SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 27	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	12	de	julio	-12. julija 2001
g-
HVALA VAM ZA ZVESTOBO Slovenski utripi
STRAN 4:
Turnir se nadaljuje
V slovenskem parlamentu je v torek, 3. julija, potekalo srečanje Slovencev z vsega sveta, ki ga je pripravila državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Gre za prvo tovrstno srečanje, ki so se ga udeležili predstavniki slovenskih društev in organizacij iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, BiH, Makedonije, Nemčije, Švice, Francije, Švedske, Argentine, . Avstralije, ZDA in Kanade. Po grobih ocenah zunaj meja Slovenije živi pol milijona Slovencev.
Srečanje se je začelo s pozdravnimi besedami predsednika državnega zbora Boruta Pahorja, ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla, predsednika omenjene parlamentarne komisije Franca Pukšiča, vodje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalene Tovornik in ministrice za šolstvo Lucije Čok. Udeležence, med njimi so bili tudi Alojzij Uran, pomožni škof, pristojen za odnose s Slovenci po svetu, in predstavniki diplomatsko-konzulamih predstavništev v sosednjih državah, je nagovoril tudi prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.
Predsednik DZ Borut Pahorje uvodoma izpostavil neprecenljiv prispevek Slovencev po svetu pri mednarodnem uveljavljanju Slovenije pred 10 leti, sicer pa je menil, da bo moral parlament v prihodnosti sprejeti resolucijo o uresničevanju ustavnih obveznosti Slovenije do Slovencev po svetu, kot tudi krovni zakon o Slovencih po svetu, in v proračunu zagotoviti zadostna sredstva za delo organizacij slovenskih rojakov po svetu.
Pukšič je med drugim dejal, da je Slovenija tudi v ustavo zapisala skrb za slovenske manjšine v sosednjih državah, slovenske izseljence in zdomce, sicer pa je predstavil osnutek predloga resolucije o Slovencih po svetu. Ta naj bi veljala za Slovence in osebe slovenskega porekla, ki živijo zunaj meja Slovenije. „Zavedamo se, da imajo slovenske skupnosti v različnih državah različne potrebe, ki jih je potrebno upoštevati,” je še dejal Pukšič.
Državna sekretarka Tovomikova je izpostavila dejstvo, da so Slovenci po svetu ob času osamosvajanja Slovenije premagali marsikatera politična nesoglasja in tudi osebne zamere. Hkrati se je Tovomikova vprašala, ali ne bi bilo smiselno razmisliti tako o primernosti organiziranosti društev v Sloveniji, ki se ukvarjajo s Slovenci po svetu, kot tudi o drugačni organiziranosti Slovencev po svetu.
Peterle, ki je izrekel zahvalo, hvaležnost in spoštovanje prispevku Slovencev po svetu, da bi „zamisel o slovenski državnosti doživela uspeh”, je spregovoril predvsem o svojih izkušnjah kot prvi predsedniki slovenske vlade. Zasluga prve slovenske vlade je bila tudi ta, daje politika do Slovencev po svetu začela temeljiti na nacionalnem in nadstrankarskem kriteriju. Hkrati se je zavzel, da bi ponovno uvedli mesto ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Na srečanju so predstavniki Slovencev po svetu predstavili svoje delovanje.
Med drugimi je najstarejšo in najvplivnejšo organizacijo Slovencev v ZDA - Slovensko narodno podporno jednoto - predstavila Betty Rotar, članica upravnega odbora organizacije, ki šteje 45 tisoč članov.
Predstavili so svoje delovanje in opozorili na posebne probleme Slovenci s Švedske, Madžarske, Koroške, »Tržaške in od drugod, posebej kritično pa se je oglasil predstavnik Slovencev s Hrvaške, ki so se v novih razmerah znašli brez podpore.
V imenu Slovencev v Argentini je spregovoril Bogdan Magister, ki je nastopil kot uradni delegat Zedinjene Slovenije. V govoru je orisal nastanek in razvoj povojne slovenske skupnosti v Argentini, naše ustanove in naše delovanje. Poudaril je dosežke skupnosti in potrebo sodelovanja med matično državo in izseljenci. Posebej pa je zahteval, da povezava sloni na spoštovanju in upoštevanju posebnih značilnosti naše skupnosti.
Oktobrska revolucija in njeni nemški sponzorji
Pri Mohorjevi dražbi v Sloveniji je 4. julija izšla zanimiva knjiga, ki jo je napisal dr. Silvin Eiletz z Dunaja pod gornjim naslovom. Ta dan jo je predstavil sam avtor v Ljubljani. Glavno vsebino knjige smo lani priobčevali kot podlistek v našem listu.
V Delu je pisala poročilo o njej Alenka Puhar:
Pravi, da vsebuje dobro dokumentirane trditve, saj ima zadnja opomba pod črto številko 598, in še: ,,A potem je tu še zgodba, ki je šokantna in o njej na Slovenskem tako rekoč nič ne vemo.”
Nato pove v kratkem vsebino knjige, kako so Nemci za oslabitev Rusije v 1. svetovni vojni prepeljali Lenina vanjo in mu tudi finančno pomagali. Dosegli so propad Rusye in mir v Brest-Litovsku. V os-predju Eiletzeve pozornosti pa so ves čas
nemške odločitve in poteze, politične, vojaške in finančne, kajti ,,pomembno je, katera sila je bila odločilna pri oblikovanju boljševizma v obdobju med 1941 in 1918: to je bila nemška cesarska vlada”.
Tesno, mnogo milijonov težko sodelovanje med boljševiki in Nemčijo bi bilo mogoče imenovati veleizdaja. Silvin Eiletz pa, z mislijo na moralno ogorčenje, ki so ga komunisti izražali pozneje sodelovanju s sovražnikom, pravi kolaboracija. Ta je, po njegovem mnenju, torej vzidana v temelj komunistične partije.
Na kratko pa oriše Eiletz tudi kasnejše tnjno sodelovanje med Nemci in Sovjetsko zvezo, v dvajsetih letih, denimo, ko so Sovjeti pomagali nemški vojski, da se je izurila in pridobila kondicijo.
Po Delu
Lojze Peterle, predsednik osamosvojitvene vlade ob praznovanju desetletnice slovenske države
Vrh slovenskega narodnopolitičnega razvoja s postavitvijo samostojne države sino ob zlomu komunizma dosegli zato, ker so nove demokratične sile, zbrane v Demosu, s tem projektom zmagale na prvih svobodnih volitvah, postavile novo oblast, pa zanj dobile še skoraj vseljudsko, plebiscitarno podporo. Uspeh je bil mogoč, ker so stotisoči Slovencev doma m po svetu vztrajali pri vrednotah, nasprotnih totalitarnemu, nedemokratičnemu redu.
Samostojna slovenska država je nastala kot bistveni del preloma s starim redom. Uspeli smo na zunanji fronti, zastali pa na notranji, kjer nas dokončna °svoboditev še čaka. Slovenija se mora °dgovomo obrniti k sebi, premisliti svojo prvo demokratično desetletko in poiskati odgovore na nove izzive.
Več mandatov slovenske oblasti s prevlado strank komunističnega porekla se kaže v že znanem prisvajanju države, v pomanjkljivostih pravne in socialne države, hitro rastoči inflaciji in zunanjem zadolževanju, v šibkem deležu zasebnega sektorja, v ideologizaclji na področju vzgoje in 'Zobraževanja, v nepreglednosti javnih fi-nanc in enostranskosti medijev. V takem stanju duha ljudski glas vse bolj ugotav-
Ija uveljavljanje stare politike z izločanjem drugega in drugačnega. Govori se o oholosti oblasti.
Premalo nas je, da bi se lotevali sodobnih izzivov s starimi ali posodobljenimi metodami vsiljenega kulturnega bo-ja. Ob desetletnici bi morali videti pred seboj celoto in se veseliti slovenske države kot možnosti posameznikovega in skupnega uresničevanja. Delati bi morali za ozračje, v katerem se nihče s pošte-nimi nameni ne bi počutil odveč ali izlo-čene-ga. V novi kulturi slovenskega sobivanja bi moral biti vsak dobrodošel ustvarjalec slovenske dodatne vrednosti, brez partijskega davka na preteklost.
Dragi rojaki, iz vsega srca vam čestitam k dnevu slovenske državnosti, s hvaležnostjo in spoštovanjem do vašega deleža k temeljem slovenske države. Delež slovenske diaspore pri tem je neprecenljiv in nezamenljiv.
Hvala vam za večdesetletno zvestobo in vztrajanje, za zaupanje in podporo v zahtevnih časih.
Bog živi svobodno, demokratično in kulturno Slovenijo!
