULD BE GROWN HERE...


B-v/ i930'5, SUGAR 3EETS WERE PRQ-VID1NG NEW CROP
^ I//BEETS WERE PRO-
/«- for FARMERS AND MORE SUGAR FOR AMERICA'S
^ SWEET TOOTH (
What is the safest big city in the United inhabitantof the U3 cities studied. The LEAA States? Would you believe New York? Ac- also rated cities according to burglaries and cording to a recent study by the Lav/ Enfor- robberies of both households and busi-
cement Assistance Administration, New nesses.	------^
York had the fewest crimes of violence per j
Padalec v sanjali
LONDON, Br. — Po vrnitvi z letalskega mitinga je 13-letni Nicholas Smith mislil le še na padalstvo. Sanjalo se mu je, da je padalec, v spanju je stopil na okensko polico in skočil. Padci je pet metrov globoko na vrt. Tam ga je poškodovanega našel oče.
Prijaters Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Av«. to E. 68 St. 361-4211
MALI OGLASI
EUCLID ZIDANA HIŠA
za dve družini, 5-5 vsako stanovanje, rekreacijska soba, 50 x 140 čevljev lot. Dvojna garaža v štiridesetih.
EUCLID OD CHARDON RD.
na pol ranč, dvojna priključena garaža, štiri spalnice, ena in pol kopalnica, klet, 60 x 145 čevljev lot. lastnik premeščen. Se mora prodati, v srednjih štiridesetih.
EUCLID ZIDAN BUNGALOW
10 let star, dve spalnice in prostor zgoraj za dve sobi. Klet. Dvojna garaža. Kvalitetno delan. Kot nov. V srednjih tridesetih.
EUCLID—ZA DVE DRUŽINI
z aluminjam obita, 5-5, zgoto-vljeno tretje nadstropje, klet, dvojna garaža, $38,900.
NOVI DOMOVI
od Route 91, Eastlake, ranči, colonials, splits. Kličite za informacije.
UPSON REALTY
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
ODDA SE
spalna soba s kuhinjo eni osebi, kopalnica, veranda, klet in svoj vhod. Kličite 881-6792
-(108)
2-družinska posest za investicijo
Naprodaj zaradi ureditve zapuščine.
669 E. 159 St. Holmes Avenue W. A. SCHUTT REALTOR tel. 531-3636
-(108)
V NAJEM
štiri sobe za srednje starosti ljudi, blizu E. 185 St.
Kličite 531-6115
(107)
Lady of Perpetual Help parish, 4 bedroom bungalow, also included three cottages, $3000 yearly income. Lot 150 x 450. Mid 50’s.
R.S.V.P. REALTY 481-9848	531-2666
_______________________(107)
Male Help Wanted
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Help Wanted
Older or retired man for general factory or office cleaning. Steady work. — Benefits.
ADVANCE PLATING CO. 1539 E. 40 St.	881-7522
________________________(108)
TOVARNIŠKI DELAVCI
za dnevno delo. Pridite osebno od 9. do 4. ure popoldne. Morajo imeti svoj prevoz. Koristi. Dobra prilika za napredovanje.
THE RIVER SMELTING & REF. CO.
4195 Bradley Rd. od Jennings rd
prva cesta južno od Harvard ave
351-3040
(HO)
Help Wanted Male or Female
Za pomoč v restavraciji
Slovenski restavrant išče kuharja ali kuharico za nočno službo: pomivalca posode, moškega ali žensko, tudi starejšo osebo za nočno službo, postrežnico za nočno službo. Kličite BALKAN CHALET tel: 486-8236 15605 Waterloo Rd. blizu Slovenskega delavskega doma
(107)
>»

i i»/OaVaU i JUNE, 24, 19'£a


|iiiiimimmiiiiimimmmiiimiiiiiimiimiiiimiiiiiiimmiimiiiiimimmnii'|
=	-i
- Paul Keller
i
E
fl;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiT
CVET NASE VAŠI
i?l?ir7e?ir?®ai7s?it®l^sfir7s?iSivir^vir)*(i

f/8\t>8Mr/8Mr<8vir^8Mr/8vir/Sflfafl
“Ni!” je zatulilo v kotu.
