Leto XIII. ^ CSeljn., dne 13. novembra 1903.1. Štev. 89. — . I krono temeline nristnih-' I 11 * lcer vsak torek in petek. — uopisi na) se izvolijo pošiljati uredništt •ne er od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno msertranje pri za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni, ista naj se pošilja Upravništvu ..Domovine' Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano — Rokopisi se ne vračajo — Za Inserate se plačuj« mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, r IJnravništvri Domovine" v Celju. Shod v Ljutomeru. Kakor smo že v torek poročali, vršil se je preteklo nedeljo v Ljutomeru velepomenljiv shod. V sledečem poročamo na kratko o dnevnem ! redu istega Državnozborski poslanec tega okraja, dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj je podrobno opisal po¬ ložaj v državnem zboru. Pojasnil je stališče slovenskih poslancev pri razpravah o raznih predlogih zakonov v zadnjem zasedanju. Ker je pa bodočnost za nas važnejša nego kar se je že zgodilo, izognemo se natančnemu poročilu o taktiki naših poslancev v preteklosti. Zalo važno je pa, kar je poslanec dr. Ploj omenil o name¬ rah slovenskih poslancev v prihodnjih dneh. V tem oziru je pa po besedah poslanca dr. Ploja slovenskim poslancem Kčtberjeva vlada s svo¬ jimi dejanji nasproti našemu narodu taktiko že sama določila Karkoli je Korberjeva vlada v zadnjih me¬ sec h v slovenskih deželah ukrenila, vse je bilo v škodo Slovencev. Kčrber ni pri imenovanjih uradnikov na Štajarskem ničesar storil, v čemer bi si ne bil že naprej izposloval odobritve za¬ kletega sovražnika Slovencev vodje nemške stranke Derscbatte. Kar se je na Koroškem slo venskemu jeziku s strani vlade prizadjalo, kriči do nebes, kajti tu je vlada s svojo tajno na redbo članu 19. državnih osnovnih zakonov v škodo Slovencev naravnost v obraz pljunila. Slovenska delegacija, ki bi tu z vsemi sredstvi narodu ne izposlovala popolnega zadoščenja, ne bi bila vredna imenovati se slovenska in bt se ne mogla opravičiti narodu. Vlada slovenske po slance naravnost sili k obstrukciji. V tem smisla so se glasila izvajanja poslanca dr. Ploja in zbrani volilci treh političnih okrajev so ista so¬ glasno odobrili. Z ozirom na položaj, kakor ga je naslikal državnozborski poslanec dr. Ploj glede dogodkov na Koroškem se je predlagala in soglasno in ob burnem pritrjevanju sprejela sledeča resolucija: „Na ljudskem shodu v Ljutomeru dne 8. novembra t. 1. zbrani prebivalci ljutomerskega, ormožkega in gornjeradgonskega okraja smo z ogorčenjem izvedeli o nečuvenem teptanju ustavno zajamčenih pravic slovenskega jezika na Koro¬ škem zlasti pri c kr. sodiščih, ter zahtevamo od slovenskih poslancev, da v ti zadevi v državnem zboru ob prvi priliki stavijo nujen predlog in začno, če se Slovencem prizadeta krivica nemu¬ doma ne popravi, v zvezi z drugimi slovanskimi poslanci zoper sedanjo ponemčujočo vlado naj brezobzirnejšo opozicijo, eventualno obstrukcijo “ Po poročilu poslanca dr. Ploja se je razvila živahna debata, v katero je poseglo več volilcev. Poslancu se je izreklo soglasno zaupanje ter se mu naročilo energično nastopati za zahteve slo venskih njegovih volilcev. Dež poslanec Kočevar je bil od svojih volilcev živahno pozdravljen. Govoril je o sta¬ lišču slovenskih poslancev glede preosnove de želnega volilnega reda/ Ta zadeva še ni godna za javnost in nameravamo itak o ti stvari svo- ječaano podrobno poročati. Kočevar je nadalje poročal o avoj n prrzatfevanjih v vinogradniškem odseku in sporočil, da se namerava na Spod njem Štajarskem ustanoviti nov matičnjak in tudi drevesnica. Omenjal je svoje korake glede nadaljevanja železnice iz Ljutomera in interpe lacijo, kaj bode s cvensko kmetijsko šolo Obža¬ loval je. da svojim volilcem ne more dati zago¬ tovila, da bi dežela v tem oziru v kratkem kaj ukrenila. Po poročilu poslanca Kočevarja se je zopet razvila o raznih krajevnih potrebah obširna raz¬ prava. Volilec Pušenjak je sporočil, da volilci od svojih poslancev energično zahtevajo prido bitev cele kmetijske šole za C ven. Volilec Kril se je pritoževal, da se trsje iz deželnih trtnic predrago prodaja, zlasti za manjše posestnike naj bi se določila nižja cena, ne da bi se jim pa za to prodajalo kakor doslej naj- alabejše trte. Kaplan Srabočan je grajal, da deželna vi¬ narska šola pači delavstvo, ker z deželnim de¬ narjem delavcem po l krono na dan plačuje, tako da delavci zdaj tudi od kmetov toliko zahtevajo, ne pa po 70 vinarjev kakor dozdaj.s Kmet Razlag pravi, da so lani kmetje de¬ želni odbor prosili brž po razglasu za trte, pa jih niso dobili, ker je baje bilo prepozno. Letos pa so prosili pred razglasom, a zdaj se jim je odgovorilo, da je prezgodaj. Po končani debati so volilci tudi deželno zborskemu poslancu Kočevarju izrekli svoje po¬ polno zaupanje in svojo zahvalo ter ga prosili, da po začetem potu tudi nadalje dela za njih koristi. Inžener Lupša je podrobno razpravljal o železniških projektih iz Ljutomera v Ormož ali Središče ali Ptuj. Predlagal je ustanovitev ne¬ kakega železniškega odseka, ki bi vse priprave vodil. Kot vzroke podaljšanja je navajal olajša nje bremena, katero nosi prebivalstvo vsled ne¬ popolnosti dozdanje železnice, nadaljnji vzrok, da se omogoči izvoz pridelkov. Opisal je tudi stra-' tegično važnost te proge. Zlasti je pa nadalje vanje te proge važno glede na najdbe premoga v raznih krajih med Ormožem in Ljutomerom. Notar dr. J. Geršak je tozadevne podatke izpopolnil. Naznanil je tudi, da je nekdo že vložil prošnjo za tozadevno predkoncesijo, Po predlogu dr. Geršaka se je sprejela resolucija, s katero zborovalci izražajo, da uvidijo potrebo nadaljevanja železniške proge iz Ljutomera ter poklicanim činiteljem naročajo, da se v tozadev¬ nih prizadevanjih neprestano koraka naprej. Dr. Vekoslav Kukovec je govoril obširno o gospodarstveno političnem položaju! utemeljeval potrebo meščanske in gospodarskih šol, bičal postopanje vlade v upravnih zadevah ter poživ¬ ljal k neizprosnosti pri zahtevanju naših pravic. Glede meščanske in kmetijske šole se je soglasno sprejela sledeča resolucija: # Na ljudskem shodu v Ljutomeru dne 8. novembra t. 1. zbrani prebivalci ljutomerskega, ; ormožkega in gornjeradgonskega okraja so po vse stranskem pretresovanju svojega gospodarstve- nega položaja uvideli nujno potrebo kmetijske LISTEK. Iz dolgega časa. Ruski spisal Maksim Gorki. (Dalje.) D)lg čas se igra, takorekoč z njimi — za minuto jib izpusti iz objetja, da jih potem zopet objame. Potem zopet molčijo in vzdihajo pred vročino, ki se sčasoma še poveča Na postaji je vse, tiho. — Na stepo žge solnce „Da, govoril sem o Arini,* je povzel Matvej Jegorovič zopet razgovor. „Čadna ženska, če jo pogledam, se čudim. Zdi se mi, kakor bi ji nečesa nedostajalo: se ne smeji, ne poje, malo govori . . . prava klada! Vkljub temu dela dobro in lepo ravna z malo Loli, kako skrbi za njo . . .“ Ker se boji, da bi ga Arina slišala, govori tiho. On ve, da se služabnikov ne sme hvaliti, če se noče, da si česa ne domišljuiejo in ne po. stanejo predrzni. Žena ga prekine in naredi važen obraz; B Pusti jo ... Ti še ne veš vsega od nje * ^Ljubezni suženj — Kako se te bojim. Če se s teboj borim, Ti moj demon! je mrmral Nikolaj Petrovič tiho in vdarjal z žlico takt. Smehlja se. „Kaj, kaj pomenja to! Ona... to sta si vidva gotovo izmislila!* In Matvej Jegorovič se glasno zasmeji. Njegova lica se tresejo in znojne kaplje mn tečejo raz čelo. „Tu se ni za smejati!* reče žena. „Pred vsem je otrok v njenih rokah; potem si oglej kruh! Kisel . . . zažgan . . . Zakaj le?“ „Da, kruh v resnici ni dober ... se jo mora okregati! Pa, Bog ve! Tega ... ne bi bil priča¬ koval! Sai je kakor testo! In vraga! Toda kdo je on? Lukaška mogoče? To se bodem staremu grešniku temeljito smejal! Ali je Jagodka, s svojim gladko obritim obrazom?* „Gomosov ...“ reče Nikolaj Petrovič kratko. „Jeli mogoče? Tak zastaven kmet? Ne, kaj takega! Pa ali si nista izmislila vsega tega?* Matvej Jegorovič se je zanimal zelo za ta smešni dogodek. Zdaj se je smejal do solz, zdaj je govoril o potrebi, dati zaljubljencu strog ukor, zdaj si je predstavljal njune zaljubljene pogovore in se smejal znova glasno nad dogodkom . . Nazadnje je začel pretiravati. Potem je naredil Nikolaj Petrovič strog obraz in Sofja Ivanovna je pokazala svojega moža. „Ah. ta poredneža! Pustč me smejati še črez nju! To je strašno zanimivo ... je nadalje val Matvej Jegorovič. Luka je prišel in javil: »Brzojav trka...* „ Pridem! Daj znamenje za 42ega!* Odšel je hitro s pomočnikom na postajo kjer je Luka zvonil z zvoncem za znamenja. Nikolaj Petrovič se je vsedel k aparatu in vpra¬ šal na sosednjo postajo: „Se že lahko vlak št. 42 odpravi*, njegov predstojnik pa je hodil po pisarni gorindol, smehljal se in govoril: „Ali se bomo iz teh dveh pridaničev te¬ meljito norčevali ... za kratek čas se malo smejali . . .