Bog živi slovenskega duha po vseh ognjiščih slovenske zavesti po svetu!
Veleposlanik je dospel
V torek, 10. julija zjutraj je dospel v Argentino novi veleposlanik Republike Slovenije Bojan Gro-hovšek. Na letališču Ezei-Za so ga pričakali odpravnik poslov Tomaž Kunstelj, prva sekretarka veleposlaništva Anita Pipan, častni konzul Herman Zu-Pan, predsednik in tajnica ZS Tone Mizerit in Neda Vesel Dolenc, predsednica Našega Doma Mici Malavašič Casullo, urednik Svobodne Slovenije Tine Debeljak in Predstavnica ceremoniala zunanjega minis-
trstva.
Po prihodu se je veleposlanik zadržal nekaj časa v pogovora .z gori omenjenimi. V razgovora s predstavnico zunanjega ministrstva je bilo opazno i\jegovo popolno obvladanje španščine.
V kratkem bo predal poverilne listine predsedniku Argentine in bo pozneje obiskal tudi naše rojake.
Novemu veleposlaniku želimo veliko uspeha in plodnega sodelovanja.
Bariloški vrabčki v domovini svojih prednikov
Iz življenja v Argentini
Tone Mizerit
Otroško-mladinski oktet iz mesta San Carlos de Bariloche izpod patagonskih Andov, ki združile osem mladih Slovencev, rojenih v Argentini, je v sredo, 4. julya nastopil v Selah na Koroškem. Pod vodstvom v Argentini živeče Lučke Kralj - Jerman so pripravili repertoar cerkvenih pesmi, priredb slovenskih narodnih ter argentinskih in drugih skladb.
Mladi pevci so turnejo po Sloveniji začeli 23. junija v Šentvidu pri Ljubljani, sledili so nastopi v Dobu pri Ljubljani, Škofji Loki, Domžalah in Ljubljani. Po koncertu v Selah na Koroškem bodo odšli v Kranj, Vrhpolje pri Vipavi, Loko pri Men-
Zdrana trdna narodna samozavest je temelj razvoja in krepitve narodne zavesti navznoter in navzven. Skupaj s sprejemapjem dosežkov drugih in z ustvarjaiyem notrarye demokratične kulture pa predstavlja strankine družbene cilje, je na primorskem taboru Nove Slovenije (NSi) ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije udeležence nagovoril predsednik stranke Andrej Bajuk. Poslanec NSi in predsednik prve vlade samostojne Slovenije Lojze Preterle pa je ocenil, da Slovenija še ni končala svoje osvoboditve navznoter. Ob teh besedah je NSi označil kot sredino slovenske pomladi, ki bo ustvarila nove razmere za sproščeno ustvarjarye v političnem in družbenem življepju.
Namen tabora, ki so ga v Lucjji organizirali občinski odbori NSi Kopra, Izole in Pirana, je bil zahvala in spomin na vse, ki so prispevali k samostojnosti Slovenije. Slovenci smo se v novejši zgodovini odločili za demokracijo in Evropo,” je dejal Bpjuk in ob tem poudaril, daje potrebno v procesu vsto-par\ja v Evropo ohraniti narodno identiteto. Medtem ko v evropskih državah prevladpje-
DEMOKRATIČNA DIKTATURA?!
Kitajski predsednik Jiang Zemin se je v govoru ob 80. obletnici ustanovitve Komunistične partye Kitajske primerjal z nekdanjima kitajskima voditeljema Mao Ze-dongom in Deng Xiaopingom ter obenem obljubil, da bo zgradil močno in moderno komunistično stranko. V govoru je še izpostavil svoj projekt „demokratične diktature”, v kateri bo upošteval potrebe moderne družbe in se soočil z gospodarskimi reformami kapitalističnega tipa.
PROCES PROTI MILOŠEVIČU
Nekdapji predsednik ZRJ Slobodan Miloševič je kot prvi nekdanji predsednik kake države prvič nastopil pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije od pjegove ustanovitve leta 1993. Na prvi nastop je prišel brez odvetnika, ker smatra, da je sodišče nezakonito. Seveda je označil vse obtožbe kot lažne. Haaško sodišče Miloševiča obtožuje zločinov proti človeštvu na Kosovu leta 1999. V obtožnici so zapisana imena 577 žrtev, bremeni pa ga tudi pregona 740.000 prebivalcev Kosova. Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je napovedala, da pripravljajo razširitev obtožnice tudi za zločine, storjene v BiH in na Hrvaškem in da bi ga lahko v tem okviru obtožili tudi za genocid. Proces proti Miloševiču naj bi se sicer začel čez osem mesecev, traja pa lahko dve leti.
gšu, koncertno turnejo po deželi, kjer so se rodili pjihovi dedki in babice, pa bodo sklenili 13. julya v Celju.
Lučka Krajj - Jerman se je rodila v Gorici, od leta 1948 pa živi v Argentini. Leta 1965 je ustanovila otroški zbor, ki se je z neutrudnim delom razvil v priznani Ninos y jovenes cantores de Bariloche in je uspešno nastopal po celi Argentini, celo v znamenitem Teatro Colon, nato pa na evropski turneji po Švici, Nemčiji in Italiji. Zborovodkinja trenutno vodi mešani pevski zbor in Bariloške vrabčke.
jo zaskrbljujoči pojavi etničnega in kulturnega značaja, mora Slovenija, da bi imela v ospreclju lastno demokratično kulturo, delovati brez ozkih strankarskih motivov, preddemokratičnih in predekonomskih vzorcev, mnenjske nepluralnosti in pasivnosti civilne družbe.
Predsednik prve vlade samostojne Slovenije Lojze Peterle je osamosvojitev opredelil kot največji politični dosežek v slovenski zgodovini in kot prelom z militarističnim totalitarizmom, samoukinitev Demosove vlade pa označil kot veliko politično napako. Sicer pa je NSi politična stranka, ki ustvarja nove razmere za sproščeno ustvarjarye v političnem in družbenem življenju, je povedal Peterle.
Primorskega tabora NSi v Lucyi so se udeležili člani in simpatizerji stranke iz Slovenske Istre, z Goriške, Gorpjega Posočja ter Kraško-notrapjske regye, nekaj udeležencev pa je prišlo iz notrapjosti Slovenije. Vsi ti so se že dopoldne zbrali pri bosyepotni cerkvi v Strunjanu, kjer so imeli mašo za domovino.
LETALO V KOSIH
Dele razstavljenega ameriškega vohunskega letala EP-3 so tri mesece potem, ko je letalo nad Južnokitujskim morjem trčilo s kitajskim vojaškim letalom in prisilno pristalo na otoku Hainan, pripeljali na Havaje, od tam pa v zračno oporišče v Mariet-ti v ameriški zvezni državi Georgia. Do Havajev so razstavljeno ameriško letalo EP-3E prepeljali z niškim tovornim letalom Antonov.
(ŠE) NI MIRU V MAKEDONIJI
Makedonski predsednik Boris Trajkovski je sporočil, da so pogajanja med makedonskimi in albanskimi strankami o rešitvi krize v Makedoniji prekipjena. Nadaljevala se bodo, ko bodo albanske stranke Javno opustile svoje zahteve po federalizaciji države,” je povedal Trajkovski. Medtem so makedonske sile začele silovit napad na Aračinovo blizu Skopja, ki je v rokah albanskih skrajnežev, ti pa so na napade odgovorili. V spopadih my bi bili ubiti trije ljuclje, deset pa rapjenih. Nekaj ur pozneje so spopadi med makedonskimi silami in albanskimi skrajneži znova izbruhnili tudi v okolici vasi Slupčane in Orizare na območju Kumanova. - Zveza NATO je pripravljena napotiti več tisoč svojih mož v Makedonijo, ki naj bi nadzirali predajo orojya albanskih skrajnežev, vendar le pod pogojem, da makedonske oblasti s skrajneži dosežejo dogovor o razorožitvi.
Težko je, kadar hudi gospodarski in politični problemi ogrožajo ustroj neke družbe. Še težje pa je, kadar ni jasno, kakšen je problem, katere narave in kaj pravzaprav ogroža. Izgleda, kot da se vse ruši, ne da bi vedeli zakaj.
PRAZNINA JE HUDA
Na žalost se moramo znova vrniti na točko, ki smo jo na različne načine že obdelali na teh straneh. A ker rešitve ni, se težave povračajo in jih moramo ponovno pregledati.
O pomapjkapju oblasti govorijo danes notrarye politične skupine in tudi (kar je najbolj važno) zunapji upniki. Kakšne dokaze navajajo za to praznino? Enostavno: predsednik nima realne oblasti; podpredsednika ni, ker je odstopil; vladna povezava je razbita; ena imed strank povezave ima več realne moči kot ji pripada, druga je skoraj nima; zunaryi dolgovi se kopičijo, notrarya proizvodnja pada; in še, in še.
