44. štev. , V Kranju. 2. novembra 49CM. II. leto Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo, zf 2L leto ««m k, za pol leta 2 k, za četrt leta 1 k. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Živinoreja v kranjskem okraju. (Dopis.) Česar ni nihče pričakoval, to se je dogodilo dne 17. oktobra t. 1. v Kranju. Kmetovalci so prignali k pre-movanju krasno živino. Soglasna sodba udeležencev in izvedencev je bila, da je živinoreja v zadnjem desetletju čudovito napredovala v tem okraju. Kdo se ne spominja zadnjega premovanja v Kranju? Res so prignali takrat graščaki in boljši posestniki nekaj živine na;' ogled, toda takrat je morala premovalna komisija izbirati, katero živinče bi bilo vredno premije, sedaj pa je morala, kar je bilo še težavneje izbirati, katera goved bi ne bila premije vredna. Nehote usiljevalo se mi je vprašanje: Kaj je temu napredku vzrok? Stavil sem to vprašanje staremu, izkušenemu kmetu, ki mi odgovori lakonično: Kmetijska družba in plemenski biki. — Da, potrdim mu, to je delo kmetijske družbe. Kmetijska družba kranjska je ena najuglednejših v celi državi. Polagoma sicer in ne prenaglo zboljšuje silno previdno kmetijstvo in živinorejo. Glavni pogoj vsakemu novemu podjetju je gotovo previdnost. Kolikokrat osle-pari brezvestni agent preprostega kmeta z novim in navidezno dobrim predmetom. Priduševal se bo, da njegova štupa v štirinajstih dneh opita najzanikarnejšega vola ali prašiča. Kmet mu verjame in tako se mnogokrat primeri, da plača za pol kilograma posušenega repnika 2 kroni. Tega kmetijska družba kranjska ne pozna. Sredstev, katerih ni preizkusila, ne priporoča nikomur; le tako je pa mogoče, da je neizmerno koristila kmetijstvu v zadnjih desetletjih. Žal, da kranjski, posebno gorenjski kmet vse premalo zaupa c. kr. kmetijski družbi. «Kaj,» pravi, «bo razumel škric, ki še nikdar ni imel pluga v svojih mehkih ročicah; po knjigah in mizah je lahko kmetovati. Res, da ne delajo gospodje uradniki kmetijske družbe z rokami, delajo pa z glavo, in le poskušnje, ki so se dobro obnesle, priporočajo in razširjajo; kar pa ne ugaja, se popravlja ali zavrže, kakor popravljamo mi nove pluge tako dolgo, da ugajajo ali pa jih zavržemo. Predavanja, katera je dosedaj imel gospod ravnatelj Gustav Pire po najrazličnejših krajih naše kronovine, obrodila so obilen sad. Kmetje so si zapomnili nauke o umni živinoreji, in kako lepo število jih je danes, ki se imajo svojo za lepo goved zahvaliti pouku »Kmetovalca*. * To pa še ni vse! Treba je tudi dobre krme, s katero edino je mogoče vzgojiti lepo in lepega denarja vredno živi no. Tudi pri tem nam je priskočila c. kr. kmetijska družba na pomoč s pametnimi nasveti. Kdo na Gorenjskem je pred desetimi leti imel kak pojem o umetnih gnojilih. Boljši posestniki so res poskušali, a brez vsakega navodila, umetna gnojila razen na travnikih tudi na njivah. Primerilo se mi je, da sem gnojil repi z žlindro in kajnitom. Pričakoval sem uspehov, pričakal sem pa razočaranje: namesto repe sem pridelal — kup plevela. Seveda sem tiho klel Tomaža in njegovo žlindro, posebno, ker so se mi smejali drugi, ki so vozili domov — kakor Ločan pravi — «repo lepo, belo, debelo*. 8 Naš hišni davek. Piše Š. [Dalje.] Zvest svoji obljubi hočem tej podlagi posvetiti še poseben odstavek teoretično-kritične vsebine. Predno pa morem to storiti s popolnim uspehom, naj mi cenjeni čitatelj dovoli, da ga seznanim tudi z ostalo stavbo, ki sloni na tem temelju. Po številu stanovljivih prostorov deli sedaj veljavni tozadevni zakon od 9. februarja 1882, drž. zak. št. 17, vsa hišni razredarini podvržena poslopja v 16 razredov, in sicer spadajo v I. razred poslopja s 40 do 36 stanovljivimi prostori II. » » 35 30 » » III. » » » 29 » 28 » » IV. » » » 27 » 25 » » v. > • » 24 » 22 » » VI. • » » 21 » 19 » > VII. » > » 18 » 15 » » VIII. » > » 14 » 10 » » IX. » » 9 » 8 » » X. » » » 7 » » XI. » » » 6 » » XII. » » » 5 » » XIII. » » » 4 » » XIV. » » » 3 » » XV. » » » 2 stanovljivima prostoroma XVI. » » 1 stanovljivim prostorom*) *) Primeri: Freiberger, Handbuch der directen Steuern, 2. Aufl., Wien, 1899, in oficijelno: Handausgabe der Österr. Gesetze und Verordnungen, Heft 98, Hof- und Staatsdruckerei. 400 Davek znaša za I. razred.......... 220 goldinarjev II. »..........180 III. »..........150 IV. ..........125 V. »..........100 VI. ».......... 75 VII. »..........50 VIII. *..........30 IX. »..........20 X. *..........15 XI. *..........10 XII. *.......... 5-50 * XIII. ».......... 4 90 * XIV. ».......... 2 10 » XV. ».......... 1-70 » XIV. *.......... 1-60 g Temu tarifu (priloga B zgoraj navedenega zakona) je pridejano še nekaj opazk, od katerih pa prideta za naše razmere le naslednji dve v poštev, namreč: 1.) v onih redkih slučajih, da ima to ali drugo hišni razredarini zavezano poslopje več kakor 40 stanovljivih prostorov (torej k večjemu posamezni gosposki gradovi največje razsežnosti), plačati je za vsaki stanovljivi prostor nad to številko še 5 gld. posebej. 2.) Koče iz bičevja, prsti brez zidovja, dalje one, ki so spletene samo iz šibovja ali so zgrajene jedino le s pomočjo v tla zasajenih kolov, pa uživajo ugodnost, da so ne glede na notranjo razdelbo v vsakem slučaju podvržene znižanemu davčnemu postavku 75 kr. Naravna posledica te klasifikacije je, da se hišna raz-redarina že po svojem bistvu more raztezati le na'ona poslopja, v katerih se nahajajo stanovljivi prostori. Ta pa so lahko dvojne vrste: ali je njihov glavni namen ta, da služijo svojemu gospodarju za stanovanje, to so hiše v ožjem pomenu besede, ali pa se uporabljajo v prvi vrsti v gospodarske svrhe, poleg tega pa in le deloma tudi kot človeška prebivališča, n. pr. tovarne s stanovanjem za hišnika, hlevi s sobo za hlapce i. t. d. Tudi poslopja druge vrste so davku podvržena, dasi govore nekatere določbe navidezno zoper to in so zapeljale že marsikatero stranko, da se je, sklicujoč se nanje, izkušala rešiti davčne obveznosti. Iz § 19 ces. patenta od leta 1820 sledi pa brez dvojbe, da bi bile tako tolmačenje napačno. Ta paragraf govori namreč o podih, hlevih in enakih poslopjih in določa, da so ta poslopja le takrat izvzeta od davčne dolžnosti, če so zgrajena izključno le za gospodarske namene in se jih dejanski niti ne uporablja, niti ne more uporabljati za stanovanje. Iz tega je per argu-mentum a contrario povzeti, da je tu izraženo za davko- PODLISTEK. Prlčetek šole v Žabnicl. (Spisal A. Potočnik.) Malokatera šola se more ponašati s takim začetkom, kakor žabniška šola. V tistem času — bilo je leta 1869. v križevem tednu — še ni bil v veljavi državni zakon z dne 14. maja 1869, po katerem se mora zidati šola v vsakem kraju, kjer je zadostno število otrok. Le nekateri, za izobrazbo vneti možje — bilo jih je 25 — so se zmenili, da hočejo sami zložiti toliko denarja za zidanje šole, kolikor bode tista veljala, pri drugih pa potem denar iztirjati. Šolo so zidale vasi: Žabnica, Dorfarje, Spodnje Bitno in sv. Duh. Poslopje je bilo dovršeno deloma s tlako, deloma z denarnimi prispevki. Ko se je isto dozidalo, so vasi: Žabnica, Dorfarje in Spodnje Bitno rade plačale njim odmerjeno plačilo, sv. Duh pa — ne. Zatorej so založniki prosili okrajno glavarstvo, naj sv. Duharje primora poravnati njim odmerjeno plačilo. Res je prišel eksekutor ter jim dostavil plačilne pole, pa — bil je naboden z gnojnimi vilami. plačevalca sicer neugodno mnenje pravilno in postavno popolnoma utemeljeno. V istem zmislu je razsodilo tudi upravno sodišče pod št. 13.242 Budwinskijeva zbirka. Glavno vprašanje, ki nas mora zanimati, je potemtakem vprašanje: «Kaj misli postava s svojim stanovljivim prostorom, katere in kakšne lastnosti mora imeti dotični del poslopja, da ga je v zmislu zakona smatrati stanovljivim?