POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. Štev. 4. V Ljubljani. 27. januarja 1921. Leto LXL Glasilo Udruienja Jugcslov. Uiiteljstva. — Pove rje nfštvo Ljubljana. V«e spise, v ocenc poslane knjige itd. ie poSiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša ▼ Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. ?se p*šiljatve je pošiljati ffanko. Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. A ko je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 60 — K pol leta .... 30'— „ četrt leta . •. . . 15 — „ posamezna številka po K 1*20. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-viste, če se tiska enkrat . . 1 K 50 vin. „ „ „ dvakrat. . 1 „ — „ „ „ „ trikrat . . 80 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino; reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; UpravniStvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VII., Celovška cesta 33/1. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklam» iije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K. Telefon uredništva štev. 812. Članstvo ljubljanskega Peverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. U III. 530/20-6. V imenu Nlegoveau Veličanstva Kralia! Obtoženec France Marolt je kriv prestopka v smislu člena III. zakona z dne 15. oktobra 1868. št. 142 d. z., učinje-»eea s tem da ie vsied opustitve dolžne paznosti izšel v listu »Učiteljski Tovariš« z dne 9. septembra t. L. št. 34 pod nadpi-som »Ephčmerae vulgatae«, katerega urednik re on. zoper obtožitelia Narte Velik™ ia članek, ki se začne z besedami ^Okrainim šolskim nadzornikom« in konča s stavkom >-U£iteIistvo in šolska vodstva nimaio napram tem nadzornikom nobenih dolžnosti«, ki tvori prestopek zoper varnost časti v smislu §§ 491. in 493 k. z. in se obsodi po št. 5 navedenega člena na 40 (štirideset) kron globe in v slučaju neizterljivosti na štiri dni zapora. do § 389. k. p. r. v plačo stroškov kazenskega postopanja, in oo § 39. tisk. zak.. da obiavi to sodbo v navedenem listu na tistem kraru in z Istimi črkami kakor ie izšel žaljivi članek, in sicer v 14 dneh po pravomočni te sodbe. V Lhtblrani dne 10. novembra 1920. Potrato 1. r. Brezobrestno posojilo društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani se resno ukvarja z mislilo. da pride čimprej do svoieya smotra. Neugodne stanovanjske, prehranjevalne zlasti oa moralne razmere., ki iim le izpostavljena učiteljska deca. katera mora z varnega doma v mestne šoie. orovzro-čaio staršem pretežke skrbi in nezmagliii-ve gmotne žrtve. In te razmere velevajo našemu društvu, da nai z vso energijo iz-kuša olaišati te skrbi in zmanjšati te žrtve. Brez zadostnih denarnih sredstev ni to mogoče. Naše društvo ima danes okrog 300.000 K imetja, ki pa ne zadošča zahtevam in potrebam društvenega namena. Predvsem moramo apelirati na požrtvovalnost učitelistva samega, ki se ie doslej tako siiaino izpričala it) ki si tudi ob tei priliki obetamo od nie najlepših uspehov. Na današnH seii ie sklenil odbor pozval vse organizirano učiteljstvo. nai društvu nakloni izdatno Domoč z brezobrestnim oosnjiloni. katereca nainižii znesek jte določen na 200 K. Cim večji pa znesek tem orei pridemo do ugodnega uspeha. Brezobrestno posoiiio. katerega višino nai določi vsakdo sam oo svoiem materialnem poiožatu. bi bilo nlačati ali takoi ali oa v kratkih zaporednih obrokih, da bo društvu mogoče uravnati nadialinie delo na temelju novih in sedanjih denarnih sredstev. Izvršuje ta sejni sklep, naprošamo /se učitelistvo nai se polnoštevilno odzove temu klicu samopomoči ter skrbi in ljubezni do naše dece! Učitelji in učiteljice ki imaio otroke, bodo znali ceniti plemenitost naše namere, oni samci in samice oa. ki nimaio brige zaradi bodočnosti svoiih otrok nai poslušajo glas srca in poziv