Vse to je res. Vendar to ni nič novega Problemi v Povezavi so bili in vsak jih je lahko videl še pred volitvami; predsednik nikdar ni kazal kake posebne odločnosti; radikalizem je bil v hudem nazadovanju, a imel še vedno spretne voditelje; solidarna fronta je napredovala zaradi kritik o korupciji, a ni imela vlade vajenih ljudi... Vse to je bilo jasno od samega začetka.
Tako je Menemovi skoraj absolutistični vladi nasledila dejanska praznina, ko ima vlada rastoče težave v svojem notrapjem ustroju, ko so včasih vladni poslanci bolj kritični do uradnih zakonskih osnutkov kot pa opozicija in ko ima v senatu peronistič-na opozicija neizpodbitno večino.
Resničen je grozni zunaryi dolg. Res je, da država hujša, namesto da bi rastla. Ni mogoče zanikati, da celotno gospodarstvo drvi po pobočju navzdol.
HUJŠA JE ZLONAMERNOST
Ne bi rad, da bi bralci narobe razumeli, ker sem že večkrat za svoje izraze prejel kritike in različne oznake. A jaz vidim položaj še z drugega zornega kota.
Pritožpjemo se nad pomapjkapjem pro-tagonizma predsednika, a bi mu bilo težko očitati nepoštenost. Menem pa je bil vedno v prvi vrsti, danes ga pa obtožpjejo hudih prekrškov in ukrepov, ki še danes prizadevno domače gospodarstvo.
Predsednik je precej neodločen, a imamo gospodarskega ministra (Cavallo), ki je dejansko neke vrste „superminist,er,“ katerega značilnost je prav izredna odločnost in ki jasno in glasno nastopa in se je izkazal že pod Menemom. Zaradi težkega položaja je dosegel, da so se mu udipjali in mu poverili izredne oblasti celo njegovi najhujši levičarski nasprotniki. O kakšni hujši praznini oblasti je torej nemogoče govoriti.
Res je podpredsednik odstopil in se potem celo umaknil iz vidnega prostora na političnem odru. A hpje bi bilo, če bi ostal v vladi in znotraj sabotiral razne ukrepe. V vladi sami obstaja precejšen mir in o pjeni politični nestabilnosti ni govora. Če se občasno pojavijo govorice, da bo predsednik odstopil, so le atentati političnih gverilcev a to pot iz zainteresiranih finančnih skupin, ne pa iz političnega, še mapj iz vojaškega tabora. Ni stapje nestabilnost morda umetno pripravljeno?
Vladna povezava je razbita. To drži, a to je le javno priznapje stapja, ki je že dolgo tlelo v notrapjosti. Radikalizem je prevzel vodilno vlogo, kar je pozitivno, ker je neizkušenost Solidarne fronte in pjenih voditeljev očividna in je sedapje stapje le mapjše zlo kot pa nenehno notrarye prepi-rapje dveh strpj, ki se bojpjeta. Sicer pa se nahajamo pred volitvami, ki bodo precej razjasnile politični položaj v državi.
Zunapji dolgovi se kopičijo. Vendar je Argentina dosegla izredno ugodno refinan-ciacyo zunapjih obveznosti na dolgo roko, zaradi česar se je položaj znatno olajšal, če je bil pred kratkim utemeljen strah, kako bo z zunapjim dolgom, bi moral biti ta strah danes znatno mapjši. Zakaj torej ta nenehna lajna, da bo v nekaj dneh vse zgrmelo? če bi vse črne napovedi držale, Argentina sploh ne bi več obstajala.
Notrapja proizvodpja pada. Res je. A s strani zunapjih upnikov, ki bi morali biti najbolj zainteresirani, da pride do razmaha gospodarstva, je najmapj razumevapja do raznih ukrepov, ki jih postopoma podvzema Cavallo, čeprav je marsikateri teh ukrepov našel zelo pozitiven odmev med domačimi industryalci in v kmetijskem sektorju. Obstaja torej neka zarota, kot da bi mnogim bolj ugajalo (ali koristilo), da se država nenehno nahaja v intenzivni negi, kakor pa da bi ozdravela Je tako neumestno govoriti o mafyi?
PROTISLOVJA IN VPRAŠANJA BREZ ODGOVORA
Gopja proti predsedniku je večkrat huda a ko se je prejšpji teden govorilo (popolnoma neutemeljeno) da namerava odstopiti, se je vladna palača napolnila s politiki, industryal-ci, bančniki in drugimi javnimi predstavniki, ki so mu izrekali zaslombo.
Stvarno je zatrjevati, da bi bilo v sedanjem položpju najboljše močno ojačiti investicije, morda na področju javnih del. To bi pripomoglo k razmahu notrapjega trga, večji potrošpji in boljši davčni nabirki. Vendar hočejo gospodje iz Mednarodnega denarnega sklada (FM1) slišati le pesem o znižapju državnega proračuna. To zadpje je potrebno, a brez dodatnih ukrepov je kaj neučinkovito zdravilo, kar se je izkazalo skozi vsa ta leta.
Tudi v finančnih krogih protestirajo zaradi „pomapjkapja oblasti,,. A ko seje zvedelo, da nameravajo Cavallu podeliti še večjo oblast in nadzorstvo nad pokojninskimi in zdravstvenimi fondi za upokojence, je padla borza in zrastel riziko države. Mimogrede: kdo lahko razloži, kdo in kako danes določi riziko neke države?
Vsi vodilni ekonomisti in finančni krogi prisegajo na svobodno tržno gospodarstvo. A ko si država izposoja denar, so obresti tako visoke, da pomenijo hudo nevarnost za stabilnost ekonomije. In vendar so banke natrpane z denarjem, ki ga ponpjajo, a ga nihče ne zaprosi, zaradi visokih obresti in pomanjkanja investicij. Ali ne bi morale biti obresti znatno nižje?
Na splošno razni kritiki trdijo, da ni nikakega izgleda za zboljšapje; a v maju je zunapjetrgovska bilanca pokazala superavit 527 milijonov dolarjev in v prvih petih mesecih je bila pozitivna za 1.228 milijonov dolarjev. Zakaj se o tem malo govori? Devizne rezerve v Centralni banki danes dosegajo 28.436 milijonov dolarjev. Ali smo res tako nestabilni?
Predsednik je povabil na razgovor voditelje uporne CGT. Najprej so pristali in je bil že določen dan in kraj sestanka. Potem so pa odklonili srečapje. Vzrok: da vlada ne pošlje denarja provincam. Kaj imajo sindikati opraviti z razsipnimi in neresnimi provincyskimi vladami?
Guverner province Buenos Aires se stalno ponpja kot bodoči predsednik in rešitelj vseh možnih socialnih in gospodarskih problemov. Sedaj se je izkazalo, da so računi pjegove province prav tako katastrofalni kot državni. Kakšne rešitve nam ponpja?
Bivšega predsednika Menema je sodnik obtožil kaznivih dejapj in odločil, da mora v preizkovalni zapor. Po sedaj veljavnih argentinskih zakonih ne sme kandidirati na nobeni volilni listi. V La Rioja pa so ga oklicali za kandidata za senatorja na prihodpjih volitvah.
In še bi lahko naštevali...
Po STA ■■■■■■■■■■■■■■
KREPITEV NARODNE ZAVESTI
Po sv
. Slovenci v Argentini
Slomškov dom
Žalni dan v San Martinu
“Naj rod moj ne umrje, naj živi!" (Lojze Grozdej
V nedeljo, 10. junija po domobranski proslavi, ko smo od-Peli pesem Oče, mati, sta neka mamica in očka v dvorani tolažila desetletno deklico. Za-It^j? Med nastopom je opazila, da je stari ata jokal. To jo je ganilo do solz. Otrok je občutil, da je bila ta proslava drugačna °d drugih, ki se vrstijo v Domu.
“Sanmartinska družina časti meseca junija naše drage heroja, žrtve komunizma”, je pozdravil predsed-mk doma Andrej Rezelj in predstavil govorčka. ivan Korošec, domobranec, je prihitel med nas, da znova uresniči besede, ki jih je zapisal v svojih kpjigah: „Preživel sem Teharje in videl umirati našo mladost s pesmijo in smehom na us-tah. To bi rad svetu povedal.” Pripovedoval nam je o svojem življenju, opisoval strahotna doživetja, se spominjal prijateljev-domobrancev, izpovedoval o najbolj bolečih trenutkih, ko sfo bila edina tolažba molitev in pa pesem. Prosil je mlade, naj os-čnejo zvesti idealom,
24 katere so umirali slo-Venski domoljubi. Besede so govorniku klile iz 8rca, govorila je pesniška duša.