* „To je lahko ...“ je zatrdil Nikolaj Petrovič, ko je pri aparatu delal. šole ter poživljajo ne le svoje poslance, ampak j zlasti tudi prizadete okrajne zastope in vse od ločujoče činitelje, da v najkrajši dobi izposlujejo ustanovitev že dolgo zahtevane slovenske meščan¬ ske šole v Ljutomeru in kmetijske šole na Cvenu pri Ljutomeru." Veleposestnik iz Krapja g. Mursa, ki je bil tudi predsednik, je povzel na to besedo o zadevi dolgo zahtevane gospodarske, to je kmetijske šole. Utemeljeval je zahtevo ustanovitve te šole s tehtnimi vzroki. Naj bi se ta zadeva vendar pomaknila do uresničenja, Od dežele naravnost seveda ni mnogo pričakovati. Dr. Kukovec je zategadel v tem oziru priporočal izgled Čehov na Moravskem. Tam je brezbroj takih šol, vsak okra) ima kmetijsko šolo v tej ali drugi obliki. Dosegle so se pa te šole na ta način, da jih je sklenil ustanoviti in res jih ustanovil kar do- tični okrajni zastop sam, sklenil prispevati na¬ dalje recimo s 30°/o, a ostalo se je pokrilo z deželnimi in državnimi podporami, katere so poslanci izposlovali. Na enak način bi se more biti najprej dosegla kmetijska šola v Ljutomeru, za katero se je v imenu svojih rojakov potego val na tem shodu tako odločno g. Mursa. Tudi postopanje vlade glede premeščenja gornjeradgonskega okrajnega sodišča izven last nega okraja v kremplje radgonskih Nemcev se je na tem shodu ostro karalo. V imenu prebi¬ valcev tega okraja je ob frenetičnem odobrava¬ nju veleposestniški sin Zemljič izjavil, da Slo¬ venci gornjeradgonskega okraja v to nikdar ne bodo privolili. Če bi vlada kaj tacega res storila, pričakovati ji je najodločnejšega boja s prebi¬ valstvom — z vsemi sredstvi. Sprejela se je resolucija, s katero zboro¬ valci izražajo svoje ogorčenje nad tako drzno kapitulacijo vlade pred nemškimi nacionalni, ki v tem slovenskem okraju nimajo ničesar iskati in bi radi vendar slovensko prebivalstvo z zlo rabo javnih naprav pod svoj jarem spravili. V zadevi premeščenja tega sodišča se skliče j v kratkem protestni shod k Sv. Juriju v Slov. , goricah. Ljutomerski shod se je torej nad vse sijajno dovršil. Dal Bog da bi tudi uspehi sledili. O lovu in gospodarstvu. Inžener Ferdo Lupša. Mnoge napačnosti, katere sem opazoval često med našim ljudstvom, pri lovcih kakor nelovcih, so mi dale povod, da napišem nekoliko besed o lovu. Najpoprej moram opomniti, da naj bi bil vsak kmet v prvi vrsti gospodar, a potem še lovec. Vsakemu objektivno sodečemu človeku je znano, da so interesi prvega večje važnosti nego interesi zadnjega, da torej lov ni kakor ne sme škoditi gospodarstvu in gospodar- stvenemu napredku. Med nelovci je sicer razšir¬ jeno mnenje, da lov ni nič drugega nego postran ska zabava bogatašev na strošek ubogega kmeta, vendar tudi lov ima pravico do obstanka in se mora varovati celo s posebnimi določbami, Ome niti hočem, da še kot lovec nikdar nisem prišel On ve, da se mora filozof kratko izraziti. Priložnost se nasmejati je kmalu prišla. Neko noč je prišel Gomosov k Arini v klet, kjer si je naredila na njegovo povelje in z do¬ voljenjem svojih gospodarjev sredi različnih ob¬ rabljenih stvari svoje ležišče. Tam je bilo mrzlo in mokrotno in zlomljeni stoli, škafi, deske in taka ropotija je imela po noči strašljive obrise; in ko je Arina sredi tega bJa, se je bala tako, da ni nič spala in je na svoji slami ležeč nepre¬ nehoma molila. Gomosov je prišel, jo dolgo objemal in potem zaspal. Kmalu ga je zbudila Arina razburjeno šepetajoč. »Timcfej Petrovič! Timofej Petrovič!" »No?“ je vprašal Gomosov v polsnu. »Zaprli so naju " .Kako to?" je vprašal in skočil po koncu. .Nekdo je prišel in . . . zaklenil ključav¬ nico . . .“ „Lažeš . . .“, je šepetal jezno in boječe ter jo sunil od sebe. .Poglej sam," je rekla ponižno. v nasprotje s poljedelcem, v katerem nasprotju bi bil ta ali oni trpel kako škodo. Zakaj bi ne živela v soglasju med seboj? Polje delovanja je poljedelcu kakor lovcu lepa narava, oba sta ji lahko iz ljubezni vdana. V zgodovini človeštva pa je lovec pripravljal pot poljedelstvu, oba sta živinorejca. Kaj zna nelovec, kako skrbno čuva pravi lovec svojo divjačino, koliko noči ji žrtvaje, da bi jo obvaroval pred sovražnikom bodisi v ži valski, bodi v človeški podobi! Pravi lovec ni tisti, ki pravi: .0. jaz streljam prav rad," pri tem pa nima pojma o goji divjačine. Drugi ne lovci, posebno nežni spol pa trdi zopet, da je lov le sirova barbarska zabava. Vsi taki in enaki ugovori so neopravičeni, kajti plemenita smer lova je edino le reja div¬ jačine, ravno tako kakor kmetovalec odreja svojo živino. Razloček med obema ja ta, da je pri kmetu živinoreja intenzivna, a pri lovcu ek¬ stenzivna. Ali redi kmet svojo živino samo za oči? Kako rad zakolje svojega, z veliko skrbjo zrejenega prašiča, nežna gospodinja usmrti celo lastnoročno lepega golobčeka ali tolsto raco. Lovec pa usmrti divjačino, katera je odveč, z enim samim strelom. Kako bridko pa je lovcu pri srcu, ako je žival slabo zadal in jo mora iz¬ ročiti gonjačem, da jo ulove in rešijo strašnih niuk. Ta čut je nepopisljiv in znan le pravemu lovcu! • Kako težavna je reja divjačine, to hočem dokazati s sledečim vzgledom- Z nastavljanjem soli za lizanje itd. se je lovcu končno posrečilo stalno privabiti srnjaka in pa dve srni v obširen 200—300 oralov velik gozd. Žal, da ravno skozi ta gozd vodi pot, ki je v javni rabi. Pride kdo le z lovskim psom, kojega slučajno ne žene na vrvici, po tej poti, tedaj zgine pes v goščavo in — že se sliši znano lajanje — srne zbeže pred psom kar naenkrat čez mejo v okraj so¬ seda kateri je lahko vse postreli. Tako je trud morda celega leta mahonfa splaval po vodi! Vsakemu lovcu je prav dobro znano, da je n, pr. največje sovraštvo napovedano nesrečnemu zajcu; ta se mora Uničiti, ker dela veliko škodo po poljih in vrtih. Sadjarstvo baje ni mogoče, ako se niso pokončali zajci, ali če lovec ne po¬ plača vse škode, katero ti povzročijo. Če bi bile stvari take, tedaj lova gotovo ne bo vzel v zakup nihče, in ako ostane v vsaki občini le en zajec, gotovo se bo lotil po zimi neobvarovanih, to je ne namazanih sadnih dreves, in kdo naj plačuje v takem slučaju odškodnino? Sploh pa se v naših krajih toliko govori v lovu nepri¬ jaznem zmislu, kakor da bi tukaj kar mrgolelo zajcev, če ravno ve vsak lovec predobro, kako zelo ubožne so nekatere pokrajine na tej div¬ jačini. Poglejmo na Češko, na Zgornje in Spodnje Avstrijsko, kako bogato je tam poljedelstvo v primeri pri nas; koliko so te dežele v vsakem oziru pred nami in koliko stokrat več zajcev je tam in sicer ne samo splošno, ampak tudi pri¬ meroma. Tam se naravno tudi plačuje odškod¬ nina in sicer v prav primerni smeri. Jaz poznam grajščino, katera vsako leto plača do 3000 kron za škodo, katero so naredili zajci, in vendar se tudi grajščini, kot zakupnici lova izplača lov, kajti dogodi se da postrelijo 600 do 800 zajcev v enem dnevu. Poglejmo le na Zgornje Šta¬ jersko, 400 do 600 kron lovarine za malo občino je nekaj čisto navadnega. Po teh se krajih naj¬ dejo celo občine, katere nimajo skoro nobenih občinskih doklad, ker velik del stroškov pokri vajo le z lovarino. Ako pa zakupnik lova mora plačati že za nekoliko zajcev, kakor se pri-nas velikokrat dogodi, kateri ga z lovarino, z vzdrže¬ vanjem lovcev itd. tako že stanejo trikrat toliko, kakor dobi za nje, ako jih proda, še neopravi¬ čeno odškodnino, potem sploh ne bode kmalu več moči dobiti zakupnikov lova. Rekel sem neopravičeno odškodnino, kajti taka bi bila, ako bi se zahtevalo, da bi zakupni^ moral plačati odškodnino za nenamazana sadna drevesa, za koja se gospodar ni toliko zmenil, da bi je ob- varval proti glodanju zajcev, ali da poravna še celo tisto škodo, katero napravijo druge grabljive zveri, katere lovec že tako uničuje po vseh močeh. Ako lov donaša zakupniku dobiček, tedaj lahko plača veliko lovarino in izvršuje redno svojo dolžnost, da popolnoma zadosti opravičeni zahtevi do odškodnine. Poljedelec tedaj ne bode trpel nobene škode, in občine, oziroma vsi polje¬ delci dotičnega okraja bodo uživali veliko korist na dohodkih, kateri se stekajo po visoki lovarini v cbčinsko blagajno. Na vprašanje, ali naj bo kmet sam lovec, odgovarjam s tem*le: Poznam nekatere kmete, ki so dobri gospodarji, čeravno so tudi strastni lovci, pa navadno to ni, to so le takorekoč iz- I jeme Navadno se sme reči: priden lovec, slab i gospodar! O starih Slovanih čitamo, da so radi ob¬ delovali polje, redili domačo živino, gojili sadno ! drevje in se kaj radi razveseljevali pri medici, kojo so si naredili iz sladke strdi. Da bi pa imeli kako posebno veselje do lova, o tem še nisem nikjer čital. Tudi romanski narodi, kakor Lahi, Španci, Francozi i. dr. so se bavili veliko rajši z vinsko trto, z žlahtnim sadjem, s cvetlicami, z godbo, slikarstvom, arhitektoniko itd., kakor pa z lovom. Reči pa smem da je lov več ali manj germanska šega. Za Nemca ni lepšega ve¬ selja in kratkočasja, kakor lov; zato jim je izmed vseh domačih živali najljubši seveda pes. ker on jim pomaga pri lovu. Če bo n. pr. sedelo več Slovanov pri kakem omizju, pogovarjali se bodo o doneskih polja, o gospodarstvu sploh itd.; če so pa Nemci med seboj, tedaj se govori na¬ vadno le o lovu, divjačini, psih itd. Ker smo pa Slovenci na dolgi progi sosedi Nemcev, zato se ni čuditi, da se je lovska strast zatrosila več ali manj pri nas. To je v gospo- darstvenem oziru nam le škodljivo, ker kmet, ki je strasten lovec, navadno zanemarja, kakor sem že zgoraj omenil, svoje gospodarstvo; ni i mu mar, da bi zasajeval in požlahtnil večjo i množino sadnega drevja, ne briga se mnogo za 1 domačo živino, za njive in travnike le lov in Vstal je, se zadel ob vse, bar mu je na pot j prišlo, in šel k vratom, jih tresel in rekel obupno: »To je storil vojak." Za vratmi se ie oglasil zmagovit smeh. »Izpusti me vun!" je prosil Gomosov glasno. »Kaj?" se je slišal vojakov glas »Izpusti me vendar vun! . . .