* _ Se nadaljuje. V Kranju, 2. novembra. Notranji položaj. V državnem zboru se je zadnje dni mnogo govorilo o ministrski krizi. Vloženih je bilo namreč toliko nujnih predlogov, da se je ministrski predsednik bal, da se proračun ne reši o pravem času. Zato se je peljal k cesarju v Budimpešto, kjer se sedaj mudi, da mu poda ostavko celega ministrstva. No, nujni predlogi so se umaknili, in debata o državnem proračunu se je začela ta teden. Med drugimi sta govorila tudi slovenska poslanca Pogačnik in dr. Ferjančič. Na Dunaju sta se mudila nekaj dni grški kralj in princ Jurij nadguverner Krete. Temu posetu se pripisuje politični pomen. Volitve v hrvatski deželni zbor se vrše od 6. do 9. novembra t. 1. Vojna v južni Afriki. Kruger je dobil od neznane strani dva milijona frankov angleškega denarja z opomnjo: -Prispevek za oboroženje in strelivo junaškim Burom*. Dopisi. Iz Lesec, 24. oktobra. Ko je naš novodošli gosp. župnik Seigerschmidt imel prvi cerkveni govor, je dejal: «Kristus je razposlal svoje učence ter jim zapovedal, oznanjevati mir raznim narodom, tudi jaz bom vedno oznanjeval in delal na to, da se ohrani med vami mir, dokler bodem pri Vas.* — Večina poslušalcev si je mislila, res lepi nauk, če se bo ta tudi uresničil. Toda bojimo se, da bi g. župnik prvi ne prekoračil te meje. Nismo se varali, saj vemo s kakim namenom je prišel k nam. Preteklo nedeljo je že bolj naravnost prijemal brezverni liberalni svet. Donelo je s prižnice: Posvetnjaki-učenjaki pravijo, da Boga ni: med tem, ko je navajal poganska modrijana starega sveta Gicerona in Sokrata, katera sta učila, da je Bog, ter navajal francoskega učenjaka, ki je začetnik sedanjega brezverstva Voltairja, ki je tudi priznal, daje Bog. Kakor razvidno, si je gospod govornik s tem prav pošteno lomil svoj tilnik, tega pa on ni vpo-števal, da ima vsak posamezni svoje prepričanje ali nazore, in sicer tako gotovo, kakor gotovo tudi katoliški duhovniki ne verejujo vsega, kar govorijo, sicer bi njih življenje ne imelo takih strani, kakršne v resnici ima. — Bilo je neke sobote meseca septembra, ko dojdejo v Kranj vojaki «špičkarji», bilo jih je sto. Drugi dan je bila ob 8. uri v farni cerkvi sv. maša, pri katerej so bili, tudi vojaki. Po sv. maši jih koman-dira njih poveljnik na Jelenovo dvorišče, ter jim zapove na puške nasaditi bajonete, puške pa s krogljami nabasati. Ukaže jim tudi dasmejo slehernega ustreliti ali pa predreti, kdor bi se zoperstavljal. Vojaki so prosili, naj bi smeli zajutrkovati v Kranju, pa poveljnik jim odgovori: «Na drugi strani*, t. j. na Gašteju. Po zajutrku so šli proti sv. Duhu. Dospevši k sv. Duhu so bili vojaki razdeljeni. Šest mož je moral prevzeti v hrano in stanovanje vsak posestnik, bajtar pa dva. Dva vojaka nista hotela nikjer ostati, ker sta se bala: da ju kmetje ne napadejo. Cel teden so vojaki samo postopali in kmetje so jih morali hraniti. Tako so ostali vojaki do sobote. V soboto zjutraj ob 8. uri pridejo iz Kranja vozniki, 8 orožnikov in 3 uradniki, zadnji so odmerjali plačilo. — Vsak posestnik je moral plačati 28—32 gld. in tlako, bajtarji pa manj. A nihče ni hotel plačati, le Ajmanov grad, kateri je imel 2 grunta, je plačal 79 gld. Nekateri so hoteli plačati, pa so se zopet bali drugih, kajti s tem Gospod Seigerschmidt, je nadaljeval: Ura mora imeti urarja — stvarnik je! pomislimo le, kako je človek, kot krona stvarjenja umetno ustvarjen posebno oči, in sicer že radi tega da imamo oči spredaj, ne zadaj ali na strani; ako bi bile oči zadaj, bi se človek lahko zaletel v kaki zid ali v kaki drugi predmet. (Splošno posmehovanje in resnično komično). — — Gospod Seigerschmidt nas hoče učiti prav od začetka verske resnice. Ali smo res še tako mladi ali nevedni ? Mislimo, da nas bo kmalo naučil. Da se v cerkvi, kar se v sedanjem času tuintam čestokrat čuje raz lečo, da ni Bogo, četudi povzeta beseda, to ni dostojno in ne moralično, ker to je za vernega človeka osupno. Nekoliko bolj zavedni ljudje pa si morejo misliti, ako učenjaki to trdijo, ki so bolj učeni kot mi, kaj ko bi res bilo kaj na tem. Enaki izbruhi morejo v verskem oziru več škoditi nego koristiti. Iz kakega vzroka se vendar to tako gromovito razlega po cerkvi? Edini namen temu je, do podplatov po nedolžnem očrniti posvetnjake-liberalce pred svojimi klerikalnimi sofarani. Tako in nič drugače, g. Seigerschmidt! Z dežele. (Bojkot meščanstva.) [Konec.] «Vse meščanstvo ubiti gospodarsko!* kliče »Slovenski Gospodar*, prvi slovenski list na slovenskem Štajerskem. In ljubljanski «Slovenec* ravno tako. Po teh glasilih je seveda ubiti tudi slovenske rojake v Celju, Ormožu, Ljutomeru in v trgih savinjske doline; drugod so Slovenci našteli na prste. Hentajte! Za kaj takega se na Štajerskem ne brigajo slovenski odvetniki in drugi, ki tvorijo neko stafažo duhovskega voditeljstva, sicer je tudi s stafažo kmalu konec. To je eneržija! V Koroški se že glasi: Umirajoči Vas pozdravljamo! Štajerski Slovenec išče v velikem številu zaslužka v tujini. Meščani brez razločka narodnosti imajo iste težnje, ki so merodajne za drugo življenje, zatcrej dosedaj ni bilo mogoče pridobiti vsega meščanstva ali vsaj večine odtujencev pod domači krov. Na Kranjskem je to šlo, ker se je vzlic raznim spravam z duhovščino gledalo po rodoljubnem posvetnjaštvu na to, da duhovnik ni dobil držala noža v svoje pohlepne roke. »Brez duhovnikov ne moremo delati*, tako govorijo na slovenskem Štajerskem. Duhovnik pa jim brez srama v brk pravi, da hoče gospodarstvo uničiti vse meščanstvo, gospodariti samo s kmetom ter krmiti nekaj advokatov, da ima kmet svoje veselje s pravdami. Brez meščanstva ni mogoče rešiti slovenske narodnosti, brez njega noben narod ne more moderno gospodariti, torej je vsaka časovna kultura nemogoča. Nobena pot ne pelje nazaj v dobo tlake. Svetovno gospodarstvo za slovenske Štajerce ne bode kuhalo posebne juhe. Torej roke držati križem, na tla poteptati pomagati vsako naprednejše gibanje! Duhovščina uči in prakticira, da ne bi si nakopal smrtno sovraštvo pri sosedih. Zatorej se je rubilo. Pri posestnikih so jemali živino, pri bajtarjih pa suknje, ure, jabolka, vage za maslo i. t. d. Zarubili so 12 glav