Učenci in učenke kožmanove šole so nas s pesmyo Šumijo gobovi domači povedli v slovenske poljane. Mlad čnt (Marjan Boltežar) se je vračal s polja in za lahko noč podal Pevče-vo molitev (Lojze Gro-2de). Zvonjenje se je Prevesilo v domobransko koračnico. Že je stal
%
pred nami domobranec s slovensko zastavo in načeloval moškemu zboru. Možje so doživeto in odločno zapeli Legionarji, domobranci in Mi slovenski smo vojaki. Grozdetovi Pesem naših dni in Utrinek sta napovedali konec mladega življenja. Otroci so ob slovenski zastavi recitirali Mrtvim junakom (Gregor Mali) in zadnji odlomek pesnitve Mladina novega dne (Marko Kremžar). Iz mladih grl je zadonelo geslo njihovih prednikov: ,,Dom, narod, Bog!”.
Pri pripravi spominske akademije so sodelovali: Lučka Kastelic, Andrej Rezelj, Marta Belec in Vera Podržaj.
“Za slovensko domačijo, za naš dragi dom in rod”, je cel teden po proslavi Doma prepeval desetletni deček.
VB - Slike: Tone Belec
Iz življenja sanmartinske Zveze žena-mati
Sanmartinska Zveza žena mati dobro dehye. Že v juniju je pripravila okusno kosilo za sto oseb, potem so njene članice ®fo v Colčn na ogled velikega gledališča in v Abasto. Takoj naslednji dan pa so že Pttele svoj sestanek. Na obisk je prišla barija Slabe, ki je pripovedovala o svojih sPominih na prvih deset let po koncu vojne.
Naj se ustavim pri Colonu. Ker večina teater pozna, ve, da je največje operno gledališče v Južni Ameriki in četrto na Svetu. Stalno so na sporedu opere sveto-'čega slovesa.
Bil je lep sončen dan in pri stranskem vhodu so ležali reveži, eden bos, drugi Santo na pol, in se greli. Prav na tistem Prostoru, kjer je sedaj parkirišče za avto-foobile, je v davnih časih imela začetno P°stajo stara železnica, bolje vlakec „La Portena”. Od tam se je lokomotiva, ki je že sfožila na Krimu v angleški vojski in vlekla en sam vagonček, podala na dvanajst kilo-foetrov dolgo vožnjo v Floresto. Žene so se 2 robčki poslavljale, ko so odhajale na tako
dolgo pot. Spremljali so jih kavalirji v fraku in cilindru, eden celo na kopju. Po poti se jim je zgodila nesreča, da je vlakec iztiril. Moški so pomagali porivati kolesje spet na progo in vsi so si zabičevali, da tega ne sme nihče izvedeti. Pa kaj! Se isti dan je ves Buenos Aires to vedel in se zgražal nad nevarno potjo.
Torej tam so članice Zveze čakale, da so odposlanke uredile vse potrebno za obisk gledališča, a v spodnji del, Kjer so razne delavnice, nas niso pustili. Ogledale pa smo si predsednikovo ložo in tudi zlato dvorano, kije bila nekdaj vsa obložena v 24 karatnem zlatu, po prenovi pa je le pozlačena vsa spodnja plast.
Tudi v Abasto, ki ga je načrtoval Slovenec Sulčič, je bilo zanimivo in milo rečeno, se je tam avtorica teh vrst izgubila. Tako je, če kmet pride v Ljubljano.
In še: 21. junya je na sestanku Zveze Marija Slabe povedala marsikaj zanimivega in žalostnega.
19. t.m. ima Zveza zopet sestanek ob pol šestih popoldne. Vsem na svidenje.
OČETOVSKI DAN
Na očetovski praznik v nedeljo, 17. junija so se tudi mladi iz Slomškovega doma spomnili svojih očetov in starih očetov s prisrčno proslavo. Res številen obisk nedeljske službe božje v Domu, ki jo daroval dušni pastir France Cukjati, in dejavno sodelovanje šolske mladine pri sveti maši (strežniki, berila, prošnje in darovi ter petje šolskega zborčka pod vodstvom Pavla Erjavca ob spremljavi kitar) je dalo mašni daritvi praznični okvir.
Proslavo je uvedla prof. Neda Vesel Dolenc in v imenu odbora Doma in odseka Zveze slovenskih mater in žena voščila očetom in starim očetom za njihov praznik, nato so vsi šolarji - od vrtca pa do osmega razreda -pokazali, kaj so z učitelji prlpavili za današnje slavljence: voščila, dobre želje in pesmi, vse pa povezano v prijeten šopek z veselim petjem. V imenu šolskih otrok je slavljenca prisrčno nagovorila Andrejka Loboda, v imenu fantov in deklet pa Lučka Kinkel. V njunih mislih in dobrih željah se je izrisavala slika očeta in starega očeta, ki spremlja mladino od nežnih let v zrela leta in ji je v oporo. Hudomušen prizor s petjem je ponazoril dnevne dogodivščine v družini in spravil vse številne navzoče v dobro voljo, za sklep pa so mladi že postregli slavljence s torto in kavo.
DOMOBRANSKA PROSLAVA
V mesecu juniju se vsako leto spominjamo padlih v vojni in revoluciji ter še posebej slovenskih domobrancev. V Slomškovem domu je bila proslava, v nedeljo, 10. junija Redno nedeljsko mašo je daroval dušni pastir France Cukjati za duše naših žrtev, somaševal je prelat Jože Guštin. Velika udeležba vseh starosti je dokazovala,
da je med nami zelo prisotna zavest spoštovanja do padlih za domovino. Po maši je sledila proslava, z izbranimi besedami jo je uvedla prof. Neda Vesel Dolenc. Spominski govor je imel prelat Jože Guštin, očividec iz tistih težkih časov v zgodovini našega naroda, zato ima njegovo pričevanje še posebno težo. Dejal je, da je za nas kristjane zlo nedoumljiv misterij, da ga pa Bog obme ljudem v dobro. Tudi naše žrtve so bile zmo, vsejano s smrtjo v zemljo, in iz teh zm je vzklilo veliko dobrega za naš narod. Naštel je še umrle iz župnije Šentjernej: do konca vojne 109 padlih domobrancev, ko pa je bila II. svetovna vojna že končana, je bilo pobitih 277 domobrancev. In vseh civilistov, med njimi župnik Franc Cerkovnik in kaplan Vinko Kastelic - 132 žrtev.
Na okusno pripravljeni sceni (lic. Jože Oblak s pomočniki) so nato recitatorji (Sonja Avguštin, Marjan Jože Loboda in dr. Štefan Godec) podali naslednje pesmi: Umrli smo (Branko Rozman), Ne misli več na me (Ivan Minati), Na zadnjem pragu (Fran Albreht), Molitev (Lev Svete), Tako čudno mi je (Alojz Gradnik), in Bilanca (Ivan Minati). Pesmi je izbral in pripravil dr. Štefan Godec. Pesmi so povezovale domobranske koračnice (Mi, legljonarji, Hura, za dom v boj, Naj čnje nas presveti Bog), ki jih je strumno zapela desetina mož in fantov pod vodstvom Jožeta Omahna. Presenetljiva je ugotovoitev, da je močan domobranski naboj teh koračnic tudi današnjim rodovom zelo blizu. Tak vtis so dajali pevci in poslušalci. Ko so izzvenele pesmi, so šolski otroci s prižganimi svečkami načelovali sprevodu na dvorišče k spominski plošči, kjer je dušni pastir France CuKjati opravil molitve za pokojne. Himna domovinske ljubezni Oče, mati, bratje in sestre je dostojno sklenila kratko a globoko pietetno proslavo.
MENDOZA - SPOMINSKA PROSLAVA
V nedeljo, 3. junya, smo se zbrali v društvenem Domu, da počastimo spomin na naše padle v revoluciji - in posebno še žrtve slovenskega holokavsta.
Že pri maši smo se jih spomnili, Jože Hom jim je posvetil v svoji homilyi poseben odstavek.
Letos je bila proslava malo drugačna. V zamisli in izvedbi arh. Božidarja Bajuka se je osredotočila na življei\jsko pričevanje enega od rešencev - izdanih, vrnjenih domobrancev. Mnogi so pričevali za svojo vero z mučeništvom, dr. Janez Janež se je odločil in zaobljubil, da se v drugo podarjenem življenju posveti bližnjemu kot zdra-vnik-misyonar.
Sledi izvleček govora arh. Božidarja Bsyuka.