“. »Jutri zjutraj te odklenem," je rekel vojak ter odšel. »Jaz imam službo, ti vrag!" je klical Go¬ mosov pol proseč pol srdit. »Tvojo službo bodem jaz opravljal ... le ostani v kleti, , In vojak je odšel. »Oh, ti pes" je šepetal promenjač srdito. »Čakaj ... ti me ne moreš zapreti ... saj imamo predstojnika ... kaj mu bodeš le rekel? Saj bode gotovo vprašal: kje je Gomosov? Potem mu bodeš moral odgovoriti. . »To je bržkone predstojnik sam zapovedal," je rekla Arina tiho in brezupno. »Predstojnik?" je vprašal Gomosov prestra¬ šen. »Zakaj?" In ko je nekaj časa molčal je zakričal nad njo: »LažešI" Odgovorila mu je s težkim vzdihom, »Kaj bode?" je vprašal Gomosov in se v sedel na klado ob vratih, »kakšna sramota za mene! In ti, ti nesnaga, ti si vsega kriva! . . .“ Stisnil je pest in žugal tja, odkoder je njeno ihtenje slišal. — Molčala je. Mokra tema jo je obdajala, in zrak je bil nasičen od kislega zelja, plesni in od ostrega, v nos drezajočega duha. Skozi špranje v vratih so prodirali ozki traki lunine svetlobe. Tovorni vlak se je odpeljal z gromenjem s postaje. »Kaj molčiš, ti gos?" je začel Gomosov srdit in poln zaničevanja. »Kaj naj zdaj storim? Lepo juho si skuhala in molčiš? Premisli vendar, vrag, kaj naj storim? Kam se naj pred sramoto skrijem? Oh, moj Bog! Zakaj sem s teboj občeval! . . .“ »Prosila bodem za odpuščanje," je rekla Arina tiho. »Res?" »Morebiti mi gospoda odpusti. .." »In kaj imam jaz od tega? Dobro, odpustili ti bodo ? Ali ne bode vkljub temu sramota na meni ostala? Se mi ne bodo smejali?" 517 divjačina mu roji po glavi. Reci mu n pr , si kje na hribu videl lepega srnjaka, tLj bo vrgel koso ah pa motiko v stran, tekel po puško m hajdi na hrib za srnjakom. Ob nedeljah in praznikih mu 1 e malo, malo mar, je li domača živina v redu okrmljena in opravljena; on hodi le po lovu po goščah m planjavah. Tako trati po nepotrebnem dragi čas in ne dela nič pa tud. posli m hlapci, ki so brez nadzorstva de- lajo le Dovršno in počasno. Po končanem lovu pa se lovci Še navadno zberejo v kaki gostilni, tukaj se popiva po cele noči — ali je tedaj mo¬ goče, da bi tak kmet, katerih bi lahko tudi precejšnje Število navel, dobro gospodaril? Celjske in štajarske novice. (Društvo slov. odv. in not. uradnikov v Celju) opozarja svoje člane, da se udeleže pol¬ noštevilno občnega zborovanja, katero se vrši prihodnjo nedelju, dne 15. t. m. v mali dvorani v »Narodnem domu* ob 1. uri* popoldne Dnevni red se je že svoječasno naznanil Ker se pa bliža zasedanje državnega zbora in bode zopet treba potrkati pri državnih poslanch, da se že enkrat sklene v državnem zboru zakon glede zavaro¬ vanja za starost in onemoglost zasebnih urad nikov in uvedenje nedeljskega počitka v odvet niških in notarskih pisarnah, pridete tudi ti dve važni točki na dnevni red, Nadalje pride na dnevni red predlog, oziroma sklep II. skupine v Ljubljani zaradi premestitve osrednjega od¬ bora v Ljubljano. — To so ob sebi zelo važne točke in zahtevajo polnoštevilne udeležbe društvenih članov ter odvetniških in notarskih uradnikov sploh. — Po zborovanju vrši se v veliki dvorani »Narodnega doma" koncert in gledališka predstava, tako da je zunanjim članom dana prilika se za trud odškodovati ter zvezati koristno s prijetnim, * Ta ura se je določila zaradi tega, ker je mogoče, da ne pridete takoj po pravilih zahte¬ vani dve tretjini članov in se mora vršiti vsled tega obč zborovanje dve uri pozneje, torej ob 3. uri, katero je pa vsekakor sklepčno. (Opozarjamo na koncert društva sloven¬ skih odvetniških in notarskih uradnikov), ki se vrši prihodnjo nedeljo. Pripravljata se na istega dva zbora pevcev (moški in mešani) s pesmimi, katerih večina se še v Celju ni pela. Posebno pa povdarjamo, da se bo »Celjsko pevsko društvo" z igro »dr. Hribar", ki je precej obširna in nad vse komična, za letošnjo sezono prav lepo vpeljalo. — Slednjič še v naglici ome¬ nimo, da se tudi na Martinovo gos ni pozabilo, ista se je že nabavila ter se s tako marljivostjo pita, da jo bode v srce vesel, kateri jo bode smel domu nesti. Mnogobrojne zabave na temu koncertu ne bo manjkalo. — V nedeljo torej vsi v »Narodni dom". — Ako bi se komu pomo¬ toma ne bilo poslalo vabila, ga dobi zvečer pri blagajni. (Čitalnica v Celju) ima svoj redni občni zbor v sredo dne 18 t m ob osmi uri zvečer v društvenih prostorih, h kateremu se člani naj- uljudneje vabijo. (Žalostno so pogoreli.) Namreč tisti od¬ poslanci celjskih nemčurjev, ki so letošnjo po¬ letje napadli na Ostrožnem domu se vračajoče slovenske izletnike in so bili zaradi tega že od okrožne sodnije kaznovani. Hoteli so se vsled tega maščevati ter so se predrznih ovaditi vse slovenske izletnike, menda zato, ker se ti niso pustili mirno s koli na cesti pobijati. — : Včeraj se je vršila obravnava, ki je v vsej gro¬ zoti pokazala, kako nezaslišano sirovost moramo mi domačini prestajati na svoji lastni zemlji po hlapcih sovražnega tujca O /adenihje bilo 10 oseb. Kakor že omenjeno, napravili so ti poštenjakoviči ovadbo zoper celo slovensko družbo, celo zoper ženske in otroke ter jim tako odvzeli možnost, s pričami svojo nedolžnost dokazati. A vkljub temu, da vsled tega na strani Slovencev ni bilo nobene priče, medtem ko so nasprotniki zbobnali vse mogoče priče zoper Slovence skupaj, je bilo 8 Slovencev oproščenih, ker se niti ni moglo dokazati, da bi se bili branili, in le dva, glede katerih so nasprotne priče trdile, da sta plot lomila, s katerim sta se hotela proti napadalcem v bran postaviti, sta bila obsojena, eden na de¬ narno kazen, drugi na zapor. Silobrana nista mogla dokazati; kako tudi, saj so njima bile odvzete vsled zvijače ovaduhov priče, ki bi bile resnični položaj razložile! Od nasprotnih prič je i bila ena gluha stara ženščina, ki pa je vendar ; vedela potrditi v občo veselost, sledeče: »K je ; rekel: tukaj je slovenska zemlja/ tukaj se ne bo j hajlalo." Na vprašanje sodnika, komu je to rekel, I se odreže na kratko: »Nemčurjem!“. Vsi nav zoči — razun nemčurjev so komaj smeh zadr¬ ževali. Pa jim je res dala mastno po nosu — njih lastna priča! »Vahtarca" je poslala k tej obravnavi samo enega zastopnika — večnega j študenta Baloha — navadno sicer dva pošlje, saj imata čas Gotovo pa vemo, da bo ta listič vse narobe poročal, ker se je obravnavalo skoro izključno v slovenskem jeziku z ozirom na to, ker tudi nemčurji niso znali vsi nemško — no, gospod Baloh pa včasih slovenščine noče razumeti. S cer pa „vahtarčnim" lažem takoin- j tako nihče ne verjame, niti Baloh sam. (Od mrtvih je zopet vstal), namreč celjski ; »nemški" odvetnik dr. Stepischnegg, kajti oblastni ! izrek ga je bil pokopal zo celo leto v črni grob ! brezposelnega postopanja. Našim cenjenim bral i cem je gotovo znano, kaj je bilo vzrok in zato j je pač popolnoma nepotrebno, da bi zopet pre grevali staro stvar, no, pa kaj hočemo, »štimalo" j ni ekaj. Dr. Stepischnegg je bil začasno »umirov i ljen" in videli smo ga, kako je revež nekako j žalostno-zamišljeno stopical po celjskih ulicah, i noseč svoj klobuk v roki, da se mu ohladi skrbi j polna glava. In imel je res skrbi. Kako tudi ne, i ko ni bilo zaslužka, in kakor je znano, tudi celj- j skim Nemcem ne lete pečena piščeta v usta, ako jih ne zaslužijo. Trla ga je huda skrb in kdo bi mu zameril, da je bolj natanko začel študirati j bukvice svojih nekdanjih klijentov. Hop! Oko mu | obstane na imenu dobrega prijatelja — g. Oechsa, katerega je marsikaterikrat branil pred sodiščem, ko so ga tožili Slovenci vsled izzivanja itd. Zraven imena je stala tudi svotica okroglih Po kratkem molku jo je začel zopet kre | gati in psovati. Čas pa je mučno počasi po tekal. Končno je prosila ženska s tresočim se glasom: »Odpusti mi. Timcfej Petrovič!" Zaslužila si, da se ti buča s polenom » ' razbije!" je rjul. In zopet je zavladal molk, dušeč, mučen molk; poln bolesti in hudobnosti za ta dva člo¬ veka ki sta bila tu v temi zaklenjena. „Moj Bog! da bi se le brž zdanilo!" je vzdi¬ hovala Arina v skrbeh. »Molči ... če nej te jaz razsvetlim!" ji je žugal Gomosov in jo obkladal s težkimi psov¬ kami. Potem se je začela zopet muka molka in tišine. In čim bolj se je dan bližal, tem daljše so se zdele minute, bilo je, kakor bi se vsaka norčevala iz smešnega, sramotnega in težkega položaja teh dveh oseb. Gomosov je slednjič zadremal in se je pre budil ko je petelin zraven v kleti zapel. .Us, ti • • °°P mica! S P iS? “ je Vpra§al slabovoljen. »Ne,“ je odgovorila Arina s težkim vzdih Ijajem. »Ko bi te ne bil zaklical, bi bila mogoče zaspala!" je rekel Gomosov zaničljivo. »Oh, ti..." »Timofej Petrovič," je rekla Arina skoro cvile »ne huduj se nad menoj! Imej usmiljenje z menoj! Zaradi Krista Te prosim — usmili se! Jaz sem čisto sama! Ti si z&me . . . tako ljub — Ti si mi . . .