goveje živine, 3 voze blaga in 1 junca. Vse to so odpeljali v Kranj. Ko so odhajali vojaki in orožniki, so jim sv. Duharji jeli streljati, nakar se orožniki vrnejo, ter jim poberejo možnarje. Živina je hudo tulila. Drugi dan je bila dražba, vse je bilo hitro in ceno prodano. Marsikateri bi rad odkupil svojo živino, pa se ni upal radi svojih sosedov. Od izkupljenega denarja je okrajno glavarstvo odtegnilo posestnikom plačilo za šolo, drugo jim je hotelo povrniti. A niti eden ni hotel denarja sprejeti. Marsikateri je imel dobiti 30—40 gld. in še več. S tako silo se je dozidala šola v Žabnici. Umestno se mi vidi, da pri tej priliki omenim tudi moža, kateri je žrtvoval mnogo truda in časa, da se je ustanovila šola. Ta mož je Matija Hafner, posestnik v Dorfarjih, star 76 let, kateri še danes rad pove, koliko sovraštvo si je s tem nakopal od strani sv. Duharjev. Slava takemu vrlemu za napredek vnetemu možu! Posnemajmo ga! 399 gre spraviti se z meščani, ki se še niso zapisali docela Nemcem v rajhu, isto meščanstvo vzbujati, ga organizirati, ter ga klicati domov, ampak s pomočjo kmetov se mora gospodarstvo ubiti vse meščanstvo. Grozen je klic, ki prihaja iz Koroške: Morituri vos salutant! — Nekateri slovenski Štajerci pravijo, da nas Kranjce ničesar ne briga, kaj se godi ondi. Brez zamere, gospoda! Ko ste vi, Štajerci, pri kraju z vašo latinščino, se vrže tujina z veliko močjo na ubožnejšo krajino. In tako naprej do Adrije. Dalje ne more, ker tudi ni treba. «Morje, morje adrijansko, bilo nekdaj si slovansko, tega kriv je tuji meč! Sami, sami smo in bodemo krivi naše narodne smrti. Resnica je pač, kar ( piše nek nemški pisatelj-du-hovnik: Katolik more in bo imel ljubezen do domovine, toda njegova narodnost je že zapostavljena močnejši mednarodnosti, kajti kadar in kjer je več veroizpovedovanj, tedaj se vedno spominja na Italijana, ki mu je nekak namestnik ^)ožji. Kar je pri socijalnih demokratih bolj sanjajočega, kakor resničega, to je pri katoliku z vsako sv. mašo, z vsako večerjo brezljudska življenska skupnost. Ni treba nasprotstva narodnosti, vendar manjka v najboljšem slučaju nekaj ostrosti in nekaj ne-razrušnosti tega pojma. Katolik mora biti silno radikalen; dokler je pobožen, je vezan na duhovno-monarhistične oblasti, torej na sistem, v katerem so večine ničle. Njegovo mišljenje je moteno vsled pobožnosti. In to so resnične besede! Novlčar. Na Gorenjskem. Najvišje priznanje je izrazil cesar gospodu ces. svetniku g. Karolu Šavniku, županu kranjskem, povodom 50 letnega obstoja osrednjega zavoda za meteorologijo. Osebne vesti. Cesar je podelil bivšemu cestarju Juriju Sluga v Kranjski gori srebrni zaslužni križec. — K c. kr. železniški ekspozituri za trasiranje na Jesenicah sta prestavljena: Franz Schulz, c. kr. nadinžener železniškega stavbenega ravnateljstva, in Valerijan Zaleski, adjunkt c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Krakovem. Eoblar in še enkrat Pavšlarjeva limanica. Koblar in Pavšlar se še vedno nista naveličala ob gotovih prilikah pošiljati v Kranj «Slovenski List* brezplačno, dasi-ravno bi se bila že zdavnej lahko prepričala, da s tem ne dosežeta druzega učinka, kakor da se pametni ljudje na njun račun zabavajo. Tako tudi minulo soboto. Koblar je spisal za t Slovenski List* »fulminanten* uvodni članek «Še enkrat vodovod v Kranju* in Pavšlar je odredil, da list dobe tudi nenaročniki. V nedeljo zjutraj je komaj pričakoval pošte, da bi bral črno na belem, na prvem mestu, kako njegov pomagač Koblar fentuje — ne sicer kokrškega vodovoda, kar bi se dalo sklepati iz naslova — ampak — »farbarja Vorenčka*! A glej smolo! Razsodba, glasom katere je bil odgovorni urednik »Slovenskega Lista* pred porotniki radi časti-kraje in zasramovanja obsojen na tri tedne s postom poostrenega zapora in v povračilo stroškov, ta razsodba je postala pravokrepna in «Slovenski List* jo je moral ponatisniti z razlogi vred kot tri kolone dolgi «uvodni članek*. Koblarjev na drugo mesto potisnjeni spis je moral izgubiti ves efekt, če bi bil tudi tako dober, kakor ni. Vsi oni, ki so dobili »Slo-venski List* zastonj, se niso mogli prečuditi naivnosti gospodov krog «Dihurja*, ki obveščajo o tej razsodbi odnosno svoji sramoti tudi nenaročnike. Še celo Tomažu se je to zdelo neumno in jezil se je. Ljudje so se pa zraven zabavali in ker so bili vsled tega že itak dobre volje, jih je tako razvnel «Še enkrat vodovod v Kranju*, da so hoteli smeha popokati. Kako tudi ne? Koblar piše, da se je »Gorenjec* ustrašil resnega nasprotnika (to sta namreč Koblar & Pavšlar) in da je v tej zagati povedal pravi vzrok, da mesto ne dobi ne vodovoda ne elektrike. Ko smo namreč v predzadnjem »Gorenjcu* poročali o tisti famozni poli, na katero je Pavšlar lovil »ptiče*, smo mu tudi namignili, da naj se nikar preveč ne trudi, kajti glede vodovoda in elektrarne ima obč. odbor prvo in zadnjo besedo. Ker si pa po Koblarjevih izvajanjih prilastuje v obč. odboru Vorenček prvo besedo in ker 400 — tako modruje nadalje Koblar — hoče imeti sedaj tudi zadnjo besedo, tedaj je vsega kriv farbar Vorenček in zato se je zavozilo z vodovodom ter elektriko, kar obsojajo vsi trezno misleči meščani (to sta seveda zopet Koblar in Pavšlar ter nekaj podrepnikov), Quod erat demonstrandum! Ta bistroumni sklep! Kaj? To ni kar tako! In da ste videli v nedeljo Vorenčka, kako je oblastno stopal po kranjskem trgu, ker mu Koblar pripisuje tak upliv, ker ima v žepu vodovod in elektriko, elektriko in vodovod! Saperlot! Kakor je sicer strašno skromne naravi ta farbar, nazadnje bo vendarle postal domišljav, kakor recimo Pavšlar na svojo moč — katere nima. Mi pa, ki nikomur nečemo delati krivice in presojamo vse z objektivnega stališča, smo v prvem trenutku mislili in sicer dobro mislili o Koblarju, da ni on zakrivil onega razboritega spisa v »Slovenskem Listu*. Tisto mej priprostimi ljudmi običajno zmerjanje ter ob-kladanje s priimki, in nad vse logično izvajanje je vzbudilo v nas sum, da sta Koblar in Pavšlar menjala svoji vlogi, in da je gospod Tomaž enkrat sam vzel pero v svojo desno roko in da je prav sam spisal članek za »Slovenski List*. Poučili so nas pa, da je to absolutno izključeno, ker je ravno nemogoče, in ko smo iznova prebrali »Še enkrat vodovod v Kranju* ter pazili bolj na slog, kakor na vsebino, smo res našli v onem spisu zopet pravega pristnega Koblarja. Morda je Pavšlar malo pomagal z duhovitimi misli, »praznično* obliko je pa vse-kako preskrbel Koblar sam. Zaradi neopravičenega sumni-čenja prosimo g. Pavšlarja javno odpuščanja. Koblar naj nas pa še večkrat osreči s kakim takim spisom, ki nehote tako blagodejno vpliva na mišice, ki vzbujajo smeh! Razvedrila potrebujemo v teh resnih časih. Slednjič poživljamo g. Pavšlarja prav resno, da naj se nikar ne brani Koblarjevega podpisa na ono že večkrat omenjeno polo, kajti prepričan naj bo, da bo poleg njega zavzemal Koblar že radi zadnjega duhovitega članka v »Slovenskem Listu* najčastnejše