“Skozi 50 let našega bivarya v Mendozi se meseca junija spominjamo žrtev brezbožnega komunizma in vseh padlih v nesrečnem obdobju druge svetovne vojne. Na dan nove obletnice je želja našega Društva pojasniti mladini, kaj pravzaprav proslavljamo in česa se spominjamo.
Danes je obletnica tistih dni, ko so se naši starši in sorodniki pričeli zbirati za obrambo svojih domov in vasi. Organizirani so branili svoje družine zahrbtnih napadov, požigov in umorov. Bistvo mučeništva je v tem, da kdo smrt in morebitno mučenje iz sovraštva do vere potrpežljivo prenese in zmagovito vztraja do konca.
Vsi smo poklicani k pričevanju - ni pa mučeništvo edini način pričevanja. V tem smislu želimo prikazati danes življenje dr. Janeza Janeža. Posvetil je svoje življenje -ne mučeništvu marveč drugačni svetosti.
Bil je domobranec in zdravnik. Kot zdravnik je spremljal ranjence in bolne
domobrance, ko so odhajali iz Vetripja v obljubljeno Italijo. Spoznal je prevaro angleških oficirjev. Na kolodvoru v Pliberku je odkril, kako so bili domobranci predani partizanom. Prejel je veliko božjo milost - ušel je svojim rabljem. Slišal je božji klic in napravil svoj življenjski načrt. Napravil je zaobljubo, odločil se je za življenje, odločil se je za posredovanje življenja, odločil se ja za zdravniško delo v misijonih”.
Nato smo si ogledali video o delu dr. Janez Janeža. Plamenica in zastavi na dvorišču so bile priče naše zvestobe idealom, naše lojalnosti in hvaležnosti do nove domovine in naše ljubezni do daljne Slovenije.	v.r
Carapachay
OBČNI ZBOR
V nedeljo, 10. junya, se je vršil 41. redni letni občni zbor našega doma ob zadovoljivi udležbi. Ker letos ni bilo volitev novega odbora, je bil občni zbor bolj informativnega značaja. Vodil ga je sedaryi predsednik, g. Franci Žnidar. Posamezni odborniki so podali svoja poročila. Iz pjih je bilo videti, daje življerye v domu živahno. Tudi blagajniško poročilo je bilo zadovoljivo, kljub težkim razmeram. Tako so se lahko izboljšali nekateri prostori. Živahno deliye odsek folklorne skupine Maribor. Večkrat nastopajo pred argentinsko publiko in tako predstavljajo slovensko skupnost.
Občni zbor je bil zaključen s pozivom za skupno delo, za obstoj in ohranjanje slovenstva v tujini.
PISMA BRALCEV
Spoštovani!
Neg najprej izpovem svoje globoko spoštovanje Vašemu delu in prizadevanjem!
Potem pa bi rad povedal tole: Zlata vrednim drobnim poudarkom iz naše zgodovine ste v 18. številki Svobodne Slovenije dodali spomin na turške vpade. To dolgo obdobje strahot in sistematičnega uničevanja naše domovine doslej v javnosti dostopni literaturi ni ravno zgledno opisano. Razlogov je več. Med njimi gotovo ni zadnji skoraj stoletje dolga doba jugoslovanske nadvlade. Jugoslovansko - to je pretežno srbsko in hrvaško orientirano -zgodovinopisje je značeloma zanikovalo junaštvo in vojaško spretnost Slovencev, hkrati pa tajilo notorično dejstvo, da so bili
napadalci, imenovani Turki, dejansko v veliki večini domači ljuclje z onkraj Sotle in Kolpe. Celo veliki poveljnik Hasan paša, ki smo ga Slovenci slavno premagali pri Sisku, je bil domačin iz tistih krajev, Predoje-vič po imenu.
Dandanašnji, ko smo se končno znebili še zadnjega okupatorja in znova zaživeli v svoji lastni slovenski državi, pač ni več razumnega razloga, da bi ne povedali vse resnice tudi o teh „turških vpadih"! Če bomo dosledno iskali in izpovedovali resnico o naši davni preteklosti, potem ne bo daleč dan, ko bomo zmogli na glas povedati vso resnico tudi o bližnji preteklosti....
Lep pozdrav,
Andrej Lenarčič, Slovenija
Še nekaj o doktoratu in g. Vojnoviču
V vašem listu z dne 24.maja je bil na drugi strani objavljen kratek zapis pod naslovom o Kučanovem doktoratu. O samem doktoratu je dovolj jasno povedal mnenje vseh nas, normalnih Slovencev gospod Gobec, sam pa bi se rad ustavil pri omembi bivšega guvernerja države Ohio Vojnoviča, s katerim imam tudi sam neksg izkušenj, ki bodo gotovo zanimive za bralce.
Gospod Vojnovič je pred kakimi 5 leti pripeljal s seboj na uradni obisk v Slovenijo tudi nekaj gospodarstvenikov, ki naj bi s svojim znanjem in zvezami pomagali Sloveniji na ameriškem tržišču.
Prijatelj iz Kobarida je izumitelj edinstvene tehnologije za sežig odpadlih avtomobilskih gum in drugih odpadkov v cementnih pečeh. Ta patentirani izum je cementarna Salonit Anhovo preprosto ukradla, ga izkoriščala, se z r\jim obogatila, samega izumitelja pa pred več kot 10 leti vrgla iz službe, ga šikanirala in ga preko svoje klike hotela nekajkrat tudi fizično likvidirati. Celotna zgodba bi bila za vaš časopis malce predolga - naj vendarle omenim le, da je izumitelj po skoraj 6 letih pravdanja dobil na slovenskem sodišču tožbo proti tej mafiji. Odškodnine žal še nobene - sodni' mlini meljejo počasi. Toliko za uvod.
Ker bi bil patent prav gotovo zanimiv prav za državo Ohio, kjer je močna cementna industrija, smo tehnološki postopek predstavili osebno enemu od teh „gospo-darstvenikov” in se za konec še slavnostno slikali z njimi. Kak teden po obisku sem po dogovoru poslal osebno pismo z vsemi tehničnimi podatki in sliko direktno na naslov guvernerja. Ker ni bilo nobenega odgovora, sem isti material poslal še vsaj dvakrat - še vedno brez odgovora. Tudi na
dokaj provokativno zadrge in priporočeno pismo, naslovljeno spet direktno na g. Vojnoviča, nismo nikoli dobili odgovora. V luči teh osebnih izkušenj mi je popolnoma jasno, kdo in kaj je ta g. Vojnovič, kije čestital Kučanu za doktorat.
Še bolje pa osvetljuje njegove osebne vrline njegova pripomba, kako se njegovi sorodniki leta 1985 niso upali hoditi k sveti maši, po tistem pa, ko se je veliki demokrat Kučan nenadoma „spreobmil”, pa se niso več bali hoditi k svetemu obhajilu. Nnj tu spet omenim lastne izkušnje.
Ko sem bil 1. 1952 v prvem razredu osnovne šole na Vrtači v Ljubljani, sem bil edini, ki je hodil k verouku. To so, kakor se vsi dobro spominjamo, preverjali poslušni učitelji z javnim spraševanjem vsaj dvakrat na leto, da bi tako javno moralno osramotili tiste, ki so bili na ,,napačni” strani. Takrat še nisem razumel besed mojega rajnkega očeta, da sta pokončnost in hrbtenica dve najvažnejši vrlini v človeškem življenju. Ni mi bilo lahko - saj sem bil v elitnem razredu, kamor je komunistična oblast namenoma zbrala vso smetano takratne mladine - med sošolci naj omenim le otroke najbolj znanih slovenskih politikov Rudolfa, Kimovca, Poliča, Fajfarja itd. Tudi Rupel je bil v istem razredu.
Ko se spomnim teh časov, se mi zdijo besede Vojnoviča ob istočasnem hvalisanju nekakšne demokratičnosti gospoda Kučana stvar, ki je zrela za psihiatra, saj kaže visoko stopnjo moralne izprevrženosti.
In ne nazadnje - kako je mogoče, da so slovenski oblastniki v Clevelandu praznovali 10 letnico slovenske samostojnosti že
13.	maja!!! Me morda vara spomin????