“ »Ne tuli, ne delaj se smešne!" je tolažil Gomosov ihtečo žensko, koje besede so ga malo pomirile. »Molči rajši ... če ne . . .“ In zopet sta čakala minuto za minuto. Minute so potekale, ne da bi kaj prinesle. Sled¬ njič so prodrli solnčni žarki skozi špranje v vratih in so prepregali s svojimi svetlimi tra¬ kovi tmino v kleti. Kmalu so zadoneli poleg kleti koraki. Nekdo je prišel do vrat, stal nekaj časa in zopet odšel. »Rabelj!" je mrmral Gomosov in pljunil. Zopet čakanje in dušeča tišina. »Gospod! . . . usmili se . . .“, je šepetala Arina. 400 kronic, kar gotovo ni bilo previsoko raču- njeno. Stepischnegg je rabil denar in pocukal je gospoda Oechsa; ali tu se je grozno opekel, kajti Oechs je trdil, da mu je Stepischnegg „po- daril" ves honorar za zastopanje. Oechs da, Stepischnegg ne, konec prepira je bila pravda. Stepischnegg je tožil Oechsa Toda- leta tudi ni na „prežgani župi" v Celje priplaval in zato je pripeljal priče dr. Jabornegga in dr. Mravlagga, ki sta potrdila, da je Stepischnegg Oecbsu ob¬ ljubil, da ga bo zastonj zastopal. Tako je ostal Stepischneggu dolg nos in prazen žep. ŠSandal- ček je bil to za celjsko nemško »višjo" družbo in previdno so molčali, da se ne bi kaj izvedelo. »Vahtarca", ki napiše cele romane o najmalen- kostnejši stvari, ako stoji Slovenec pred sodiščem, ni zinila niti besedice o Stepischneggu in Oechsu. Da ste bili stranki slovenski, bi gotovo čitali, n. pr. pod naslovom »Ein ausgehungerter windi- scher Advokat", celo storijo o naloženi kazni in drugih takih rečeh. To bi bilo nekaj za »laž- njivkino" uredništvo, ali stvar se je dogodila med Nemci, in zato je vse dobro. — Imenitna je bila trditev dr. Stepischneggova, da je „contra bonos moreš" podariti odvetniški honorar v takih zadevah, kakor je bila Oechsova, O stvari bomo še tupatam kaj zanimivega poročali. (»Vahtarca") je v svoji zadnji številki iz- pastila med svoje pristaše, katerih je velika večina med našimi spodnještajarskimi c. kr. urad¬ niki, poziv, da naj se čim pridnejše uče sloven¬ skega jezika, ali kakor ona pravi, novoslovenščine, kajti samo s tem sredstvom bi se dali »prvaki" panati, kajti potem bi nemški uradniki prav lahko izhajali med Slovenci. Potem se huduje »vahtarca* nad odvetniškim shodom v Ljubljani, ki je protestoval proti proslulim kurzom pri mariborskem in celjskem sodišču. O, da, tudi mi ne bi imeli nič proti tem kurzom, ako bi bili v resnici potrebni, ako bi se ne bili usta¬ novili le zato, da podpirajo lenobo onih nemških | gospodkov, ki jih je papa -Gleispach odločil za izpodrinjenje slovenskih uradnikov. Da bi pa do¬ bivali kurzovci leta in leta po 200 kronic na¬ grade, zato da morajo slovenski uradniki mesto njih opravljati njihove posle in se še zraven pustiti terati v prognanstvo, no, tako neumen pač ni noben Slovenec, da bi kaj takega odo¬ braval. In če bi ti ljudje vsaj nekoliko znali slovenski, toda bog nas obvaruj te kurzovske sloveščine — človeku se kar želodec obraša ako tak kurzovec odpre usta, seveda ako ni rojen Slovenec in se ni prodal za par Judeževih grošev Gleispachovemu zistemu kajti tudi takih ek- semplarov se dokaj nahaja med našim sodnim uradništvom. In ti ljudje dobivajo tudi nagrado zato, da se uče svojega materinega je¬ zika, katerega boljše znajo kakor uradno nem¬ ščino. Tako škandaloznega razmetavanja krvavo zasluženih in težko plačanih davkov pač mi davkoplačevalci ne moremo in nočemo več do¬ puščati. Zapomnite si to gospod Gleispach in z vami vred vaš celjski nemški »lajbžurnal"! (Fiasko nemškega » Gehilfenverbanda “.) To nebodigatreba društvo »nemških" delavcev v Celju je ustanovilo v zvezi z nemškim »Ge Nekdo se je priplazil tiho do kleti . . Ključavnica je zarožljala in strog glas predstoj j nikov je zapovedal: »Gomosov! Primi Arino za roko in pridi vun, pa hitro ! . , .“ »Pojdi vendar!" je rekel Gomosov pol¬ glasno Arina je prišla, povesila glavo in se vstopila poleg njega. Vrata so se odprla, pred njima je stal predstojnik. Priklonil se je in rekel: »Častitam novozaročencema! Prosim bližje! , . . Godba začni! . . .“ Gomosov je stopil čez prag in obstal, oglušen od neumnega hruma, ki se je začel. Za vratmi so stali Luka, Jagodka in Nikolaj Petrovič. Luka je tolkel s pestmi na vedro in nekaj rjul; vojak je trobil v svoj rog in Nikolaj Petro¬ vič je krilil z rokama po zraku, napihnil lica in dajal trobenti podobne glasove od sebe. »Tra! Tra! Trarara!" (Konec prihodnjič.) 518 werbebundom“ nekako »deutschvčlkische Stel- lenvermittlung" — posredovalnico za slnžbe. »Gehilfenverband* je imel svoje mesečno zboro¬ vanje in tu je njegov načelnik bridko, bridko tožil, da se je druStvo z ustanovitvijo te posredo¬ valnice grozno vrezalo, kajti niti delavci niti delodajalci se niso brigali zanjo. Ha, ha, gospod Franko Heul, kdo naj se briga zanjo, saj nemške, v resnici nemške delavce v Calju in sploh na Spodnjem Štajarskem lahko na prstih seštejete, saj vendar veste, da so delodajalci, tudi nemški, tako pametni, da imajo rajši v svoji službi Slo¬ venca kakor Nemca, kajti Slovenec je pošten, priden delavec, kar pa o Nemcih, ki prihajajo k nam, ni ravno vedno lahko reči, domačih Nemcev takointako ni, nemčur je pa sploh nezanesljiv. Vrezali ste se pošteno in zato že¬ limo vam pošten „flajšter“ in vaši mrtvorojeni in sedaj pokopani posredovalnici pa pomilovalen: naj blago počiva v miru! (Že dalj časa opazujemo) nekatere mlajše uslužbence naših eminentno narodnih trgovskih tvrdk, kako dosledno nosijo svojo borno plačico edino le ravno tako eminentno nemškim gostil¬ ničarjem v žep. Za danes samo vprašamo te gospode, če jim je znano, da so uslužbeni pri slovenskih tvrdkah, v drugo bomo prinesli njihova imena in pripombo, da naj s morda po¬ iščejo kruha pri nemških tvrdkah, kajti bilo bi vendarle malo preveč, da bi slovenski trgovci imeli v svoji službi ljudi, ki so samo tedaj Slo venci, ko se jih sprejme v službo, pozneje pa javno kažejo svoje nemčursko prepričanje. Niti eden celjski nemški trgovec ne sprejme v svojo službo pomočnika, ako se ne zaveže, da ne bo pohajal slovenskih gostiln, slovenskih prireditev itd., zakaj bi tudi naši ljudje ne zahtevali istega od svojih uslužbencev za nemške gostilne, pri¬ reditve itd. O tej stvari še nismo izpregovorili zadnje besede. (Smešno je res), kaj se nam spodnješta- jarskim Slovencem vse šteje v narodno prido¬ bitev. Pred nekaj časom je bil imenovan za potovalnega učitelja vinoreje za Spodnještajarsko g. Fran Goričan. To imenovanje je dalo maribor sbemu in celjskemu trobilu vsenemških c. kr. uradnikov dobrodošel povod, da ste zopet padli po „prvaških pisačih", češ da samo ti kriče o zapostavljanju slovenskega naroda, katerega pa sicer vlada vedno le boža. Tako. Ali naj bi se morda nastavil Nemec za tc službo, da bi ga ljudstvo, s katerim občevati mu je edina naloga, ne bi razumelo? Ali pa naj morda počakamo da se ustanovi kje kak »slovenski kurz" za nemške potovalne učitelje z nagrado 200 kronic? Pa kaj hočemo, saj vemo, da gnojnica smrdi, in »marburgerca" in »vahtaica" ste pisani z gnojnico! (C. kr. gozdni komisar Franc Donner v Celju) se proti strankam, katere mu ne ugajajo gledč stavljanja kazenskih predlogov in pri ob¬ čevanju v pisarni, na nečuven način obnaša. Na protest strank zoper obnašanje tega urad¬ nika odgovarja ta dotičnemu a kričečim glasom »In meiner Kanzlei gebe ich den Ton an!