mesto v galeriji »ptičev* na oni slavnoznani limanici. Izžrebanje porotnikov za IV. porotno dobo, ki se prične v Ljubljani dne 2. decembra, in sicer so bili izžrebani naslednji gospodje, med drugimi z Gorenjskega: Jurij Auer, zasebnik v Ljubljani, Josip Arhar, mizarski mojster v Vižmarjih pri Ljubljani, Ignacij Camernik, kamnosek in posestnik v Ljubljani, Ignacij Cadež, posestnik v Srednji vasi pri Kranju, Luka Dagarin, posestnik in glavnikar v Puštalu pri Škofji Loki, Luka Grilc, posestnik in trgovec v Zapužah pri Radovljici, Ivan Hafner, gostilničar in posestnik v Ljubljani, Ivan Kopač, mesar in posestnik v Ljubljani, Franc Košmelj, posestnik in mesar v Železnikih, Ivan Lininger, trgovec in posestnik v Ljubljani, Artur Mahr, ključaničar Jakob Martinčič, gostilničar Anton Mikuž, posestnik Karol Počivalnik, uradnika Ivan Pribil in Ivan Pogačnik, trgovca Viktor Rant in Albert Schafter, posestniki: Gvidon Stedrv, Peter Strel, Franc Štrukelj, Franz Štupica, Ignacij Valen-tinčič, Josip Vidmar in Karol Žužek, — vsi iz Ljubljane, Josip Novak, posestnik z Jame pri Kranju, Primož Oblak, posestnik iz Smlednika. Zdravstveno stanje v kranjskem okraju. Razen 6 slučajev vročinske bolezni, ki se razdeli na troje raznih občin, in 3 slučajev škrlatinke v vsem okraju ni zaznamovati nobene nalezljive bolezni. 6 oseb je bolnih za tra-homom (očesna bolezen). Radovljiški klerikalni čudaki. V Kranju je bila te dni neka oseba iz Radovljice, ki je pripovedovala, da je radovljiško mestno zastopstvo pri svoji zadnji občinski seji sklenilo, da se hoče pokoriti ukazu deželne vlade ter zidati zahtevano hišo, da si s tem zagotovi obstanek dosedanjih uradov v Radovljici, proti temu pa da sta glasovala dva klerikalna odbornika, češ da ne bode za Radovljici nobene škode, ako se preselijo iz nje liberalni uradniški pritepenci kani drugam. Eden teh nedoumljivih katoliških modrijanov je baje nek radovljiški bivši mežnar, ki ima svojo hišo blizo farovža in službo z dobro plačo pri liberalnem uradniku, drugi pa je mlad radovljiški purgar, ki ima brata za duhovna in sredi mesta prodajalno, v kateri rad pobira ob nedeljah in uradnih dnevih klerikalne in liberalne groše. Vse to se nam zdi skoro neverjetno, a če je vendar kaj resnice na tem, potem se ne smemo več čuditi, da vse nazaduje in Je izključen vsak napredek tam, kjer imajo kako uplivno in odločilno besedo pripadniki kranjskih patentiranih žlindrovcev, ki imajo na svoji strani take reveže in kratko vid neže, da so pripravljeni vsak čas prodati lastno srečo in koristi svojih someščanov za črne klerikalne namene! Na Jesenicah se je poročil dne 28. m. m. g. A. Emil Guštin z gdč. Cecilijo Ferjanovo. Požar. Dne 23. m. m. je začelo goreti v Prelogu pri Dobu v hiši Jakoba Konjarja. V kratkem času je bilo v ognju podstrešje z vso ondi shranjeno mrvo. Vnela se je tudi sosednja hiša, a prebivalci iz Doba in Domžal, ki so prihiteli gasit, so še v pravem času omejili ogenj. Škoda se ceni 1500 K, zavarovan pa je bil za 600 K. Jak. Konjar seje v obupnosti hotel med požarom obesiti, a so ga hitro zasačili, in preprečili samomor. Na Kranjskem sploh. Umrl je minulo soboto zvečer v Ljubljani gospod dr. Lenart Klofutar, stolni prost, i. t. d. Pokojnik je bil rojen leta 1819. v Tržiču; bil je tudi član c. kr. deželnega šolskega sveta. Marsikateremu učitelju, o katerem ni vedel drugega, kar mu je natvezilo kako lažnivo človeče, je zagrenil vse življenje. Zapustil je vso svojo dediščino škofovim zavodom v Št. Vidu. Svojih sorodnikov v Tržiču se menda ni prav nič spomnil. — Umrl je nadučitelj v Vodicah Franc Razpotnik. N. v m. p.! Križem sveta. Blagoslovljena vas. V valonski vasi Marbeirg, je obhajalo predzadnjo nedeljo dvanajst parov zlato poroko. Zoper žganje. Na Francoskem je vlada prepovedala prodajati žganje vojakom. Vojni minister pa dobi na leto nekaj tisoč frankov, da bi se moglo med vojake zastonj deliti vino in pivo. In pri nas? Nadaljevanje na prilogi. Gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu oktobru 1901 je vložilo 334 strank K 94.726*67, dvignilo pa 214 strank K 76.395*97, 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 10.800*—. Stanje vlog iznaša K 2,587.256*23. — Stanje hipotečnih posojil K 1,726.777*90 in denarni promet K 271.594*01. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu oktobru je 182 strank vložilo K 82.398*98, 133 strank dvignilo K 33.480*98.13 strankam seje izplačalo posojil K 20.360*—. Denarni promet K 283.655*45. Mestna hranilnica v Kamniku. V meseca oktobru 1901 je 239 strank vložilo 96.661*85 kron. 11 strank je vzdignilo 5087*85 K. 11 strankam se je izplačalo posojil 7280—. Stanje vlog K 217.716*54. Denarni promet 241.575*05 kron. Kako se pozna, če je pitna voda dobra in nima zdravju škodljivih snovij v sebi. Napolni naj se kozarec z vodo, o katere čistosti se hoče prepričati in se vrže košček kockastega sladkorja vanjo, ter se vse postavi v ne preveč hladen prostor in pusti čez noč. Ce je voda prosta zdravju škodljivih snovij, je zjutraj popolnoma čista, če pa postane mlečnasto penasta, je to znak, da ni zdravju ugodna in se naj je ne rabi za pijačo. Posamezne številke „Gorenjca" se prodajajo po 10 vin. v Škof jI Loki pri g. M. Žigonu, trafika na glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika. \Vzitnice in kuverte 0 0 * po zelo nizkih cenah priporoča Jv. J>r. Sampret v JCranju. 6 Okkultistična pisma. III. Dalje. Grofica Lanckoronska, živeča v Nevijenskem gradu v Galiciji, ni nikdar prestopila nekega praga. Nad vratmi se je namreč videla slika «Kumejska sibila», ki jo je navdajala z nepopisno grozo. Njen zaročenec knez Vis-novsky, hoteč jo prepričati o neutemeljenosti njene bojazni, jo je ob priliki primoral k temu. Ko je deklica izkušala prekoračiti prag zadevnih vrat, je padla podoba raz steno in jej s svojim težkim kovinastim okvirjem razdrobila glavo. (Souvenirs de la Marquise de Crequi.) Neki Wilson iz Škotskega je prišel neko jutro k pastorju Drakeju ter dejal: «Moja hči (bila je na potovanju k soprogu v Indijo) je ravno sedajle prispela srečno na svoje mesto.» Drake se je začudil temu, ker Wilson še ni mogel dobiti poročila, dalje se mu je tudi dozdevalo nemogoče, da bi bila hčerka tako hitro dospela v Indijo. »Zapišite dan!» je rekel Wilson. Drake je zabeležil date. Pozneje se je dognalo, da je bila Jessy Wilson ravno oni dan in oni čas dospela v določeni kraj. (Gur-ney, Myers, Podmare: Phantasmo of the Living.) Marija Antonietta se je onesvestila, ko je v Tria-nonu srečala pivarja Santarreja. Pozneje ob usmrtitvi kralja in kraljice je dotični Santarre zapovedoval nacijo-nalni gardi. — Napoleonova maršala Bessires in Lassale sta slutila svojo smrt že poprej. Poslednji je zvečer pred bitko pri Wagramu pisal cesarju pismo, priporočivši mu ženo in otroke, ker je bil prepričan, da pade v boju. — Profesor Hamberger v Mnihovem je slutil, da bode povožen. Pri neki slavnosti je resnično prišel pod kolesa