Milan V. Smolej, Espoo, Finska
dipl .ing., samostojni podjetnik
’smrnsma
■
NOVICI S PRIMORSKE
GORICA, GLEJ
V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici so z velikim uspehom 1. in 4. junija uprizorili zgodovinsko scensko delo Gorica, glej, ki jo je oblikoval Janez Povše ob tisočletnici njene prve pisne omembe v listini Otona III. V dramski tekst je uvrstil najžlahtnejše odlomke velikih slovenskih žena in mož, ki so v zadnjem tisočletju pričali o živi prisotnosti slovenskega naroda v Gorici. Predstava se je zaključila s sporočilom o sreči in miru, ki jo Gorica drugim posreduje kot svojo mnogokrat v bridkosti doživeto izkušnjo. Nastop je režiral Adrjjan Rustja, Hilarij Lavrenčič je poskrbel za glasbo, David Bandelli je dirigiral zborom. Plesno gibalno skupino je vodil koreograf Janez Mejač, poleg i\je pa so sodelovali igralci-recitatorji Stalnega slovenskega gledališča Trst, zbori, včlanjeni v ZSKP in komorni ansambel.
Prireditev je organizirala Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice predvsem iz dejstva, da so dosedanje proslave tisočletnice obšle in zamolčale slovensko prisotnost od vsega začetka mesta.
UPOR V JEREMITIŠČU
Slovenski prebivalci Štandreža in zaselka Jeremitišče so zasedli dvorano občinskega sveta v Gorici in ostro protestirali proti razpravi o novem urbanističnem in regulacijskem načrtu, ki ga pripravlja gori-ška občinska uprava Občinska uprava v Gorici namerava namreč v zaselku Jeremitišče pri Štandrežu, kjer živijo predvsem slovenski kmetje, razlastiti nekaj lastnikov in podreti osem domačij ter rta tistem mestu razširiti tovorno postajališče za tovornjake. Tovorno postajališče se do sedaj ni posebno obneslo, z vstopom Slovenije v EZ pa bo tudi postalo nepotrebno.
Turnir se nadaljuje
Igre in igre se nadaljujejo...vse tekme gredo „...tik tak...”, točno, kakor švicarska ura, in šesto kolo je že za nami.
V SAN JUSTU
Pričeli smo ob 16 uri in sicer Lanus proti Slomškovemu domu. Dekleta iz La-nusa so premagale Ramoščanke 2-0 in lanuški fantje so premagali Ramoščane z rezultatom 2-0.
Sledile so tekme San Martin proti Pristavi. Izida sta bila pozitivna za pristavska dekleta 2-0 in tudi za fante 2-0.
V nedeljo sta pa se merila Carapachay in San Justo. Rezultat je bil naklonjen v obeh primerih za Naš dom 2-0, tako dekletom kot fantom.
Točkovanje pa upoštevamo'tako, da za zmago ali dobljeno igro ekipa prejme 2 točki, za prestavljeno ali izgubljeno igro 1 točko in nobene točke, če kakšen dom ne predstavi igralcev za tisto kolo.
V SAN MARTINU
Žoga sem, žoga tja, gor, dol, levo, desno, „grem !” , „pusti!!”, ali pravzaprav „de-jaa!!!”, se slišijo kriki in vzkliki med igrami!
V nedeljo smo se znova zbrali v San Martinu, da bi nadaljevali z medkrajevnim turnirjem v odbojki že pri 7. kolu!
Pričeli smo ob 14. uri. Slomškovim dom se je pomeril s Pristavo
Izidi: zmagale sta pristavski reprezentanci fantov 2-0 in deklet pa 2-1!
Ob 17. uri so se nadaljevale tekme. Sanhuški fantje so lanuške premagali z 2-0.
Ob 18. uri so igrala dekleta: Carapachay proti San Martinu, zmagale so Sanmar-tinčanke 2-0!
Zadpjo igro ob 19 uri pa so igrali fantje iz Carapachaya in San Martina, rezultat: 2-1 za San Martin!
Čestitamo vsem zmagovalcem, ostalim pa poudarjamo, da je pri igri pač tako, eden dobi, drugi pa ne, zmagovalec pa ne sme pozabiti, da brez druge ekipe ne bi mogel igrati, še manj pa zmagati!
SDO
1. Pristava
2. San Justo
3. Slovenska vas
4. San Martin
5. Carapachay
6. Slomškov dom
TOČKE
13
12
10
8
7
6
Do sedaj je lestvica točk sledeča:	
SFZ	TOČKE
1. Pristava	14
2. San Justo	13
3. San Martin	11
4. Slovenska vas	10
5. Carapachay	8
6. Slomškov dom	7
Naslednje kolo bo 22. julija in sicer v Lanusu. Tekmovanje pa bomo pričeli ob 13 uri, igrale bodo dekleta iz Lanusa in San Justa zaradi zamenjanega prejšnega datuma, ostale igre pričnejo ob sledečih mah:
14. Slomškov dom - Carapachay (SDO)
15. Slomškov dom - Carapachay (SFZ)
16. San Justo - San Martin (SDO)
17. San Justo - San Martin (SFZ)
18. Slovenska vas - Pristava (SDO)
19. Slovenska vas - Pristava (SFZ)
Nadaljevanje tekmovanj bo v San Justu 29. julija in zadrge kolo tudi v Našem domu!
Še nekaj!! Ne pozabi na 4. set ali ,,formalno zakusko in nagraditev”, ki bo v Našem domu 4. avgusta po zadrgi tekmi medkrajevnega turnirja v odbojki (MTO), kjer bo vsak igralec nagrajen z okusno „pat.y-ado”!
Prosim, ne pozabi še tega: 15. julija je
MLADINSKI DAN v SAN MARTINU!
Spored ob urah:
08. SDO in SFZ San Martin - Carapachay
09. SDO in SFZ Pristava - San Justo
10. SDO. in SFZ Lanus - poraženec San Martin - Carapachay
11. Sveta maša in kosilo
13. SDO in SFZ Ramos - poraženec Pristava - San Justo
14. SDO in SFZ. Lanus - zmagovalec San Martin - Carapachay
15. SDO in SFZ Ramos - zmagovalec Pristava - San Justo
16.30 final SDO
17.30 final SFZ
Odličen dan, da se znova dobimo na igrišču, po igri poklepetamo po slovensko in... povej mi:
Kaj bi delal, če bi ne imel možnosti srečanja z mladimi?
NE ZAMUDI PRILIKE.. TAM BOMO VSI !!
Se vidimo!
prof. Tone Vivod
Jezikovni
Mikrovalovna pečica
vrata
zapah
%
□□□s
r
ura programatorja ročaj
gumbi za nastavitev
cevka temperaturnega tipala
temperaturno tipalo
okno
Pisali smo pr
Novice	iz
francoska novela slovenske
PISATELJICE
Ugledni francoski dnevnik Le Monde je desetim francoskim pisateljem naročil 25 strani dolgo novelo. Novele bodo to poletje objavljene kot posebna priloga sobotnih Izdaj časnika. Med avtorji, kot so Patrick Modiano, Philippe Sollers, Catherine Cus-set, Emmanuelle Bemeheim, Dominque Noguez, je tudi pisateljica slovenskega rodu Brina Švigelj Merat, ki objavlja Pod imenom Brina Svit. Novelo je napisala v francoščini in nosi naslov Poletje, v katerem je imela Marina telo (v originalu Uete ou Marine avait un corps). Novela bo v 550.000 izvodih izšla 13. julija z intervjujem pisateljice na zadi\ji strani časopisa, je Za STA povedala avtorica.
SPOMINI JUGOGENERALA
Pri Založbi Obzorje je izšla la\jiga nekdanjega generalpolkovnika JLA Konrada Kolška z naslovom Spomini na začetek oboroženega spopada v Jugoslaviji 1991. Avtor, ki je bil v tistem času poveljnik Petega vojaškega območja s sedežem v Zagrebu in med vojsko odstavljen, v knjigi Podstavlja prelomne dogodke tistega časa, ki so se končali z oboroženim spopadom.
NOVI STARI REKTOR UNIVERZE V LJUBLJANI
Potem ko je bil dosedanji rektor Univerze v Ljubljani (UL) Jože Mencinger na volitvah 14. junija izvoljen še za en mandat, so ga na seji senata univerze tudi uradno razglasili za novega rektorja za mandatno obdobje 2001-2005. Poleg tega senatorji aiso oporekali kandidaturi nikogar od os-
mih možnih kandidatov, ki so jih članice univerze imenovale kot možne kandidate za prorektorje.
AIDS-SIDA V SLOVENIJI
Slovenski minister za zdravje Dušan Keber je v govoru na posebnem zasedanju Generalne skupščine ZN o aidsu (sida) v New Yorku povedal, daje Slovenija država z nizko stopnjo epidemije aidsa, saj je z virusom HIV okužen le eden na tisoč prebivalcev, v zadnjih petih letih pa je število novih okužb stabilno, približno šest oseb na milijon prebivalcev.