“ Ob¬ žalujemo, da ne pozna ta uradnik boljšega »tona" in svetovali bi mu, da naj gre v sosedne pisarne c. kr. okrajnega glavarstva naučit se boljšega obnašanja omikanih ljudi. Kakor čujemo, se bode pri bodočem zasedanju državnega zbora obširno govorilo o postopanju navedenega c. kr. uradnika. (Nesreča) se je dogodila v noči med sredo in četrtkom na kolodvoru v Štorah. Ker izme¬ njavajo med Štorami in Št Jurjem prage na že¬ lezniški progi, je med tema postajama železn ca za sedaj samo enotirna, kar zelo otežuje veliki promet, ki je proračunan za dvotirno železnico. Služba je za železniške uradnike v takem polo žaju jako težavna in prav lahko se pripeti, da se prezre kaka malenkost, ki pa ima najhujše posledice. V Štorah službujoči uradnik je malo prezgodaj dal tržaškemu brzovlaku št 1 zna¬ menje za prosti vhod v postajo. V istem času je privozil tudi dunajski poštni vlak št. 8 v po stajo in polom je bil gotov. Večja nesreča se ni pripetila, kajti razun enega vlakovodje ni bil nihče znatnejše poškodovan. Poškodovani pa so bili nekoliko vozovi. Promet je bil dalj časa ustavljen. Najbližji povod te nesreče smo pove¬ dali, pač pa je naše mnenje, da glavna krivda ne pada na dotičnega uradnika, pač pa na južno železnico samo, k> v svoji znani skoposti nastavlja le toliko uradnikov, kolikor jih je le najnujnejše potrebnih. Mislimo namreč na progi, kajti pri ravnateljstvu in inšpektoratih jih je to¬ liko, da so drug drugemu na poti. Vse drugače pa je , na progi. Vemo za postaje, kjer je po en sam uradnik, ki ima noč in dan službo in samo po dvakrat na mesec po en dan prostega časa. Posebno v takih slučajih, ko se promet popol¬ noma izpremeni in zahteva najstrožje pažnje, kakor sedaj med Štorami in Št. Jurjem, bi se moralo službovanje popolnoma preurediti. Zato opozarjamo naše državne poslance, da zopet nekoliko podregajo v sršenje gnezdo južne že¬ leznice, ki je sicer vsled nekdanjega sklepa državnega zbora nekoliko pomnožila svoje uradno osobje, ali ga pozneje zopet »iz varčnostnih" ozirov skrčila. Seveda sta pa »varčnost" in »varnost" dva pojma, ki se na železnici nikakor ne strinjata. Lepa bi res bila, da bi človek moral, predno se po južni železnici kam pelje, zaradi skoposti slavne železniške uprave napra viti svojo oporoko in tvegati svoje življenje! Proč torej s takimi nemarnostmi! (Dobrnski nemčnrji in — nož.) Daleč so prišli nemškutarji na Dobrni. Sin je svojemu očetu grozil z nožem. Zgodilo se je to 1. novembra v Orozlopvi gostilni. Da svet zve ime junaka, za¬ pišemo ga: Franci Gradišnik se imenuje. Po stanu je čevljarski pomočnik pri g Okroschnik u Petru; pred nedavnim časom je bil — fajer- berkar. Če je izstopil sam ali so ga izključili, kakor drugod, ne vemo. Morebiti je bil že za dosti »izobražen". Da je nemškutar od nohtov na palcih obeh nog pa do najvišjega lasa, ki mu ga pokriva na levo uho pomaknjen klobuk, se razumeva samo po sebi. Pravijo, da dela samo nemške škornje. Svojemu očetu, ki je vzgojil petero pridnih otrok in — Francelna, je takrat tudi očital, da ga že podpira s — sta¬ rimi hlačami, na kar je zaslišal izmed gostov klic: .Z novimi pa ga ne moreš, ker jih nimaš." Mi ne gledamo za Fraccl nom, da bi vedeli, ali nosi stare ali nove hlače, to pa vemo, da je dobil pri tistem prizoru z očetom od gostov lep priimek »smrkovc* in mirno ga je vtaknil v oba žepa svojih hlač, o katerih kako rečeno, ne vemo, ali so bile nove ali stare dolge ali kratke, ši¬ roke ali ozke. S cer pa jo stvar krojačeva, da mu meri hlače in — očetova. Hajl, Franci! (Iz Ptuja.) Pešizleta v „Majberg" se je ude ležila izvenredno število dam in gospodov. Po strežba je bila imenitna; menitna; težko smo ločil od izvrstne vinske kapljice. Prehitro so pretekle res prijetne ure. (Slovenska zmaga v Oplotnici.) Prošli po nedeljek so se vršile v Oplotnici občinske volitve. Dosedaj je bila občina v nemčurskih rokah. Pri teh volitvah so Slovenci zmagali pravzaprav v vseh treh razredih, ali v prvem se je vsled protipostavne mahinacije nemčurskega županstva, katero je porinilo 2 volilca tebi nič meni nič v 1. razred, moralo žrebati in žreb je odločil za nemčurje. V slovenskih krogih vlada veliko veselje vsled srečno dobljene zmage. (Pri c kr. okrajnem finančnem ravnatelj¬ stvu v Mariboru) se bode dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne oddale dražbenim potom v najem užitninske naklade na vino, vinski in sadni mošt ter meso za leto 1904, oziroma 1905 in 1906 v sledečih sekcijah: Št. Lorene nad Mariborom, Polskava, Novacerkev, Ormož Mihovce in Št. Jurij ob Ščavnici. Natančnejši pogoji se izvedo pri c. kr. finančni okrajni direkciji v Mariboru ali pa pri pristoječih okrajnih vodstvih in oddelkih finančne straže. (Sv. Lenart v Slov. goricah) Tu se je vršil preteklo nedeljo znamenit političen shod. Izmed poslancev je govoril z vsestranskim uspe¬ hom Roškar. Nastopilo je več drugih govornikov. Sprejele so se važne resolucije. Podrobnejšega poročila nismo dobili, niti žalibog ne obvestila, da se shod vrši. Sv. Lenart spada s svojo oko lico med najbolj probujene kraje Slov. goric! Naprej! (Velika nedelja.) O nadučitelju slovenske ljudske šole Košarju se slišijo gorostasne novice. Če je to, kar se pripoveduje, resnično in če imajo Velikonedeljčani v sebi količkaj spošto vanja do samih sebe, potem morajo tega človeka na vsak možni način spraviti proč od Velike nedelje, Ta človek sprejema namreč od dveh s pruskim denarjem vzdržanih društev »Siidmarke" in „šulverajna“ vsako leto kot njun podkup- ljenec znatne denarne svote proti obveznosti, velikonedeljsko šolsko mladino prodajati v krem¬ plje nemčurjev, kjer se ta deca podivjači. Košar, ki bi kot nadučitelj imel skrbeti, da njemu iz¬ ročena, torej velikonedeljska ljudska šola procvita, agitira proti plačilu s proskim denarjem, da otroci velikonedeljske šole iz domače šole izsto¬ pijo v nemčursko šolo v Ormožu, kjer se sloven ski otroci vzgojijo za sovražnike svojega mate¬ rinega jezika. Lani je vsled hujskanja tega nadučitelja prestopilo nad 80, letos pa nad 110 slovenskih otrok iz velikonedeljske v ormoško nemčursko šulferajnsko šolo. Vsled te nečuveno škandalozne agitacije zoper lastno šolo vlada pri vseh Velikonedeljčanih zoper Košarja velika nevolja. Treba mu pošteno na prste stopiti. (Okrajni zastop Ljutomer) Letos so se tu vršile volitve v okrajni zastop. Prvikrat se je otvorila tu kurija takozvanih veleobrtnikov. In v ti so imeli nemčurji večino ter izvolili, devet možicev jih je bilo, celih osem zastopnikov. Slovenci, ki so bili prej virilisti, so prišli v tej skupini ob zastopstvo. Nemčurska trška občina pa ima tudi sedem zastopnikov, (slovenski trg Vržej seveda samo 1) in tako imajo nemčurji v okrajnem zastopu 15 glasov, Slovenci pa 17, (kmetske občine 8, veleposestvo 8). V svoji pre¬ drznosti so nemčurji zahtevali mesto podnačel- nika, kateri račun so Slovenci energično prekri¬ žali. V okrajni odbor so izvoljeni sledeči gg. načelnik Ivan Kukovec, veleposestnik, za odbor¬ nike Josip Mursa, Franc Seršen (Veržej), Jože Strasser (edini Nemec), Anton Mišja, Anton Bož'č, dr. Karol Chloupek. Društveno gibanje. (Podporno društvo organistov s sedežem v Celju) vabi k svojemu občnemu zboru, ki se vrši dne 17. nov. t. 1. ob enajsti uri dopoldne v dvorani »Narodnega doma" v Mariboru. Vspo- red: 1) Ogovor predsednika 2) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika 4) Volitev novega odbora in dveh nadzornikov 5) Slučajnosti. V zvezi z občnim zborom bere se ob deseti uri dopoldne slovesna sv. maša v stolni cerkvi, pri kateri poje iz prijaznosti stolni pevski zbor. K mnogo brojni udeležbi vabi uljudno Odbor. (Šaleško učit. društvo) zboruje v nedeljo, 15. t. m ob eni uri popoldne v Šoštanju. Tova¬ riši in tovarišice, pridite polnoštevilno! (»Bralno društvo, v Pišecah) vabi na drug občni zbor, ki se vrši dne 22. listopada po § 7. lit c. društvenih pravil ob pol devetih predpoldne v tukajšnjem šolskem poslopju v Pišecah, pri katerem se bode sklepalo ob vsakem številu udov. Dnevni red je: Razni predlogi in nasvet'. K obilni udeležbi vabi predsedništvo. (Gornjeradgonsko kmet. bral društvo) pri redi dne 22. t. m veselico v gostilni g. Škrleca z mnogovrstnim sporedom! Vabimo torej doma¬ čine in drage nam soseda k obilni uleležbi! Odbor. (Akad. tehn društvo B Triglav v Gradcu) je izvolilo na svojem II rednem občnem zboru, dne 4 novembra 1903 v »Hotelu Schimmel", za zimski tečaj 190/4. sledeči odbor: Predsednik: phil. Ivan Janc; podpredsednik: phil. Ljudmil Hauptmann; tajnik: iur. Milko Krajnc; blagajnik: iur. Aleksander Hrašovec; knjižničar: phil. Da¬ vorin Volavšek; gospodar: iur. Fran Kovča; odb. namestnik: tehn. Milan Kurent. Preglednika: phil. Ivan Hacin, tehn. Ivan Benigar. Častni sod: iur. F. Lašič, iur. Fr. Pichler, iur. Fr Fr. Pezdič, iur. I. Hizelberger, phil I Masten. (Akad podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob e- najsti dopoldne v prostorih akad. tehn. društva »Triglav* svojo I. redno občno zborovanje v dru¬ štvenem letu 1903/4 Dnevni red- 1) Poročilo odborovo. 2) Volitve. 