voza, zadobivši več težkih telesnih poškodeb. Vsi taki in enaki slučaji so vplivi tujega ali lastnega perisprita, kateremu zatrjujejo obstanek tudi učenjaki. A. de Rochas ga je celo izločil iz trupla, ga tehtal in prenesel na fotografično ploščo. Dalje so ljudje, ki ga lahko opazujejo s prostim očesom. Tudi čutiti ga je mogoče. Nesrečnež izgubivši v boju nogo, čuti še dolgo Časa odpadli ud. Ako bi koncentrirali misli in odstreljeno nogo zbadali z nožem, čutili bi tudi bolečine, to pa ravno na onem mestu, kjer bi jih čutil tedaj, ko bi se noga še normalno držala trupla. Misliti si moramo namreč, da perisprit zadaja občutke, ne truplo ; truplo brez perisprita je le nekaka neobčutljiva tvarina. — Ali se pri tem ne spomnimo nehote na zgodbico o treh mladeničih v ognjeni peči? Perispritalni fluid že za časa življenja vpliva na posameznike, še več moči pa poseda tedaj, ko je ločen od trupla. Ko se človek nahaja v svojih zadnjih vzdih-Ijajih, je namreč njegova skrajna želja, videti kraj sebe svoje drage, raztresene sirom sveta. Vsled tega preletava njegova misel od ene osebe do druge, dokler se njegove duševne moči ne eksteriorizirajo popolnoma. Po nastopu smrti pa njegov desinkarniran perisprit pohiti, enako Hertzovim valovom pri telegrafiji brez žice do namišljene osebe ter vstvarja takozvane «spomine». Taki spomini se manifestirajo s trkanjem, z govorom, potom vizije in na druge načine, po medijalni zmožnosti dotičnih oseb. Konec pride. 111^ fi trgovina z mešanim blagom tik župnijske cerkve v Kranju *s ^ priporoča svojo zalogo raznovrstnih tkanin, zlasti fSjfo - o o o domačega platna o o o 401 slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Obenem opozarja na svojo barvarijo v Kranju, Savsko predmestje št. 27. 3<*fhvala. Povodom bolezni in smrti naše preljube hčerke, ozir. sestre, tete, gospodične- izkazalo se nam je od vseh strani toliko odkritega sočutja in nepozabljivi ranjki toliko ljubezni, da se čutimo dolžne, izreči za to in za mnoge ji darovane pozdrave v cvetkah, kakor tudi za obilno udeležbo na njeni zadnji poti najtoplejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo slavnemu vodstvu dekliške šole, njenim ljubeznivim sovrstnicam, in vsem, ki so predrago nam pokojnico že med boleznijo obsipali z ljubeznivost i mi in ji slednjič izkazali še zadnjo čast. V Kranju, 31. oktobra 1901. 184 Žalujoča rodbina Krisperjeva. t Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo v njegovem nezapopadljivem sklepu našega preljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Janka Kalana c. kr. višjega davčnega nadzornika danes ob polu 1. uri ponoči, previdenega se sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 46 let. poklicati v boljše življenje. . ' • \o Pogreb dragega ranjeega bode v nedeljo, dné ' 3. novembra ob 4. uri popoludne. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Radovljici. Predragega ranjkega priporočamo v blag spomin. V Radovljici, dne 1. novembra 19ÓÍ. 183—1 Leopoldina Ealan Milan, Zofija, Danica, Pavel soproga. otroci. Železnato vino LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobiva se vlekarnafc krepča malokrvne, nervozne in slabotne osebe Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli pri Angelu > Ljubljana dunajska cesta. Pollitrska steklenica vel u 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje i66a-7 znesek po poštnem povzetju. 402 Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". 183—2 Predtiskarija Predtiskarija RANJA IWIEBS0L LJUBLJANA, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih žen* akih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158—8 Monogrami in risanje se v poljubnih hojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. Ivan Sartori ključaničarstvo in trgovina z železnino o ^adouljiei. 176-4 Tu se dobivajo vsake vrsti šivalni in poljedelski stroji, kolesa, ognjišča, peči i. t. d. po nizki ceni. — Vsak stroj se na mestu poskusi in ogleda. W 3? vsak stroj se jamči 6 let ""^fl Stroji se dajo tudi na obroke, najmanj po gld. ali 6 kron. Moj edini pooblaščenec je gosp. Hugon Boh m. Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga, stresnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1811 LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, preiueinbo in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega,, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114—20 v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 4—23 katerega plačuje iz lastnega. 9 Stanje vlog K 2,687.256*28. Stanje hipotečnih posojil K 1,726.77790. (Vellacher Sauerbrunnen) 1—21 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. Qtiwostc -peci, z>a hoteli, fiafiot, tudi fiiye, va&c iw v v$c(\ (>atvati, ttpe&ue iti cen* p&ipococa -pt-va in največja tovarna 73—28 Doktorja pl. Trnkoczvja preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 167—4 že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani. Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, de ae naroda po poŠti, odkoder a« U zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno poŠto a postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo j eden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za stedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slahotnete, malokrvne, bledidne, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto breemodne, razdražujoče kave m ruskega čaja doktorja p 1. T r n k 6r z y a Rakan slad ni ffli priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in naj-t\ce- I*horno sredstvo za želodec. Deluje po mir-jujooe, krepilno, bolest utesujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 n, pol hirata 2 K. KrOilllCe °U h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! Zeli kilo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos pošlje takoj s poštnim povzetjem. Varstvena znamka živinorejcev i. t. d Priloga ..Gorenjcu" št 44. Novlčar. Na Gorenjskem. Na praznik Vseh svetnikov je občinstvo kar tramom a šlo na pokopališče, da obišče gomile svojih dragih umrlih. Grobovi so bili popravljeni in okusno ozaljšani. Pevski zbor tukajšnje čitalnice je milo zapel dvoje pre-tresujočih žalostink. Mrzel jesenski veter je sicer bil vzrok, da se se ljudje prerano vračali s pokopališča. Uničiti hočejo našo gimnazijo, vpijeta unisono v skoro do9lovno jednakih dopisih iz Kranja zadnji «Slov. List* in sobotni »Slovenec*, ker smo se dotaknili razmer na naši gimnaziji z ozirom na osebo ravnatelja Hubada. Primite ga! držite ga! kričal je tudi tat, ki je hotel odvrniti pozornost od ivoje osebe. Zdi se nam, da hočeta igrati vlogo premetenega tatu tudi oba pobožna lista: « Slovenski List», čegar urednik Koblar dela z vso vnemo za škofovo gimnazijo ter pregovarja ljudi, da se spominjajo iste v svojih oporokah, kakor tudi «Slovenec», ki s še večjo silo agitira za škofove zavode, ki bodo kranjsko gimnazijo, če ne popolnoma ugonobili, gotovo pa prav neizmerno oškodovali tako glede