POMOČ MARIBORSKE KARITAS
Na škofijsko Karitas v Mariboru se je letos do konca maja zateklo po pomoč 600 socialno ogroženih družin; 342 družinam so pomagali s finančnimi sredstvi, 222 družinam z oblačili, 30 družinam s pohištvom, 35 družin pa so napotili na druge vladne in nevladane organizacije. Pomoč so nudili tudi odvisnikom in njihovim svojcem, saj so na tem področju zabeležili 816 ur dela prostovoljcev, so povedali na škofijski Karitas in predstavil svojo dejavnost v letošnjih prvih petih mesecih.
KAJ SO KOMUNISTI NAREDILI ZA OSAMOSVOJITEV?
Ob dnevu državnosti so razni politiki in voditelji v vojni za Slovenijo dajali izjave in svoje poglede na takratne dogodke. Dr. France Bučar, takratni predsednik parlamenta (takrat še skupščine) Republike Slovenije, je med drugim dejal, da kar zadeva komunistov, nikdar niti razmišljali niso, da bi odšli iz Jugoslavije.
IN SPET BIKARJEVA
Slovenska šprinterka Alenka Bikar je na mednarodnem atletskem mitingu EAA v švicarskem Luzernu postavila nov državni rekord v teku na 100 metrov. Vrhničanka je v imenitni konkurenci s časom 11,24 osvojila tretje mesto in za tri stotinke sekunde izboljšala svojo doslej najboljšo znamko, ki j° je pred dnevi postavila v Budimpešti.
ŠPORTNIKI INVALIDI
V Slovenijo se je vrnila štiričlanska delegacija slovenskih športnikov invalidov, id je z osmimi osvojenimi odličji uspešno nastopila na evropskem prvenstvu (EP) v atletiki za invalide na vozičkih v švicarskem Nottwilu. Najbolj se je z zlatim odličjem izkazal Janez Roškar (kategorija F5) v metu kopja, ki je dosegel tudi državni rekord (28,03 metra). Roškarje bil še drugi v metu diska (27,34) in suvai\ju krogle (8,48). Draga Lapornik (kategorija F5) je z državnima rekordoma osvojila srebrni odličji v metu diska (18,34) in suvai\ju krogle (7,17), državi rekord je v svoji kategoriji (F4/T3) dosegel tudi Janez Hudej v metu diska (24,40), kar je bilo dovolj za srebro, ki ga je Hudej osvojil še v suvanju krogle (7,73), tretji pa je bil v peteroboju (4451 točk).
VELIKI VIHARNIK
Slovenska jadrnica Veliki Viharnik je Zmagala na mednarodni navigacijski, 94 milj dolgi čezjadranski regati Ancona-Za-dar, na kateri je pred Ancono štartalo 87 tekmovalnih jadrnic, med njimi tudi štiri italijanske velikanke Riviera di Rimini, Pe-gasso, Chica Boba 3 in Citta di Trani. Veliki Viharnik s 14-člansko posadko krmarja Uušana Puha je zmagal po ogorčenem dvoboju z Riviero, s katero se je večkrat
OGLED IN BLAGOSLOVITEV PRISTAVE
V nedeljo, 8. junija so bili povabljeni na Pristavo vsi tisti, ki so izrazili željo, da bi si ogledali na novo kupljeno Pristavo v Caste-larju. Predsednik Gospodarskega odbora Društva Slovencev notar Jože Lesar je najprej pozdravil rektorja slovenskega semenišča prelata dr. Odarja, nato pa je vsem zbranim delničarjem d^jal pojasnila v zvezi s Pristavo. Prelat dr. Odar je nato ob asistenci župnika Oreharja in p. Cirila Petelina blagoslovil kupljeno Pristavo.
ŠTUDIJSKI DAN SKAS
Letošnji dan se je vršil 9. julija, ko je bila najprej maša v kapeli marianistov na Rivadavlji, nato pa je bil članski sestanek v dvorani. Dr. Ahčin in dr. Žakelj sta podala svoja referata. Po debati je bilo skupno kosilo v prostorih Društva Slovencev. Udeležba je bila letos zelo velika, prišla je tudi velika skupina akademikov in dijakov.
SLOVENSKI NASELJENEC V POKRAJINI MISIONES
Ob prihodu v Argentino se je kakih 30 Slovencev odločilo in kupilo v koloniji Ta-ranco skoro 400 ha zemlje. Eden od rgih nam piše:
Imam veliko dela, da niti v Alem ne morem na obisk k rojakom. Hočem izkoristiti zadnje dneve pred zimo in hitim čistiti
svet. Nameravam nasaditi pomaranče in limone, banan sem nasadil že precej. To zimo bom poskusil postaviti dobro hišo.
Tu, kjer živimo, se hitro formira kolonija. Kolonisti so večinoma Nemci. Pred kratkim so dokončali graditi šolo, sedaj pa smo se lotili gradnje kapele. Pred petimi leti tu ni bilo niti ene kolibe. Ko smo prišli sem, se na našo čakro niti z vozom ni dalo, a danes se pride sem že z avtom. S sosedom sva se potrudila in napravila cesto, po kateri pride k nam tudi kamion.
Za lovca je tukaj pravi raj, tudi kače so tu, a niso tako nadležne, da se ne bi dale prenašati. Komarjev tukaj ne poznamo, tudi muh je manj kot pri vas doli.
V Taranco imamo rdečerjavo zemljo, ki sijajno rodi. Pridelujemo v glavnem koruzo, mandioko, ki je za domačine glavna hrana, in sladkorni trs. Mnogo se sadi fižola, ki obrodi trikrat na leto. Omervjam še sojo in krompir. Zelenjave sadimo vsake vrste: kumare, melone, buče, grah...
Dalje imamo banane, breskve, smokve, češplje, mandarine, pomaranče, limone, jablane, hruške, vinsko trto itd.
Zdaj se je začelo veliko govoriti o čaju. Jaz sem ga že nasadil iz 10 kg semena in drugi so me začeli posnemati. Soraj bi pozabil na tobak. Ta je koristen za vse koloniste, kadilce in nekadilce.
Misiones je zemlja bodočnosti.
Š
Svobodna Slovenija št. 28;
12.	julija 1951
Slovenija moja dežela
Končni obračun kmečkih uporov
izmenjeval v vodstvu na čelu regatne flote. Slovenska jadrnica je zmagala po sedmih urah in 31 minutah jadranja, italijanska tekmica pa prišla v cilj le dobro minuto pozneje s kakimi 300 metri zaostanka.
PADALCI V GRANADI
Slovenska moška padalska reprezentanca v postavi Roman Karun, Matjaž Pristavec, Uroš Ban, Domen Vodišek in Borut Erjavec je v španski Granadi v skokih na cilj z 22 kazenskimi centimetri osvojila zlato kolajno. Drugi so bili Italijani, tretji pa Rusi. Pri dekletih so prvo mesto osvojile Kitajke; Slovenke so bile pete. V generalnem seštevku v figurativnih skokih je slovenska moška reprezentanca na petem mestu.
SLOVO NATAŠE KEJŽAR
Na plavalnem mitingu v Radovljici se je od športne poti tudi uradno poslovila Nataša Kejžar, plavalka, ki je vidno zaznamovala zadnja leta slovenskega plavanja. V matičnem klubu so ji ob slovesu podarili skok s padalom v tandemu, v spomin pa je prejela zapestnico in sliko z olimpijskega nastopa v Sydneyju, Kjer je s 16. mestom dosegla najvišjo slovensko plavalno uvrstitev in naj višjo žensko uvrstitev sploh.
SE SPOMNITE MIME JAUŠOVEC?
Najboljša slovenska teniška igralka* vseh časov, Mariborčanka Mirna Jaušovec, je sodelovala na turnirju v Wimbledonu za igralke nad 35 let. V paru z Britanko Jo Durie se je prebila v polfinale, Kjer sta ju premagali Južnoafričanki Iliana Kloss in Rosalyn Niedeffer s 6:4, 5:7, 6:3. - Tudi Luka Gregorc je uspešno nastopil med mlajšimi v dvojici z Jamajčanom Ryanom Russllom do polfinala.
Omenjeni kmečki punti so bili največji in so zajeli cele pokrajine. Poleg teh pa je bilo še veliko mžu\jših, krajevnih, ki so nastali iz istih vzrokov in so jih grofje zatrli sami, morda s pomočjo sosednjih plemičev. Naj navedemo vsaj njih število: od leta 1358 (upor v Stični) pa do leta 1797 (v okolici Kopra) jih je bilo okoli 175 po vsej slovenski zemlji. Od teh je bilo kar nekaj tudi proti župnikom in samostanom, ne iz verskih, ampak iz ekonomskih razlogov.