3) Slučajnosti. (Vabilo) na zabavni večer, katerega pri¬ redi izvenakademična podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu s prijaznim sodelovanjem tam- 619 buraškega m pevskega zbora draštva Naprej« v sredo, doe 18. novembra 1903. Na sporedu ie petje, tamburanje, prosta zabava in ples. Začetek ob osmi uri zvečer. Lokal: Steinfelder Bierhalle Vstopnina za osebo 1 K, za obitelj (3 osebe! 2 K, za dijake 60 vin. Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. (Radeški diletantje) prirede na »Martinovo nedeljo, dne 15. t. m. v dvorani »Narodnega doma v Radečah ob pol osmi zvečer veselico z naslednim sporedom: »Bratranec«, burka v enem dejanju češki spisal J. Štolba, preložil Fr. ue strin: 2) »Eno uro doktor« veseloigra v enem dejanju za slov. oder priredil f Alešovec. 3) Sre čolov in prosta zabava. Velečislano občinstvo se uljudno vabi, da se v obilnem številu odzove povabilu (Podporno društvo za slovenske visoko šolce na Dunaju) vabi k XV. občnemu zboru, ki bode dne 14 novembra t 1. v dvorani »Slo vanske Besede« na Dunaju, I, Braunerstrasse 7, I. nadstropje. Začetek ob šestih zvečer. — Dnevni red: 1. Nagovor g. predsednika; 2. poročilo g. tajnika; 3. poročilo g. blagainika; 4. poročalo gg. preglednikov; 5 volitve; 6 slučajnosti. Odbor se usoja z ozirom na to, da je društvo prepc- trebno zaradi zelč slabih gmotnih razmer na Dunaju se učečih naših akademikov, katerih število leto za letom narašča, k temu občnemu zboru posebej vabiti s prošnjo, da se blagovoli gotovo udeležiti in društvu kot član pristopiti s primernim zneskom vsak, komur je le količkaj mogoče. Dopisi. Od Bolske. Neizprosna smrt posegla je zdaj tudi v vrste tukajšnjega učiteljstva ter nam ugrabila enega naših najbolj vnetih sotrudnikov, gosp. Valentina Jarca, nadučitelja v Braslovčah. Preteklo je komaj tri leta, odkar zmo položili njegovo nadebudno hčerko, absolvirano učiteljsko kandidatinjo, v hladni grob. Zdaj pa se je tudi sam preselil v boljšo domovino, da se tam združi s svojo ljubljeno Milko. Ž njim je izgubila znova bridko zadeta rodbina nad vse skrbnega očeta, braslovška mladina vestnega in požrtvovalnega vzgojitelja, učiteljstvo blagega in milega tova¬ riša, slovenski narodič pa vernega svojega sina. Po pravici povdarjal je č. g. katehet braslovške šole v svojem nagrobnem govoru, da je bil po¬ kojnik mož dela in marljivosti. Trudil se je neumorno v prid učeče se mladine ne le v šoli, marveč tudi izven iste. Dokaz temu so mnogi prejšnji letniki »Popotnika* in »Vrtca«, kjer je priobčeval svoje spise razne vsebine. Posebno je bil kot metodik slovničnega pouka na dobrem glasu. Rodil se je leta 1844. v Št. Juriju pri Kranju, šolal se je v Ljubljani, učitelje val pa najprej v Rajhenburgu, pozneje v Št Juriju ob juž. žel., naposled pa zadnjih 12 let v Braslov¬ čah. Povsod so ga spoštovali m čislali. Bd je sploh učitelj z dušo in telesom. Najbolj srečnega se je čutil v družbi tedaj, če se je govorilo o šoli. Nikoli mu niso bile stopinje pretežavne, ako je bilo treba pohiteti v kolo svojih stanov¬ skih tovarišev, kjer so se razpravljale šolske zadeve. Kako se je radoval vsakega napredka na šolskem polju. Nič ni želel bolj iskreno, nego da bi učakal trenotka ko bodo tudi Braslovče imele novo dostojno šolsko poslopje. A ni mu bilo usojeno. Stavba novega šolskega poslopja v Braslovčah se je pričela, dragi Valentin pa se je poslovil za vedno od nas Kako priljubljen je bil pokojnik pri vseh slojevih prebivalstva, svedočil je njegov pogreb, ki se je vršil v soboto, dne 6. listopada ob 3 uri popoldne ob jako številni udeležbi. Osobito častno so bili zastopani njegovi stanovski tova¬ riši in tovarišice, katerih smo našteli nad štiri deset. Braslovški pevci so kaj lepo zapeli najprej pred hišo žalosti in potem ob odprtem grobu pretresljive žalostinke. Lepa hvala jim na tem kakor poprej omenjenemu čast gospodu za v srce segajoči nagovor. Skoraj nobeno oko ni ostalo suho, ko so turobni akordi in ginljive besede govornikove oznanjevale tužno vest, da je nehalo biti očetovsko srce blagega mladino ljuba. Potrtim srcem smo se vračali proti domu v svesti si, da bodemo tudi mi ob vsaki priliki v našem krogu bridko pogrešali dragega pokoj¬ nika. Obraniti pa ga hočemo trajno v blagem spominu. —a Od Drave. Pripeljavši se nedavno iz Sre¬ dišča na Vitan, zagledal sem tamkaj novo z Vi¬ tana k Sv. Boltenku pri Središču vodečo cesto, in da si jo še bolj ogledam in se bolj uverim o njeni kakovosti, peljal sem se nalašč k Sv. Bol fenku in od ondot po prav slabi cesti v Ljutomer. Dne 15. m. m. je domači gospod župnik to cesto blagoslovil. Pri Sv. Bolfenku je bil slavvlok z napisom: „Kaplja sladka pivcem diši, cesta gladka nas veseli." Na Vitanu pa je bil na slavoloku napis: „Nova steza, krepka zveza v daleki svet širi promet. 11 Že rano v jutru so se dne 15. oktobra t 1. slišali topiči s prijaznega hriba, katerih glas je po bližnji okolici veselo odmeval. Popoldne se je zbralo več stotin ljudstva in po kratkem, jedr natem govoru je župnik novo cesto blagoslovil. Po blagoslovu so šli udeleženci v gostilno Galiča, kjer ima bralno društvo »Lipa« svoje časnike. Godci, večinoma središki župljani so veselo piskali, a vmes so pevci, večinoma učitelji, katero zapeli. Med govorniki se je prvi oglasil domači naduči¬ telj g. E Slane, za njim je govoril g. dr. Omulec načelnik okrajnega zastopa. Cesta se je delala pod nadzorstvom g. Fr. Z, župana v Vodrancih, katerega ta slavnost ni malo stala; dal je namreč vino in ščetinca, da so se gostje malo podkožili; premožnejše gospodinje pa so poslale perjad, sir, vrhje itd Hvala lepa vsem, kateri so kaj pomagali. Sedaj bi še bilo želeti, da se sča¬ soma ta cesta nadaljuje po Kogu. Gomili ter se spoji v Hcmancih z iz Središča v Ljutomer vodečo okrajno cesto, kar bi vinskim kupcem zelo ugajalo. Narodno-gospodarske novice. Jabolčnik in hruškovec. (Piše Iv. Vuk.) (Konec.) Da pa bodemo imeli zelo dober sadjevec, pridenimo mu zdrave vinske drože, da na njih povre. Te drože se pa morajo dodati takoj, ko smo mošt iztisnili. Po vinskih drožah se sadjevec zelo požlahtni in dobi nekoliko vinski okus. Tu pa tam so začeli devati tudi sladkor v mošt. Pridjati se pa sme samo le beli sladkor, ker vsak drug ima v sebi nekake škodljive tvarine. Od sladkorja je namreč odvisno, kak bo sadje¬ vec; je mnogo sladkorja, bo tudi mnogo alkohola, ker iz sladkorja se pri vrenju dela alkohol. In ta da moč moštu in stori vino stanovitno. Čim več se torej dene sladkorja, tem boljša bo pijača. Na 1 hi vzamejo navadno 2—4 kg. Za zboljšanje sadjevca imamo še več sredstev, kakor kutina, katera da p jači zflo fii dah ali buket. Kako se ravna in dela z drugimi sredstvi, n. pr. če ho¬ čemo napraviti medov sadjevec tudi izvrstna pijača itd, čitaj knjigo Mohorjeve dražbe A Ko¬ sija »Umni kletar*. Ali naj prib|emo sadievcn vode ali ne, je stvar dotičnika, ker so razni kletarji raznega mnenja Eli so za. drugi zoper. Oboje pa ima dobre in slabe lastrosti. Kjer je mošt pregost! se ne čisti rad ali zelo težko, je dobro, da se primeša nekoliko vode. S tem se pa škoduje kakovosti mošta. Kdor pa hoče prodati mošt, ta naj ne vliva vode vanj. In če je prilil, naj raz¬ ločno kupcu pove. ker lahko zapade kazni Važnejša reč pa je pretakanje sadjevca. Tukaj se sadjevcu godi mnogokrat krivica, ker so nekateri mnenja, da je sadjevec boljši, čim dalje leži na drožeh. Temu pa moram odločno ugovarjati. Drože, ki so se vsedle k tlom, nimajo nič v sebi. kar bi izboljševalo sadjevec Ker obstoje drože iz glivic, ki ž've in mrjejo kakor vsaka živa bitia, je prav neumno, pustiti pijačo na drožeh Ko so drože ali kvasne glivice izpolnile svoje delo, t. j da so izpremenile sladkor v al kohol in ogijenčevo kislino, so si tudi pripravile smrt. Alkohol je najvišji sovražnik živim bitjem, in tako nežne rastlince, kakor so kvasne glive, umrjejo, kakor hitro je zadostna množina slad¬ korja izpremenjena v alkohol. In po smrti začne vsako telo razpadati in gnjiti, in tako tudi te glivice. S tem da se tedaj pusti pijača na drožeh, ko so že začele razpadati in še dalje, se samo škoduje. Zato pa je treba pretakati, kakor hitro opazimo, da je sadni mošt postal nekoliko čist. Morda mi bo ugovarjal ta ali oni, da je slišal da v alkoholu telesa ne razpadajo. In to je tudi res. Vendar se mora pomisliti, da v sadjevcu, niti v najboljšem vinu ni toliko alkohola, da bi varoval drože razpadanja. Nekaj časa že varuje, vendar ne dolgo, ker prodira od vseh strani zrak v sad ie k drožam. Pretakanje sadjevca se vrši, kakor je pač vrel, v mesecu novembru ali decembru. Sedaj je treba zopet paziti, da pride v čist sod in da je vedno poln. Mošt odslej mirno vre in temu se pravi »zorenje* sadnega vina. Sadjevec se na¬ vadno samo enkrat pretoči. Če pa ga imamo več, da postane dve, tri leta star, se pa mora jeseni zopet pretočiti, pa tako, da ne pride z zrakom veliko v dotiko, ker tako izgubi