tovarištva ter nai stopijo v krog dobrotnikov učiteliske dece! Vsak nai pomaga, kolikor največ more in hoče! Usneh ie odvisen od požrtvovalne dobre volie. Kdor se odloči za brezobrestno posojilo. nai to takoi iavi rvodt>isaneimu odboru pismeno. Navede naj višino posojila način zplačila ter pogoie vračila. Pritave bomo sproti priobčevali v »Učiteljskem Tovarišu«. Odbor društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani, dne 23. ian. 1921 _ E. Ganel, predsednik Takob Dimnik. blagajnik. Ferdo itivanec. tajnik. Vam, mladim patriotom! Na dan narodne svobode, ko je ves iugoslovenski narod praznoval svoi največji dan. Vas ie podala Jugoslovanska Matica da v proslavo naše svobode, darujete za brate pod tuiim iarmom. Celotno ste se odzvali -pozivu in po- j 'ožili iz svoiih skromnih sredstev tisočake na oltar za domovino nreganianih. V imenu trpeče mladine tam preko ko tudi v svoiem imenu Vam izreka Jugosloven-ska Matica svoio naitopleišo zahvalo. Narodni praznik te zasluga Vaših očetov, niih dela in njih trolienia. Na Vas ie da bomo ta pomembni in razveseljivi dan praznovali tudi v bodoče v sreči. S svoiimi raznimi darovi ste pokazali, da ste vredu» sinovi svoiih očetov, zato čast Vam. Dokazali pa ste tudi da ie upravičen naš up na Vas. ker ste se izkazali kot požrtvovalni in nesebični rodoljubi. S svoiimi darovi ste stopili v vrste narodnih hnjevnikov. Ostanite zvesti tej plemeniti mis!; in ne daite se preplašiti *i-ti od nevarnosti, niti od nasprotii. V boiu se izkaže moč. v nevarnosti Vaša zvestoba. - »Jugoslovenska Matica« upa na Vas. računa na Vašo pomoč. S svoio zgodnjo požrtvovalnostjo ste vzbudili nade v sebe in tudi zato: hvala Vam! Na delo za svobodo! K referatu krožka v Št. Janžu.* Nisem mislil odgovarjati na kritiko referentke na tem krožku, gospe Grčar-ieve zaradi načrtov za kmetii.sko-nada-ijevalne in gospodin¡«iko-nadalievalne tečaje ki so bili obiavlieni o tem listu, toda da se ne bo molk napačno tolmačil, čutim se poklicanega k besedi. Veliko ie pri sestavi omenjenih načrtov mojega dela. to bo vedel g. naduči-leli Skuli sam. to vedo oa tudi nekateri drugi gospodje, ki so imeli priliko, zbirati za svoio «troko potrebno gradivo. V referatu navedeno podtikanje ie torai povsem neosnovano in nepošteno in se mi sploh čudno vidi da se izvaia od strani, ki na-vsezadnie niti koinoetentna ni za to. Referentka bi morala vedeti, predno se ie lotila tako neplodnega kritikovanta. da hram opravni s kmetiisko-nadalnevalni-mi tečaii že od leta 1884. sem in da sem se za kmetijski pouk na ljudski šoli zani- * Olet] »Učiteljskega Tovariša« z dne 13. januarja t, 1. štev. 2. mal že oo svoiem poklicu ves čas. odkar dehriem na ooliu kmetijskega in gospodinjskega šolstva. Ves načrt ie produkt dolgoletnega opazovanja in dela. Žalostno ie pri vsej stvari to. da se skuša s povsem nepotrebno in nezaslu-ženo polemiko podirati kar potrebuiie vzajemnega in vnetega dela vseh čirnte-liev. ki so res poklicani pomagati dobri stvari do vsoeha. Ali mar misli gospa referentka. se s takimi neosnovanimf proizvodi m osebnostimi stvar pospešuje? Resnici na liubo moram slednjič iz->ayiti. da ne poznam do danes — in nai se mi to oprosti — nobenega podobnega načrta o takih tečajih, ki bi ga bil izdelal g. nadučiteli Skuli za kmetijski pouk na Hudski šoli ali na ga. Grčar-Likarieva za gospodiniski pouk na liudski šoli. Rohrntann. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Okrainim učiteljskim društvom! Kliub vsem opominom in urgencam se Se n'so odzvala vsa društva in poslala članske sezname. Potrebujemo iib nujno, zato jih oosliite takoi! Vsak dan prihajajo reklamacije zaradi listov, če oa društva tako neredno izvršuiejo svoie dolžnosti, ne more biti reda. — Vsako, izpremembo članstva ie javiti takoi strokovnemu tajništvu. — Posamezne resoluoiiie. društvene sklene, blagainiške račune, izkaze za Konvikt. rezervni sklad i. t. d. pošiljajte ločeno na «osebnih listih, ne pa zmašiti vsega skupai na eno eolo papirja! — V biagainiških zadevah se ie obračati na tov. Fr. Luzneria nadučiteUa v Primsko-vem ori Kraisiu. Vsa okrajna društva nai pošljejo tako! sledeče podatke za 1. 