obiska vobče, kakor z ozirom na dober materijal dijaštva. Tej gospodi je priskočil — hote ali nehote — na pomoč ravnatelj Hubad sam. On zbira krog sebe vedno več tacih učiteljev, ki bodo že zbog svojega političnega prepričanja navdušeni agitatorji in priganjači za škofove zavode. In potem se drznejo ti škodljivci, prav kakor oni tat, kazati s prstom na < gotovo khko», kakor pravijo, v resnici pa na pretežno večino kranjskega meščanstva, kakor da bi le-ta hotela uničiti kranjsko gimnazijo. Predbacivati hočejo kaj tačega ravno oni stranki, ki je z vsem mogočim naporom pridobila mestu višji učni zavod. In zakaj? Zato, ker smo vršeč svojo časnikarsko dolžnost dali duška skoro splošnemu mnenju kranjskega naprednega meščanstva in v nekoliko razkrili ravnateljevo netaktno in nestrpno postopanje, ki je naravnost kvarno uspevanju našega zavoda. Ravno,ker nam je na srci procvitanje kranjske gimnazije, smo se dotaknili— dasi neradi — nezdravih razmer na isti. Nepristranski kritikovati Huba-dovo početje se pa ne pravi uničevati gimnazije. Direktor Hubad še zdavnaj ni gimnazija. Tiste puhle fraze v obeh klerikalnih listih, da namreč Hubad uživa ugled ter popolnoma spoštovanje pri meščanih in da je on prepono sen, da bi odgovarjal na naša predbacivanja, nam kar nič ne imponirajo, ker so preneumne in neresnične. Splošno je znano, da Hubad nima v Kranju kar nič ugleda. O spoštovanju niti ne govorimo. Ce pa ponos obstaja v tem, da kdo na opravičena očitanja lepo molči ali da se k večjemu skriva za različne hrbte, potem priznamo, da ima ravnatelj Hubad povoda dovolj biti strašno ponosen. Da bo pa še bolj ponosen, povdarjamo iznova, da je mimo druzih še ne-navedenih fakt gola resnica, kar smo pisali o Hubadovih netaknostih, o njegovih jutranjih ekskurzih, o njegovem postopanji napram dijaški kuhinji in zlasti o njegovi nestrpnosti napram profesorjem. Ko bi ne bil tako grozno »ponosen*, bi nas Hubad lahko tožil ali pred vsem lahko zahteval disciplinarno preiskavo. No, bati se ni niti jednega, niti druzega, posebno druzega ne! Hubad že ve, zakaj ne, on je — p repo nos en! (Se prilieno nadaljuje). Petošolska idila. Bilo je nekje v peti šoli. Ako se govori o peti šoli, potem takoj mislij vsak na petošolsko ljubezen. Na zavodu pa, kjer se je zgodila naša kratka povest, se vsled stroge versko-nravne vzgoje še ni razvil v petošolskih srcih pregrešni čut ljubezni. Nadebudna mladina si je delala kratek čas z nedolžnejšimi šalami. Uro ima ravno gospod ravnatelj. Sicer še manjka dobrih deset minut do desete ure, a fantom je postalo dolgčas. Kakor en mož vstanejo vsi pokoncu. Dobri direktor, misleč da je že zvonilo, pobere Sila in kopita, zlobna mladina se pa udere za njim. Na hodniku zapazi rav- natelj, da še ni toliko ura in zato vpraša slugo, zakaj je tako zgodaj zvonil. Mož ga začuden pogleda in mu pove, da sploh še ni zvonil in da še le bo. Sveta jeza se polasti mogočnega direktorja. Bliski lete iz njegovih oči in mogočno grome njegova usta. Kakor toča padajo besede na hudobneža Požene jih nazaj v razred in za kazen jih obdrži tamkaj do */4 na 11. uro. Prav jim je tem . Moško pevsko društvo c Kranj* je imelo 27. m. m. občni zbor. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni predsednikom g. L. Rebolj, podpredsednikom g. I. Šink. Odbornikom pa gg.: Hlebš, Vergles, Puhar, Blaznik, Vari, Urbas; pregledovalcem računov g. Štirn. Od podpornih članov g. prof. Jarc, odbornik in pregledovalec računov g. kap. Potokar. — Moško pevsko društvo • Kranj* je tedaj srečno postalo popolnoma klerikalno. Ponesrečil se je na doslej neznan način 27. m. m. čevljar Fr. Justin od sv. Katarine pri Tržiču. Zvečer se je precej vinjen podal iz gostilne pri sv. Ani, kaki 2 uri pozneje so ga pa našli mrtvega poleg kolnice ob cesti. Utonila je dne 21. ro. m. 38 letna posestnica Mar. Grošel iz Žerovnice. Hotela je s konjem in vozom preko naraslega potoka Žerovnice. Rešili so le konja in prvi del voza. Trupljo utopljenke so našli še le naslednji dan. Iz Naklega se nam poroča, da hoče kapelan Rebolj ustanoviti posojilnico. Pravijo, da ima že posojilnični pečatnik. Občinske volitve v Cerkljah se vrše dne 5. in 6. t. m. Profesorjeve želje so bile torej zavrnjene. Njegovi pristaši so mu s tem zadali prvo brco. Drugo dobi menda s tem, da ga ne bomo več volili v občinski odbor. Agitacija od nasprotne strani je kaj živahna, ker je pritisnil tudi profesor, ki je na počitnicah. Boj bo torej na dan volitve precej vroč. Kljub tema pričakujemo zmage. — Profesorjeva stranka je imela par zborovanj zaradi kompromisa, katerih se pa nismo udeležili. Pripoveduje se, da so bila tista bolj klaverna, ker je še kos res poparjen in še po dnevi noče več peti, kaj šele ponoči Umrl je v Radovljici včeraj ponoči višji davčni nadzornik g. Janko Kalan. Vsled lastne marljivosti se je povzpel od navadnega davčnega uradnika do sedanje visoke stopinje. Pogreb bode jutri. — V četrtek popoludne so pokopali tukajšnjega trgovca g. Rajka Krisperja 15 letno hčerko Anico. N. v m. p.! Mlekarno v Cerkljah je zadel hud udarec in člani odstopajo dan na dan. Več zadružnih knjižic se nahaja v našem uredništvu, katera so kakor se vidi, izpolnjevali prav po trgovskem pravu. — O tem bomo spregovorili še pozneje. Kakor se nam poroča, je poslala gospodarska zveza včeraj nekega Nemca, da bi prevzel mlekarno. Ta je zahteval, da se mu mora preskrbeti najmanj 100 litrov mleka na dan. Konečno se mu je pojasnilo, da to ni mogoče in Nemec je žalostnim srcem odkuril. Kaj gospodarski zvezi ni mogoče poslati Slovenca? Konji so se splašili danes dopoludne hlapcu g. Fr. Omersa v Kranju. Hlapec je padel iz voza in se smrtno-nevarno poškodoval. _ Gospodarske stvari. Koliko je v Evropi gozdov? V vsi Evropi je približno 303,232.000 ha gozdov; torej tretjina Evrope je zaraščena z gozdom. Od tega pripada na Rusko 205 milijonov ha. Na enega prebivalca pride na Švedskem 30, na Nemškem 28, v Avstriji 26, na Francoskem 24, na Laškem 12, na Angleškem 4 ha gozda.