preveč ogljenčeve kisline in postane prazen. Vobče so pa mladi enoletni sadjevci bolj priljubljeni, kakor starina, ki ni več tako sveža, prijetna in osve¬ žujoča. Da pa se starina ohrani kolikor mogoče sveža naj se shranjuje v hladnih kleteh in v velikih sodih. To pa zato, ker v velikih sodih ne pride pijača tako z zrakom v dotiko, kakor v manjših. En primer: v sodu, ki drži pet polov njakov. ne pride vino ali sadjevec tako z zrakom v dotiko, kakor če bi imeli pet polovnjakov po¬ sebej Kdor pa hoče imeti stari sadjevec, pa tudi novi še boli svež in bogat na ogljen. kislini (CO a ) naj mu je pridane. Napake in bolezni sadjevca (bersa, cik itd.) se zabranjujejo in popravljajo istotako kakor pri vinu Da se sadjevec ne »užge«, kakor pravijo, naj bo v hladni kleti. Če pa se je že začel uži- gati, pa je najbolje, da se hitro uporabi. Prigodi se tudi, da vsled prehladne kleti sadjevec še ni zavrel in se tedaj tudi noče sči¬ stiti. Da se prepričamo, jeli to vzrok, da je sa djevec moten, nalijmo mošt v steklenico, dosta vimo 1—2 žlici sladkorja in dodenimo majhen košček svežega kvasa. Te denimo v toplo sobo. Ako začne vreti, je znamenje, da je radi nepo¬ polnega vrenja moten. V tem slučaju spravimo ves sadjevec v bolj topal prostor (13 — 16° R). Drugače se še mošt čisti z želatino in dragimi rečmi, kakor vino. Druge slovenske novice. (Božične počitnice na kranjskih ljudskih šolah) so vsled sklepa deželnega šolskega sveta zelo prikrajšane. Tudi med letom se je odvzelo nekaj prostih dni, tako celo dan sv. Alojzija. Sedaj je vložilo slovensko učiteljsko društvo pri deželnem šolskem svetu prošnjo, naj se zopet uvedejo božične počitnice, kakoršne so bile do lanskega leta v navadi. In res, zakaj bi se uči teljem in učencem jemalo še ono malo prostega časa, kar so ga imeli. V takih razmerah je pač težko učitelju z veseljem vršiti svojo službo, ko vidi, da se na vse prej gleda, samo ne na njega. (Voznika ustrelil mesto zajca) Blizu Ma- 1 rijana na Goriškem sta prošlo sobota lovila dva lovca. Trdo ob cesti sta splašila zajca in eden izmed nju je streljal ter zadel nekega voznika ki se je ravno pripeljal po cesti. Voznik je dobil več svinčenih zrnc v glavo Ranjeno mu je bilo tudi eno oko. (Izpremembe na notarskih mestih.) Za notarja v Kanalu na Primorskem je imenovan notarski kandidat dr. Ferdinand Terkuč, doseda¬ nji kanalski notar g Artur Lokar bo najbrž pre meščen v Ajdovščino, dosedanji ajdovski notar g, Pascoletto pa v Gorico na mesto umrlega g Josipa Kavčiča. G. Aleksander Hudovernik, dosedaj v Kostanjevici na Dolenjskem, pride v Ljubljano, na njegovo mesto pa notar g. Matija Hafner iz Radeč. (Slovenska mestna ljudska šola v Gorici) stane mesto r*s lepo svotico Od leta 1896. ko se je odločila za slovensko šolo nekdanja vojaš niča, stane ta šola goriško mesto že celih 56 728 K, ali učenca do danes še ni bilo uiti 520 enega v tej Soli, ker Slovenci niso tako neumni, da bi pošiljali svoje otroke v zaduhle prostore nekdanje vojašnice, ki niso bili sposobni za vo¬ jašnico, za šolo naj bi pa bili. Gospoda na mest nem magistratu v Gorici se bo pač morala ne koliko premisliti, kajti vsota je res velikanska, ali kaj, nastavljeni učitelji morajo dobivati plačo, če pride kak otrok v šolo ali pa ne. (Nemški listi) prinašajo grozno vest, da je • odvetnik dr. Prevc vložil pri sodišču v Brežah na Koroškem slovensko tožbo. Sodišče tcžbe ni sprejelo, češ, da je brežki okraj enojezičen, nemški. (Ljudska šola v Lješah pri Prevaljah) je res prava specijaliteta ljudske šole. Učitelj in učiteljica ne znata niti besedice slovenski, otroci pa niti besedice nemški. Ako se hočejo spora zumeti si kažejo s prsti kakor mutci. Ako se komu meša, se gotovo slavnemu koroškemu de želnemu šolskemu svetu, ki v svojem sovraštvu do vsega, kar je slovensko, na tak način krši ustavne pravice slovenskega naroda. (Tržaška „Edmo8t“) začne s 15 t. m. iz¬ hajati vsak dan, kakor drugi veliki dnevniki, tudi ob nedeljah List bo izšel vsak dan zjutraj in ga bo imela večina tudi zunanjih naročnikov že dopoldne. Cena listu se vsled pomnoženja izdaj ne bo zvišala. To je lep napredek. Listu želimo najboljših uspehov! Politični pregled. (Štajarski deželni zbor.) Volilna reforma j je torej sprejeta, seveda ne takšna, kakoršno so si želeli naši poslanci, temveč takšna, kakoršno so dovolili nemški nacijonalci in veleposestniki. Manjšina je umaknila svoj predlog in sprejet je bil potem enoglasno predlog večine. Določili so se volilni okraji za novih osem mandatov četrte kurije, Pet poslancev dobi Gornja in Srednja Štajarska, trije poslanci so odločeni za slovenski del dežele in sicer eden za okraje Radgona, Cmurek, Arnož, Ar vež, Marenberg, Maribor, Slo¬ venska Bistrica; drugi za okraje Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šoštanj, Konjice, Slov. gradeč; tretji za okraje Šmarje, Brež cs, Kozje, Sevnica, Ljutomer, Ptuj, Ormož, Št. Lenart, Rogatec in Gornja Radgona, Kakor je izprevideti iz razde¬ litve teh treh mandatov po okrajih, sta Sloven¬ cem gotova le dva mandata, tretji bo nemški Za danes smo priobčili to le v kratko, prihod¬ njič priobčimo svoje mnenje obširnejše. — De 1 želni zbor ja nadalje sklenil na predlog poslanca j dr. Dsčkota v včerajšnji seji, da se naroči de- ! želnemu odboru, da naj v zadevi razširjenja že¬ lezniškega predora na Lavi pri Celju pri km 1980 velenjske železnice, posveti posebno pozornost, da se v predlogu omenjeni nedostatek, ki leto za letom povzročuje preplavljenje vasi Lave čim prej odpravi. (Spodjeavstrijski deželni zbor) je sprejel protestni predlog deželnokuiturnega odseka, proti vsakemu, tudi samo provizor.čnemu podalj¬ šanju sedanje trgovinske pogodbe z Dalijo, ako bi se nameravalo pridržati dosedanjo v nsko klavzulo, če bi se tudi uvoznima kaj povišale. Zbornica poživlja vlado da v slučaju provizorija ostane pri uvozuini 48 kron (Državni zbor) se snide torej dne 17. t m. V prvem zasedanju bo predložil fiaančm minister proračun za eto 1904. Proračun za prihodnje leto se bo že predloži! zbornici, a proračunski odsek še ni niti pričel s posvetovanjem o pro¬ računu za 1. 1903. Vsi dosedanji prcvizonjt so izdani na temelju § 14. (V ogrskem državnem zboru) je opozicija zopet začela kazati zobe ministrskemu predsed sedniku. Sedaj je na dnevnem redu debata o vladinem programu. V včerajšnji seji je pred¬ lagal ministrski predsednik, da naj bi se dala vojaška predloga na dnevni red, kar je vzbudilo v opoziciji grozno razburjenje. Opozicija hoče preprečiti z dolgotveznimi govori, da bi se ugo dilo ministrskemu predsedniku Ob 11 uri ponoči je bila še zbornica zbrana M nistrski predsednik je izjavil, da bo vkljub temu za danes ob 10 uri dopoldne zahteval sejo. (Avstrija na Balkanu) Kakor poroča za¬ drski „Natodoi List“ iz - zanesljivega vira. se delajo v Bosni priprave, iz katerih bi se dalo sklepati, da namerava Avstrija v prihodnji po mladi okupirati Novi Pazar. Pri kontrolnih shodih so popraševali rezerviste, kateri so zmožni al¬ banščine. Z zidanjem železnice iz Sarajeva proti vzhodu in jugu se tudi zelo podvizajo. (Srbski kralj Peter) se je hotel dati zava¬ rovati, ali dolgo časa ni hotela nobena zavaro valnica sprejeti zavarovanja. Sedaj poročajo iz Beigrada, da se je javilo nekaj zavarovalnic, ki hočejo zavarovati kraljevo življenje, ali zahtevajo za en milijon zavarovalnine 100.000 frankov premije. (Iz Macedonije) poročajo, da se Albanci upirajo proizvedbi nameravanih reform. Živine, ki so jo odvzeli krščanskemu prebivalstvu, no čejo vrniti. Sklicali so skupščino poglavarjev, na kateri se je sklenilo, da se reforme morajo na vsak način preprečiti. Vse je mogoče, da turška vlada sama podpira to gibanje, kajti nikomur niso reforme tako nevšečne, kakor turški vladi sami. (V Italiji) se je komaj posrečilo Giolittiju sestaviti novo ministrstvo, a že ga poživljajo celo službeni listi, da naj odstopi. Dolgega živ¬ ljenja pač ne bo imelo to ministrstvo. (Nemški cesar) se je pred kratk m dal operirati v grlu. Kakor je znano, je tudi njegov oče umrl na bolezni v grlu. F. Sever, trgovec v Karlovcu kupuje jabolka in hruške najboljših vrst. — Ponudbe s cenami se naj pošiljajo njemu v Karlovec. (456) i t7i..,i< nin r i,,nniuniTFmMii>ntm.nni..imnimT.nirnnfTii ii..niirim.mi.... m.iinnTm atn. ata jrtn. ^ Učenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj tiskarna D. Hribarja v Celju. (447) ^ M /r Stenograf — Z&Četnik: — zmozen slovenske stenografije, išče službe. Naslov pove uredništvo tega lista. Književnost in umetnost. (Nova skladba.) Ravnokar je izdal g. Anton Foerster slovensko mašo v čast svete Cecilije za mešan zbor s samospevi z orgijami op. 82. Cena l 1 K. Skladba ima 6 raznih napevov in sicer: j Vstop, Slava, Svet. Jagnje božje in konec, kot cfertorij št. 3. je skladatelj mojstrsko vglasbil pesem „Sveta