Oba sta se prestrašila. Tone se je prikazal iz kota.
“Le čakaj, Mina, kaj me tako špecaš! Le čakaj, tistega bahača ti bom že poplačal! Gospod učitelj, nikarte je poslušati! Rajši pojdite v kuhinjo k materi. Pravkar melje kavo in tedaj je zmeraj dobre volje.”
Ker je Mina'grozieče vstala, je slutil Tone, da ni varno čakati na nadaljnja razmotrivanja, marveč je bolje, da se s skokom skozi okno odstrani. Spravil se je v kuhinjo, kjer je mati mlela kavo.
Pritoževal se je radi Mine. Dejal je, da ga je koj, ko je učitelj prišel, izgnala iz sobe. Pa da je nato spet malo prilezel skozi okno in lepo vljudm» sedel za omaro. In da je slišal, kako ga je Mina obrekovala in ga učitelju špecala. S psovkami ga je nazi-vala. In tega ni maral prenašati, pa ga je še enkrat vrgla ven, pa zdaj niti ne, kot se spodobi, skozi vrata, marveč skozi okno. Tega pa on ne dopušča in mati naj se ojunačijo, gredo v sobo in naj s pestjo udarijo po mizi in rečejo: “Strela božja, kdo je gospodar te hiše? Jaz! Mina, prepovem ti, da rečeš o mojem sinu Tonetu, da je neumen! In pristopil bo kot drugi predsednik k mladinski zvezi ‘Mi bomo’ — pa konec besedi! In kdor črhne še kakšno, mu že posvetim!” Mati je plaho, a ljubeče zrla besnega fanta. Navzlic Mini je bil njen ljubljenec; še pri prsih ga je imela, ko je oče umrl. S pokopališča je morala tedaj naravnost k zibelki, kjer je vekal l\čni malček. Tako svetal spomin v nobeni ženski nikoli ne ugasne. Zato je zdaj nežno pogladila dečka po laseh.
“Ali greste in zaropotate, mati?”
“Tone, kar pusti!” Spet ga je pobožala. Tedaj je odšel Tone na prag in si mislil: “Z materjo ni nič. Bom moral že sam obračunati z Mino.” Med tem je dejala Mina učitelju:
“Ali je bila td svoboda ali nesramnost?”
“Predrznost, drznost, če hočete, nagajivost — v vsem pa mladost.”
“Milo presojate.”
“Ali je bil vaš učitelj, moj prednik, tako strog?”
“Dober je bil, a tudi strog. Na noben način ni mogel prenesti predrznosti in nagajivosti. Zelo dober učitelj je bil.”
Novak je prikimal in dejal: “Vem; izvrsten učitelj je bil. Zelo trpi, ker so ga pregnali iz Šole.”
“Saj ste mu pustili stanovanje v šoli?”
“Razen ene sobe zase. Več ne potrebujem. Kaj bi z velikim stanovanjem? Še pohištva nimam toliko.”
“Niste iz bogate hiše?” “Nikakor, gospodična. Še noben bogataš ni bil učitelj. Prej gre kamela skozi uho šivanke ko
bogataš v ljudsko šolo. Pa je veliko takih učiteljev, ki so imeli dovolj v glavi za visokošolski študij, pa premalo v očetovi mošnji. Jaz, kot najmlajši od šesterih otrok vdove, sem se izšolal za učitelja iz tega; kar si je mogla pritrgati moja mati, ki je bila postrežnica, in iz tega, kar sta mogla prispevati starejša dva brata od svojega rudarskega in mizarskega zaslužka.”
“To je vse zelo hvalevredno,” je dejala Mina.