__ Tedenski sejem v Kranju dne 28. t. m. Prignalo seje 124 glav goveje živine, 1 tele, 100 prašičev, 1 ovco, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 8*—, prosa K 0*50, ovsa K G-50 do 7-—, rži K C'50, ajde K 6*50, ječmena K 6*50, krompirja K l-70, fižola (ribniški) K S'—, mandaloni G*—, koks 8*50, navaden rdeč 7*50, zelen 7 — do 7-50. Usojam si tem potom najuljudneje naznaniti, da bom prevzel staroznano pivovarnarsko restavracijo Perles v Prešernovih (Slonovih) ulicah. Moje dolgoletne izkušnje kot blagajniški natakar v največjih zavodih in zadnja leta kot restavrater v Švicarji, omo-gočejejo mi, da vstrežem vsestranskim zahtevam. Prizadeval si bom, da j /'zbornimi Jedili in pijačami zndovolim popolnoma svoje cenjene goste. Za mnogohrojen obisk prosim z velepoštovanjem Fritz Novak # restavrater v restavraciji Perles in v Švicarji. ) R. LANG, LJubljana (KolizeJ) tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, saloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otroCjih voziCkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) ii sobno opravo 54—32 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. Ivan Sartori ključaničarstvo in trgovina 3 že leonine, ter vsal^e vrste stroji v Radovljici (Gorenjsko). Tu se dobivajo družinski šivalni stroji Singer od 28 gld. do 35 gld. krojački družinski Ringšifer . . . veliki Slamoreznice . „ 34 . • „ 50 za krojače „ 62 za čevljarje 38 45 (»5 73 75 GO Ja L>$ak» Stroj $c jarr>či, ¡0 $c r>a n)«5tti po$kti$i. Stroji dajo se tudi na obroke. G. Tonnies Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost Tse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. Optični zavod Jos. Ph. Goldstein LJubljana, pod trančo it I priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—30 Andrej Boicoi 159-8 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVALE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Zunanja naroČil« m ix-▼rtujejo^toCno^njo^najni^jih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in frankcvano. ♦♦♦♦♦♦♦ Tvrdka R. MiKLAUC LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5 naznani da je že popolnoma založena z jesenskim in zimskim blagom. Posebno omeni o svoji jako veliki sukneni zalogi za možke, kakor kamgarn, štof, ševiot, gorenjsko s u k n o i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cenah, toraj cenejši kakor povsod drugod. Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah o d 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe parhete, kambrike, Votenine, cvilh za postelje, koče, odeje i. t. d. V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Toraj povabim si. občinstvo ca nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni potrežbi. 172—28 Spoštovanjem R. Miklauc. 40» Najceneji in najboljši poljedelski stroji dobe se pri Karol Kavieka naol. w SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—88 Tudi vsakovrstna železnina kakor želeao, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t d. ?I°J3'J ^rac3rr)cr Prva in največja tvrdka sa prodajo in izposoje vanje g\%m viijev. LJubljana sv. Petra cesta št. 20. Velika zaloga kratkih klavirjev is pianinov največje popolnosti glede na glas, konstrukcijo kakor trajnost v jako okusni opremi slogov. 115—17 Špecijaliteta: pianini z moderatorjem. Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglaševanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. — Najnižje cena za izposoje vanje. Na deželo se tudi izposojuje. UD A 1\1 TUJPPED ljubljana J. lliill JJJj 1 1 Lili na Starem trgu štev. 1 Prva in najstarejša 156—» zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočaš« svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vzlie njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 109—90 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošbejo na zahtevanje zastonj. Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka« 97-24 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na f \o®r>a Uielrr)sr-jei 5trtigarja o L>jtibljar>i, dur>«J5k« eejta ti. 26 404 Hočete kupiti prav dobro slamo-reznico ali gepelj? 108—18 Obrnite se na skladišče Zaman ▼ Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") kjer vselej dobite tudi najboljše mlatilnice, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane za travnike in stroje drugih vrst, posamezne dele in klinje. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vodvode, se tukaj dobijo najceneje. 179—3 Otvoritev mesnice. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da sem z dnem 16. t. m. otvorll O r^raojti ft. 1$©, v kateri se bode dobivalo vsake vrste meso po nizkih cenah. Priporočam se za obilen obisk z velepoštovanjem Žiga Killer mesar. Zaloga vsake vrste pokritih in nepokritih voz, landaverjev i. t. d. Vsled dogovora se jemljejo tudi stari vozovi v protii*ačun. Prevzema posamezna dela kolar$ko, ¡0 sedlarsko proti jamčeuju po nizki ceni. Sprejme se več pomočnikov in učencev. ^Sr PETER K E R ŠIČ Šiška pri Ljubljani. 184=2 C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, l.moravska mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cechu pri Prostjevu in Smichow - Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop. ulica 9 priporoča 83—42 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko,, orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica E. A. Smekal v Zagrebu. Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani. PROSPEKT. Zvesta svojim v lanskej okrožnici navedenim načelom, pričenja (ljubljanska kreditna banka* po svojem enoletnom obstanku, v katerem je prav dobro uspevala, svojo prvo akcijo v večjem obsegu ; namreč ustanovitev: «Delniške dražbe združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trga v Ljubljani*. Posrečilo se nam je skleniti s posestnikom obeh imenovanih pivovaren pogodbo, ki nam omogočuje spremeniti obe podjetji, katerih izdelki so na Južnem Štajerskem in — zadnji čas tudi na Kranjskem splošno priljubljeni, v delniško družbo. V to svrho ukrenemo potrebne korake, da dosežemo od vlade dovoljenje za ustanovitev delniške družbe pod imenom: Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani", katere namen bi bil, obe pivovarni od sedanjega posestnika gospoda Simona Kukeca v Žalcu kupiti in nadalje voditi. Pivovarna v Žalcu je izdelala po uradnem zapisniku v času pivovarna v Laškem trgu pa v istem času od 1. oktobra 1898 do 30. septembra 1899 hI 8.935-— hI 10.780 — »1. » 1899 » 30. » 1900 » 6.590— » 11.970 — » 1. » 1900 » 30. . 1900 » 6.396— » 11.270 — torej v obeh pivovarnah v zadnjih treh letih poprečno na leto 18.653 hektolitrov piva Skupna mera obeh objektov znaša 6 ha 26 ar 17 m*, od katerih pripada na Žalec 1 » 15 » 16 » in na Laški trg 5 » 11 » 1 » Na tem površju zavzamejo poslopja v Žalcu 33 ar in 14 m', v Lahkem tr«u pa 47 ar in 10 m*. Glede cenitve obeh objektov obrnili smo se do gospoda Bohumila Stanka, pivovarnika in predsednika velike delniške pivovarne v Nuslah pri Pragi, nadalje do gospoda Jana Novak-a, družabnika tvrdke Novak & Jahn, tovarne za opravo pivovaren v Pragi-Bubna, katera oba uživata najboljši sloves v čeških pivovarniških krogih. Oba gospoda odzvala sta se rado volj no našemu povabilu ter se mudila meseca junija poleg dveh naših zaupnikov v v Žalcu in v Laškem trg u, ogleduje si natanko obe pivovarni. Iz njunega strokovnega poročila posnemamo sledeče: Pivovarna v Žalen je urejena za letno izdelavo 8000 hI piva. Varnica je napravljena za 40 hI litja in zelo praktično izvedena; potrebno vodo daje vodnjak v pralnici in je kakovost te vode za izdelavo piva izvrstna. V kvasilnici je dvajset sodov za kvašenje a 20 hI; kleti za zalogo imajo pa prostora za 2800 hI. Sladarnice so tri manjše podzemeljske in jedna večja nadzemeljska. Po nazoru izvedencev se letna produkcija piva v Žalcu z malimi invesujskimi troški lahko zviša na 15.000 hI. V ta namen morala bi se na že reservovanem prostoru