Cecilija” za alt in sopran solo, z dvakratnim vpletom četveroglasnega mešanega zbora. Skladba napravi dober vtis, ako jo soli. stinje in zbor s čutom predavajo. Imenovana pesem se zamore popevati tudi izven službe božje n, p. pri nabožnih koncertih, kajti vsled lahkega ritma, gladko tekoče melodije, koja se vzpne trikrat do a, ne bode tudi manj izvežba nim pevcem povzročevala nikakih težav. Pri solopartijah naj se spremljevanje na orglah ali harmoniju kolikor mogoče vezano, tiho in nežno izvaja Enakih umotvorov se med Slovenci še zelo malo nahaja, zato bode skladba dobro došla. Karol Bervar. Centralna posojilnica slovenska v Krškem ima v četrtek, dne 26. t. m. popoldne oh 3. nri v svoji pisarni (459) izvenredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. prememba pr avil, 2. nasveti. Učenec poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo sprejme se takoj v trgovini D. Hribarja v Celju. Gostilna hotel »Narodni dom“ (458) 3—1 v JRacLečala. j Je vsled preselitve gostilničarja v Ljubljano za i fHP"* oddati - pod jako ugodnimi pcgoji na račun ali v najem s 1. decembrom 1903. j Več se izve pri okrajni posojilnici v Radečah. (457) med. univ. 3-1 dr. Vid Cervinka 'c. in lcr. polkovni zdravnik v rezervi, bivši sekundarij bolnic v Innomostu na Dunaju in v Pragi ordinira kot okrožni, sodnijski in bla- gajnični zdravnik vsak dam §§> v Braslovčah št. 15 Učenka katera ima veselje se izučiti ^<^3 za prodajalko (gjl v trgovini z mešanim blagom I 2 R se sprejme takoj pri FRANCU SENICI (449) 2-2 Motnik (Kranjsko). Pritlično drevje raznih, pripoznano najboljših vrst (jablane: rambuz, ananas, lepi boskop, bobovec, karmelitovec, rumeni cvetač (belleiieur), beli astrakan itd.; hruške: klerževka, dilovka, angulemka, zimska dekanka, kongresovka, lu- jizovka, lesnatka, Olivier de Serres itd.) za brajde in prostostoječe nasade in c e pij eno trsje (debeli ali laški rilček (rizling), moslavino, zeleni veltli- nec), mušket, beli burgundec, traminec, silvanec, rdečo (448) 3-2 žlahtnino) ima naprodaj JS/L. CILENŠEK profesor v Ptuju. Izplačujoče se postransko opravilo brez -posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrij¬ ske družbe prve vrste, ki sprejema „zavar°vanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja". — Ponudbe pod „1798“, Gradec, poste restante. Vajenca ki ima zmožnost in veselje do risanja ter zna slovensko in nekoliko nemško, sprejme takoj Viljem PicK lastnik fotograf, atelje-ja .Apolon' (,pri Kroni') v Celju, prej asistent c. in kr. dvor. fotografa C. Pietznerja. (443) 4 •£££!*=*£* !** O * 13—10 ( 269 ) Cena vžigalic: 1. org. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48 franko Ljubljana, 2% P°P asta - CU C co 3 3 00 ~o u O) Q- VZIGALICE družbe sv Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani s&fi m -''■"T Te vž matice " SOV prid družbi svCirila in Meloda vLJUBLJANI “U Ki 521 E ep o meblovana mesečna soba prav topla, s separatnim vhodom, je za oddati s 1. decembrom. Natančneje pove upravništvo „ I)omovine u . Naznanilo. Naročevanje amerikanskih trt proti plačilu iz združenih državnih in deželnih trtnic za leto 1903/1904. Dežela Šrajaraka odda spomladi leta 1904 sledeč« umcžme amerikanskih trt, proti plačilu pod snodai naznačenimi pogoj?: 1 280 000 komadov požlahtnjenib trt (ve činoma šipon, laški ri/Jec, beli burgundec, mali rizlec, muškat) na Riparia portalis, Solonia in Rupestris monoicola 2 500 000 komadov korečnjakov R pana portalis, Solonis in Rupestris monticola 8 Večje število khučev omenjenih treh vrat. Cene trtam za 1000 komadov so sledeče: I Požlahtnjene trte za ptvmožne possatoike 240 K za ostale posestnike 160 K. II Arnerikanskt korečnjaki za premožne posestnike 20 K, za ostale posestnike 10 K. III. Ključi 6 K. « Pri naročbah več kot 1000 komadov po- žlahtnjemh trt, 4000 korečnjakov ali ključev po eni stranki si pridržujemo pravico, da zahtevano množino z ozirom na obče stanje naročb pri¬ merno reduciramo. Naročujejo naj se te trte naravnost pri deželnem odboiu ali pa po občinskih uradih, pri katerih so v ta namen posebne naročevaine pole na razpolago, Občinska predstojništva morajo izpolnjene pole takoj priposlati deželnemu odboru. Naročbe se bodo izvrševale v onem redu, v katerem prihajajo Vsak naroč¬ nik dobi zaželjene vrste, doklerjihbo kaj v zalogi. Trte se oddajajo samo štajarskim posest nikom in morajo torej tudi one stranke, ki na- roče trte neposredno pn deželnem odboru, pri¬ ložiti narcčbi potrdilo svoje občine, da imajo vinograd v oni občini. Kupčevalci so pri dobavi omenjenih trt izključeni. . Cene so proračunane za blago v trtaici in se mora kupnina plačati pri prevzetju trt, oziroma, ako se blago pošlje z žeiezn co, se kupo na s prevoznimi m drugimi stroški v isti višini, kakor stane odpošiljalca. povzame. Pri vsaki naročbi naj se natanko doda: 1. Ime, bivališče in stan naročnika; 2 davčna občina, v kateri leži vinograd; 3. zahtevana vrsta trt; 4 zadnja železnična ali poštna postaja, kamor naj se trte pošljejo. Ako je zaželjena vrsta že razprodana ali je ni več v zadostni množini, se nadomesti z drugo podobno. Trte naj po mogočnosti prevzamejo naroč niki sami, ali pa če se pošljejo po železnici, naj jih takoj po sprejetju pregledajo. Pritožbe naj se odpošljejo takoj vodstvu trtnice. Na poznejše pritožba se ne bo oziralo. Kapljice 5v. jVlarka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosegljivo in spaso- nosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmečke i in odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo in prebavo, čistijo kri in čreva. Delujejo izborno proti hripavosti prehlajenju. Lečijo vse bolezni najetrsh in slezih ter koliko in ščipanje v želodcu, Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so naj¬ boljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu in raditega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmetski hiši. Naročuje se edino in točno le pod naslovom: MESTNA LEKARNA ZAGREB, Gornji grad št. 25, poleg cerkve sv. Marka — Denar se pošilja naprej ali pa povzame Manj kot ena dvanajsterica se ne pošilja Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na pošto: 1 ducat ( IS stefel.) . . 4K 3 ducati (36 _ 11 n 5 ducat. (BO „ . . 17 „ lO ducat. (ISO „ . . 3S „ Ustanovljena leta 1360. Mestna lekarna Zagreb Markov trg št 36. (394) 10—7 TRGOVINA S se izvršujejo dobro, točno in cen6! LASTNIK GOSTILNE NA STAREM GRADU, kjer toči najboljša pristna vina in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago. Josip Koštomaj gostilničar ,pri jelenu 1 priporoča svojo dobro vpeljano gostilno JVIrzla in topla kuhinja @ O »5 © £< &< © »5 »£« vedno na razpolago Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi CELJE Graška cesta št. 4 ^ CELJE podružnica v Laškem trgu. Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine. Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor svetilnice, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjih cenah. Najlepši okraski in dekoracije, jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. Sl. javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za¬ logo higijeničnih pljuvalnikov. 3P o strežb a točna in solidna 1 Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. Martin Stojan mi. stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Celju prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. — Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬ nih mizarskih izdelkov. Anton Topolak trgovec s špecerijskim blagom v Celju (nasproti Naiodaemu domu.) priporoča svojo veliko zalogo vedno svežega blaga po najnižjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti konjak grofa R. Keglevicha. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke. Postrežba točna in solidna. Anton Kolenc —sr- trgovec 5 špecerijskinj blagom, deželnimi pridelki, sadjern in perutnino = = \t CELJU = = V ,j\farodnem domu* in ,pri kroni*. Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri deike, kakor predivo, suhe gobe, laneno seme, de teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške jabolka, fižol itd., sploh vse deželne pridelke in tudi perutnino. JOSIP LEON krojaški mojster v Celju, Gosposke ulice štev. 9 priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsako vrstnih izgotovljenih oblek. — Izvršujem tudi naročila po meri po najnižjih cenah in najnovejših vzorcih ter se najvljudneje priporočam. Hitra postrežba! dbvbvbvfavbvb Cene nizke Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzel # gostilno % v ,Narodnem domu 1 v Celju kjer bodem točil vedno sveže, dobro marčno pivo, pristna cena vina ter postregel z najboljšo kuhinjo po nizkih cenah. i 1 ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar. muiiiiiiiiiiini m m ii« ii ii ii a ii ii mu mi Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.