“To paT”— A da govorimo spet o vašem starem učitelju, ki ga tako spoštujete — zadnjič me je prosil, naj mu vendar dovolim, da še kako urico poučuje v šoli. — Zgodbe sv. pisma. — Koj sem bil zadovoljen, saj — nebo je visoko, nadzornik daleč, prosta ura pa tako krasna! Lepo jutro je bilo. Sedel sem na vrtu, da bi popravljal naloge. Pa nisem dolgo popravljal. Moral sem poslušati starčka. Pa me je videl in ga torej nisem na skrivaj poslušal. Tudi on me večkrat posluša, ko poučujem. Ah, kako lepo je bilo! Govoril je o egiptovskem Jožefu, ko so ga bratje prodali. Kako je to stari mož podajal! Ne ko katehetje — ko pesnik je bil, ko kak prerok! Kako je opisoval gorje prodanega dečka, ko odhaja pisana karavana, kako izginjajo domači hribi in kako deček hrepeneče izteza roke tja, kjer je šotor starega očeta. Živo, lepo, ganljivo je bilo. In potem, ko se je prvikrat znočilo, kako so se blesteli odsevi taboriščnega ognja po samotni puščavi. Mrzlo je pihal veter v pustinji, mrki trgovec s sužnji je prišel še enkrat, pretipal ude svoje nove robe in preračunaval, ali si bo z njim pridobil sto srebrnikov. Pa se je ujetnik bridko spomnil, da zdaj ni več človek, da je ko domače živinče, blago, ki ga kupiš in spet prodaš. Domovine ni več, očeta ni več, vse je tuje in mrzlo. Le luna na nebu je še zmeraj ista, le ona pozna njegovo bolest in obseva tudi srebrne solze njegovega starega očeta. — Glejte, gospodična, ko je takole govoril stari mož, so se mi zares orosile oči in otrokom bržčas tudi. Ni me sram priznati. Menim, da noben pouk ne more biti boljši, vsaj ne te vrste, da bi človeku tako segel v srce.”
“Izvrsten učitelj je bil,” je dejala Mina.
“Človek bi dejal, da morajo priti iz stare šole takega moža samo prav dobri ljudje.”
Mina je zavzdihnila:
“Tako bi človek menil, res!”
Novak je nadaljeval:
“Potem sem staremu možu iz srca čestital. Dobro mu je delo in prosil me je, naj mu še večkrat prepustim kako urico, kar sem mu rad obljubil. ‘A računstva nikar,’ je smehljaje se dodal starček, ‘zakaj takih čudovitih nalog, kot je bila ona o brivcu, ki ste jo vi zadnjič nasta-
Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla
Naročnikom in vsem ostalim bralcem Ameriške Domovine vljudno naznanjamo, da ne bomo izdali lista v tednu 4. julija. Urad in tiskarna bosta zaprta od petka, 28. junija do ponedeljka 8. julija.
To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci toliko potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče, ker je število osobja premajhno, da bi moglo postopno na počitnice.
Dopisnike, tajnike društev in vse ostale prosimo, naj svoja poročila pošljejo preje, da jih bo mogoče pravočasno objaviti. Prosimo vse, da vzamejo to vest blagohotno na znanje.
vili, ne bi mogel dati.’ Pa je koj skromno pripomnil: ‘Take naloge so dobre, naše v stari šoli niso bile uporabne za življenje.’ ”
Mini je bilo prijetno pri tem razgovoru.
“Ali bi mi hoteli povedati, kakšna je bila -tista naloga o brivcu?”
“Ha,” se je zasmejal učitelj, “to sem si sam sestavil. Torej, če vas zanima, takole je bilo: Neki človek v mestu si je mislil: Če hočem biti pravi mestni gospod, se moram vsak ~ dan obriti. Pa je šel vsak dan k brivcu. Za pot tja in za pot nazaj je porabil 10 minut. Če je dotični človek hodil od dvajsetega do sedemdesetega leta takole k brivcu in če računamo delavnik po deset ur, koliko delovnega časa je potratil mož za brivca?”
“Devet sto dni ali približno poltretje leto,” je zadonelo iz kota.
“Lej ga zlomka, že spet je tu!” je osupnil Novak.