sezidati nova sladaraica in popolniti klet za zalogo po načrtu, ki je že izgotovljen. Pivovarna v Laškem trgu ima varnico za 70 hI litja in novo dosti dobro izpeljano kvasilnico s 24 sodi za kvašenje. Kleti za zalogo imajo prostora za 4500 hI, so v dobrem stanju in opremljene s primernimi ledenicami. Sla dar niča je na levem bregu reke Savinje v hiši, v katerej je tudi pivovarniška restavracija. Potrebno vodo daj6 trije studenci, katerih dva sta na lastnem svetu, tretji glavni najvišje ležeči pa na tujem svetu; vendar je vporaba istega zemljeknjižno zavarovana. Pri sedanji uredbi kvasilnice in kleti za zalogo se lahko sklepa na letno najvišjo produkcijo 14.000 hI; vendar bi bilo po nazoru gospodov izvedencev mogoče s primernim zvekšanjem kletij in z napravo nove sladarnice v neposredni bližini glavnih objektov zvišati produkcijo do 25.000 hI. Glede plodonosnosti obeh pivovaren si dovoljujemo na kratko sledeče navesti: Cena izdelovanja piva v obeh pivovarnah pride povprečno na K 15*20 za 1 hI (v tej ceni so obseženi vsi stroški za režijo in amortizacijo), prodajna cena je pa K 19*25; tedaj ostane pri vsacem hektolitru K 4*15 dobička, pri čemer se niti ne računa, da je za pivo v steklenicah veliko večja. Kakor spredaj navedeno, znaša letna poprečna produkcija obeh pivovaren 18.653 hI. Ako se vpošteva 12°/Otno osušenje, ostaje za prodajo 16.425 hI piva in to množino je računati pri sestavljanju kalkula za plodonosnost podjetja. Na podlagi predidočih številk in nameravanega delniškega kapitala v neobhodno potrebnem znesku K 600*000 bi se že pri neizpromenjeni produkciji obrestoval delniški kapital z ir3°lQ, ter sta naša izvedenca trdno prepričana, da poslovni uspehi obeh pivovaren s spredaj navedeno izpremembo in spretnim vodstvom postanejo de mnogo ugodnejši. Gospoda izvedenca cenita obe pivovarni s posestvom vred, nadalje vštevši vso opravo, sode ja zalogo in prevajanje, vendar brez fundusa instruetusa na K 500.000. Fundus instruetus, pivo, slad in hmelj bilo bi posebej upoštevati. Gospod Simon Kukec, posestnik tvrdke S. Kuketz, se nam nasproti zavezuje, da prepusti novi delniški družbi obe svoje pivovarni v Žalcu in v Laškem trgu z vso opravo, kakor spredaj navedeno, nadalje z vsem fundusom glasom dveh inventarijev, katera imamo v rokah, za skupno svoto )( 550.000 in se izjavlja pripravljenim udeležiti se j jedno tretjino delniškega kapitala pri novi čelnišfri družbi. Z ozirom na to, da se bode moralo prevzeti tudi pivo in zaloga druzega blaga še posebej, zvišal se je delniški kapital na K 600.000, razdeljen v 3000 popolnoma vplačenih se na imejitelja glasen h delnic po K 200, od katerih prevzame 1|„ to je 1000 delnic a X 200 tedaj ja X 200.000, gospod Kukec kot plačilo, tako da ostane za subskripcijo samo 2000 delnic a X 200. Priglasila za delnice podjetja pod tvrdko : 181—2 ,.Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in v Laškem trgu v Ljubljani" sprejema ljubljanska kreditna banka v Sjubljani od 20. oktobra do vštevši 15. novembra t. I. in veljajo za subskripciio naslednji pogoji: 1. ) Vsak subskribent dobi glasom svoje prijave pripadajoče delnice v nominalni vrednosti, to je a K 200. 2. ) Pri subskripciji se mora vložiti za vsako podpisano delnico X 4-0 kavcije, katera se obrestuje od dne vplačila od 31. marca 1902 po 4*|0; ostalih )( /60 je plačati po prejemu oblastvenega dovoljenja za ustanovitev te delniške družbe v obrokih, katere bode določila «Ljubljanska kreditna banka». Ako bi se ostali znesek vplačal po 31. marcu 1902, je zavezan vsak subskribent plačati ob enem 50|0 tekočih obresti od tega dneva naprej. 3. ) Selnice so udeležene uje pri poslovanji od 31. marca 1902 nadalje. 6.) V slučaju, da bi kak subskribent v določenem roku ostalih K 160 z odpadajočimi obrestmi pri blagajni »Ljubljanske kreditne banke* ne vplačal, konča njegova pravica do subskribiranih delnic, ter je Ljubljanska kreditna banka* opravičena razglasiti, da je vplačana kavcija zapadla. 5. ) Po dovršenem uplačilu subskribovanih delnic bodejo se iste izročile gospodom delničarjem s tekočim dividendnim kuponom opremljene in na imejitelja se glaseče delnice. 6. ) Po preteku za subskripcijo določenega roka in po dovršenej razdelitvi bode »Ljubljanska kreditna banka* obvestila subskribente, koliko delnic je odpadlo na njihove prijave. 7. ) Ako hi se nameravana delniška družba, iz katerega vzroka koli najdalje do 1. oktobra 1902. ne ustanovila, je «Lju-bljanska kreditna banka* zavezana pri njej vplačane kavcije s 4°j0 obrestmi od dne vplačila p. p. subskribentom vrniti, s čemer se pravice do izročitve delnic in zaveza k prejemu taistih konča. Ljubljana, dne 19. oktobra 1901. Ljubljanska kreditna banka. 406 Stanje hranilnih vlog: 1,100.000 E. Rezervni zaklad nad 31.000 K. Posojilnica t Radovljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po 4^2 odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 164—7 Lekarna „pri zlatem orlu" Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. ph. Mardetschläger, lekar in kemik, J. SVOBODE nasl. 80—29 čevljarski most. Kupite ali naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva: Dunajske, želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K. Želodec ne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K. Odvajalne kroglice, v plehastih škatiujah ä 40 h, 3 škatlje 1 K. Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo ä 40 h, 60 h, 80 h. Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K. Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Železo-kroglice v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K. Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu 6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za prašiče in konje v škatubjah 60 h in odprto pol kile 1 K. JOSIP WEHL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje m stroj, obha i'.ni miz i, »igra o i-j m irod»/oru, obmejno omrežje, vezna vrau. b«liconi, verande, stolpn* križe, štedilnike i t d 85—28 Špecijaliteta: valjieni zastori (Rollbalken). Adolf Hauptmann K i* tovarna 53_33 | fvleja jjj v Ljubljani. £ Dustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. > Loterijska srečka dne 26. oktobra t. 1. ( \ r a d e c 81 27 86 Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 I Velika zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke ■i konfekcije za dame. šl Solidno blago po čudovito nizkih ceni-h hmm* ec ;>} Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 178—3 i A. TschinkeN zet bj ubijala. Prva in edina domača tovarna d ko rije, figove k&t>e, kaoditoiJ, kapeli ranega sadja priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—31 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje nn dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročhe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 103 nasproti ž u p n e cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca». Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.