V teh nekaj sto letih se je težišče vzrokov uporov preneslo iz grofovskih zlorab in kmečkih zahtev po ,,stari pravdi” na nove upore, naperjene proti državnim novim davkom. To je lahko razložljivo. Prej so-grofje bili vsemogočni na svoji zemlji, čeprav je ta bila dejansko fevd Habsburžanov. Ti, ki so bili vladarji v Notrai\ji Avstriji, kamor so spadale vse slovenske dežele, pa niso imeli kot taki veliko moči. Za vsak denar, davke ali vojsko so se morali poga-
PREDSEDNIK NSKS SADOVNIK V ZDA
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik se je v nedeljo, 8. julija, na povabilo Kanadske slovenske skupnosti udeležil 42. Slovenskega dneva v Torontu, kjer je kot osrednji gost spregovoril na temo Slovensko zamejstvo in Slovenci po svetu.
Srečai\ja se je udeležilo več tisoč Slovencev iz vsega sveta Sicer pa je Sadovnik obiskal še Cleveland, New York in Washington, kjer je spregovoril o položaju slovenske manjšine v Avstriji, priložnost pa je izkoristil za utrjevanje povezav in sodelovanja s Slovenci po svetu na gospodarskem in političnem področju.
jati s svojimi vazali, ki so tvorili t.im. plemiški stan. Cilj vladajev je bil vedno, da se omeji moč plemičev in poveča vladarjeva To jim je več ali mar\j počasi uspevalo in končno se jim je pod vlado Marije Terezije in Jožefa II. (1740 in dalje) tudi posrečilo, da so vzeli moč plemiškemu stanu.
Kmečki upori niso dosegli veliko. Res je cesar kmetom dal prav v nekaterih sporih, res so tudi plemiči sami ali duhovniki včasih nastopili proti zlorabam, a kadar je šlo za nasilni punt in zatrtje upora, so bili vsi (tudi npr. Luter) s cesarjem vred nastopili proti kmetom. Res pa je tudi, da so ti punti zjezili samovoljno postopai\je, bolj so se upoštevali urbarji s svojimi zapisi, seveda pa so se večali cesarski in puntarski davki.
Po drugi strani pa se je pričela čutiti kmečka povezanost, vsaj v stanovski obliki. Res to ni bila nobena nacionalna, socialna ali narodna revolucija. Bila je v glavnem le boj za staro pravo. Med njimi ni bilo slovenske narodne zavesti. Pač so bili v njej Slovenci (in Hrvati), a le zato, ker so pač bivali tamkaj kot kmelje le oni.
So pa kmečki upori ostali važen mejnik v naši zgodovini. Po dolgih stoletjih je tudi slovenski kmet postal odločujoč dejavnik v zgodovini, ne samo nemška višja plast plemičev. Omajala se je tudi prejšnja razdelitev slovenske zemlje na pokrajine, vojvodine, kajti punti so preplavili njih meje.
Osebne novice
Odličje: Na Katoliški univerzi v Buenos Airesu (UCA) je 6. julija bila nagrajena s častno diplomo za odlično opravljeni študij odvetnica Andrej ka Dobovšek. Čestitamo!
TURIZEM
Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail:ilirska@bariloche.com.ar
Tel. 4441-1264 / 1265 _ AjCA Letalske karte, rezerva l^i ataJ hotelov, najem avtomo-bilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandl 148, Capital. Tel/Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - mpoznic@ciudad.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucum&n 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejla - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejla - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nede(jah od 11. do 13. ure (ga Andrejka Papež Cordova).
1951 - 2001 50. obletnica šole France Balantič
25. avgusta
Mladina iz San Martina te vabi 15. julija na svoj
XXXIII. Mladinski dan v San Martinu
Spored:
ob 8. uri začetek tekmovanj v odbojki 11. uri sv. maša 13. uri kosilo
19. uri dviganje zastav in kulturni program Nato prosta zabava. Sodeluje orkester.
Pridi !!
Pričakujemo te. Ne boš se kesal.
Ramon Carrillo 2362 — San Martin
B
Ni važno, katera je tvoja priljubljena ekipa...
14. JULIJA BOMO VSI NAVIJALI ZA NAŠO EKIPO
Slovenska nogometna ekipa "ZEDINJENA SLOVENIJA" in NAŠ DOM SAN JUSTO
vabita na
POSLOVILNI VEČER
ob 20:00 uri predstavitev skupine ob 21:30 uri večerja. Nato prosta zabava.
V Našem domu San Justo. H. Yrigoyen 2756, San Justo
Med večerjo bo srečanje s pesnikom Tonetom Kuntnerjem.
Prinesi s seboj majice, klobuke, zastave in vse, kar potrebuješ, da podpreš našo skupino. Pričakujemo te!
Za sm
Obvestila
„Ali veš, kdo je France Prešeren?"
„Vem.“
„Pa veš, kdaj se je rodil?"
„Vem, gospodična".
„Pa veš tudi, kaj je napisal?"
„Vem.“
„Vse veš. Sedi! Odlično!"
„Kdaj pa se je Jaka izpahnil roko?"
„ Včeraj v gostilni, ko je kazal, kako veliko ribo je ujel. “
„Kako si se pa ti naučil plesati?"
,,Na radijsko glasbo".
„Sem si kar mislila, saj plešeš tudi vse radijske motnje".
,,Zakaj si pustil svojega zobozdravnika?"
„Ker mi je šel s svojim vrtanjem na živce".
„Nikoli se ne bi poročila s teboj, če bi vedela, da si takšen tepec. “
„To bi lahko opazila že tedaj, ko sem očeta prosil za tvojo roko".
PETEK, 13. julija:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Hladnikovem domu v Slovenski vasi.
SOBOTA, 14. julija:
V Našem domu v San Justo poslovilni večer nogometnega moštva in obisk pisatelja Toneta Kuntnerja.
NEDELJA, 15 julija:
Mladinski dan v San Martinu. Srečanje s pisateljem Tonetom Kuntnerjem, v Slomškovem domu po maši.
SOBOTA, 21. julija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja
ob 15. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 22. julija:
Srečanje molilk živega rožnega venca ob 15.30 uri v Slovenski hiši.
8. kolo Medkrajevnega turnirja v odbojki v Slovenski vasi.
Domače koline v Slovenskem domu v San Martinu.
ii t	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211	
a f£	Registro Nac. de la Propiedad	
<	Intelectual N° 881153	
		
		
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Esiovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 4674-5125 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedinjena Slovenija:
Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Jernej Tomazin, Vinko Rode, Rezi Marinšek, Vera Breznikar Podržaj, Tone Vivod, Ivan Žnidar, informativna agencija STA
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
č	Čeke:
v Argentini na ime „Eslovenia Libre“
^v inozemstvu na ime »Antonio Mizerit“y
Oblikovanje in tisk:
TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tei: 4362-7215 - Fax: 4307-1953
E-mail: vilko@ciudad.com.ar        -------------------------------------
11. julija je dopolnil 80 let Franček Breznikar.
Bog te živi, ata Franček.
Tvoji domači
NEDELJA, 29. julija:
Občni zbor Mutuala SLOGA, po maši v Slovenski hiši.
9. kolo Medkrajevnega turnirja v odbojki v Našem domu v San Justo.
NEDELJA, 4. avgusta:
10. kolo in zaključek Medkrajevnega turnirja v odbojki v Našem domu v San Justo.
DEŽNIK NI SAMO ZA EN DEŽ!
Je vama streha pred nalivi. Vaši prihranki vas bodo reševali v dobi stisk. Donosne naložbe opravite v Slogi, ki vam poleg lepih uslug daje še možnost pri nagradnem žrebar\ju za tri nagrade:
SL()(JA DA V EC! V SLOdI JE MOČ!
1) 2000 dolarjev
2) 1000 dolarjev
3) 500 dolarjev
PO ELEKTRONSKI POŠTI NA vilko@ciudad.com.ar
t
V 90. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
Miha Benedičič
Zahvaljujemo se g. Ilimmelreichu, ki mu je podelil zakrament sv. maziljenja, p. dr. Kukoviči in g. Ilimmelreichu za somaševanje in molitve ob krsti in vsem, ki ste ga prišli kropit in molit za pokoj i\jegove duše. Naša topla zahvala g. Albinu Magistru, dr. Marku Kremžarju, g. Janezu Jelencu in ge. Marjani Batagelj za poslovilne besede in za vse izraze sožalja.
Bil je vnet borec za dobro svojega naroda, nuj mu Bog bogato poplača!
Žalujoči:
sinova Primož in Aleš z ženo Blanko, vnuki Damijan, Erik, Sonja, Luka in Marko, sestra Minka, bratranec Silvester,
nečaki Zofija, Marjan in Alenka z družinami, svakinja Vida.
Buenos Aires, Kranj, Naklo, Sidney.