“Kje pa si?” je rezko vprašala
“Za omaro! Saj ti tako ne bi rešila naloge, pa sem ti jo kar povedal!”
Mina je vstala in se približala omari. Pa je bilo okno odprto— in je bila brez moči. Počasi se je povrnila k mizi. “Gospodična,” je nekam klavrno vprašal Novak, “ali menite, da je postal vaš brat v tej kratki dobi, odkar sem jaz tu, bolj divji — ali kakor pravite vi — bolj nesramen?”
“Saj je bil zmeraj tak ali vsaj
predrzen. Zdaj rad hodi v šolo in menim, da je pazljiv, to je pa tudi nekaj vredno.”
“Le malo potrpljenja, gospodična.”
Ko je Tone spet skočil skozi okno, bi bil skoraj treščil v mater, ki je nesla vrč kave v senčnico. Prestrašila se je, mu rekla, da je divjak in mu zaukazala, da sporoči gospodu Novaku in Mini, naj prideta na kavo.
“Oh,” je odvrnil Tone, “ta dva se gresta šolo; najprej sta
l! -:
Mina.
ii
When someone spends thirty years reminding people to be careful with fire, and he does it for no other reason than to save our forests, he mahes a lot of friends-.
Even if he’s just a bear.
A Public Service of This Newspaper & The Advertising Council
imela zgodbe, zdaj pa računata, še malo, pa bosta kaj zapela.”
“To stori, kar sem ti naročila,” ga je opozorila mati. Tedaj je pristopil Tone k odprtemu oknu in zavpil v sobo:
“Mina, nikoli se ne daj obriti; boš izgubila poltretje leto svojega življenja. Od danes naprej si bom pustil brado rasti pa tudi lase ko Samson. Prosim, kava čaka v senčnici! Mati vaju pri-t čakujejo!”
Iz previdnosti je nato -sklenil Tone, da jo popiha z doma.
*
Bil je krasen dan konec lu^ ni j a. Lipe so cvetele, tisoč6* čebel je brenčalo krog njih, je bil v naj bujnejšem cve Dehtele so potonike, orlic6, ^ lije, rdeči nageljni in nekaj vr nic. Hlapci in dekle so PoSPU vljali seno. Po košnji je na® v vasi majhen odmor, ^ niso prišli vroči delavniki že (Dalje prihodnjič)
v
------o---
Velikost Formoze
Otok Formoza ali. Tajvan^ dolg 240 milj in 85 milj ^ Njegova površina je pc113 enaka površini Nizozemske.__^
DOMAČINI SE ZA TA ZNAMENJA NE MENIJO — Pri popravljanju ceste in nekega novega mostu v Bradjordu, Pa., so postavili tale znamenja, ki usmerjajo voznike na levo, kjer se cesta konča v potoku. Domačini, ki položaj poznajo, se za znamenja ne menijo in vozijo naravnost, kot kaže Volkswagen spodaj na sliki.
mma
-
a
■HIM
VČASIH SO BILE štiriperesne deteljice prava redkost in smo jih vneto iskali. Le kdor je imel srečo, jo je dobil. V Petersburgu v Floridi je neki Bill Daniels začel gojiti štiriperesne deteljice na posebni farmi. Na gorn ji sliki ga vidimo pri namakanju gred s štiriperesno deteljico, na spodnji sliki na levi nekaj teh deteljic, ki jih lastnik prodaja v razne namene po vsem svetu, na desni spodaj pa izbran primer štiriperesne deteljice, primeren za prodajo.
NEOBIČAJNA POROKA - Mladi guru Ji se je ned^fl. poročil v Denverju, Colo., s svojo 24 let staro tajnico iv lyn Johnson. Ženin je vodnik kakih 60,000 pripadli ^ “Misije božje luči”, pa menda nereden plačnik svojih A
nov.
TONY KRISTAVNIn
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8438
Poletje je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas *a brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje


f
Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
431-0628
6117 St. Clair Avenue
z/-.