1920 v svrho sestave statistike: 1. Število članstva. 2. Ime in bivališče predsednikovo. 3. Število društvenih zborovani v 1. 1920. Te podatke nam dolgujejo za I. 1919 še sledeča društva. Ljubljanska ¡okolica. LISTEK ANTON LEBAN: Stoletnica rojstva Blaža Kocena. »Delo je življenje, brezdelje v živem pa trohnenje.« Sim. Gregorčič. Po tem geslu se ie vse svoie žive dni javnal učenjak Blaž Kocen. imenitni pro-*sor zemlieoisia in umni kartograf, čigar stoletnico jrostva smo obhajali v oonde-dne 24. t. m. In kdo ne pozna Kocenovega dela za zemljepisni pouk! Mogoče se mlajši rod tpsra rie zaveda a nam ki smo še pred .. len črpali zemljepisno znanie. na sred-šolah iz rtnegovih kniig nam vsem so a Kocčnove knjige in niegovi atlanti v Di"av dobrem spominu. , Radi tega te umestno, da se ob 100-^tnicj roistva tega našega slovenskega ^aka in učeniaka soommiamo niegove e*avnosti v dobrobit naše učeče se mla- dine ter mu posvetimo nekai vrstic v strokovnem listu ter osvežimo niegov spomin našim potomcem v oosnemo in vzpodbudo. S tem skažemo svoio hvaležnost naoram našemu učeniaku v smislu Aškerčevih besed: »Hvaležnost... poznajo dobri ljudje« — in »Hvaležnost kaže ti moža.« je dejal naš Stritar. — Blaž Kocen se ie oorod.il dne 24. januarja 1821. leta v Hotiniah pri Ponikvah v bivši Štajerski. Bil ie priproste kmet-ske hiše sin. Dovršivši ljudsko šolo ie stopil v gimnazijo v Celiu. kier ie leta 1839. prišel na Hcei v Gradec. Ker te bil iako nadarien. ie prav dobro napredoval v filoloških študitah. koiim ie posvetil vse svfiiie moči. — Naš Blaž ie bil sin ubogih roditeljev, ki ga na niso mogli gmotno podpirati. Radi tega moral druge diiake privatno učiti da se ie preživljal in ni trpel lakote. Podpirali sq ga v tem bogateiši sloii. ki so poznali njegov talent in veselie do uče-ma. Da ie uboigo dijaško živlienie res pravo troliemie. ve tisti, ki ie to sam poskusil. Tega ie, bil dodobra uverien sam. kaiti neimatoč gmotne podpore od doma se ie moral s poučevanjem služiti svoi kruh. poučevaioč imoviteiše diiake. od zore do mraka in celo od mraka do dne. — Razvidno ie oač. da pota njegovega dijaškega žrvlienia niso bila z rožicami posuta. — Dovršivši humanistične študije, v ko-iem času mu ni prav milo siialo solnce sreče se ie podal v bogoslovje v Celovec. da bi se posvetil duhovskemu stan ker ie bila želja niegovih roditeljev — in 1. avgusta 1845. ie bil posvečen v duhovnika. — S tem ie bil Koc6n kolikorto-i'ko rešen gmotnih skrbi, da mu ni bilo sile za vsakdanji kruh. Prva niegova služba ie b:la ori Sv. Rupertu pri Laškem trgu. kajti tam ie nastopil službo kaniana. Kasneje ie ovce oa-sel v Šoštanju in Rogatcu, a v tem dušnem oastirstvu ie vedno te čutil v sebi poklic no višri naobraženosti in to osobito v zemlienisni stroki Po reorganizaciji gimnazij ie bilo splošno n o m a n i k a me srednješolskih učnih moči. Radi tega ie naučno ministrstvo vabilo mlade in nadariene duhovnike, nai bi se posvetili profesuri. Tem povodom nahajamo v isti dobi mnogo duhovnikov-i-rofesoriev. ki so pristopili po dovršenih 'zoitih v srednje-šolsko službo. Tudi naš Blaž Kocen se ie odzval takemu vabilu in leta 1850. ie postal v svoio veliko radost pomožni učitelj nara-voslovia na gimnaziji v Celju, kier ie poučeval 2 leti prav uspešno. Hrepeneč vedno no napredku, se ie vnisal v fizika-lični inštitut na Dunaju in ?e tam izvršil državni izpit iz naravoslovnih ved in iz zpmHeoisia z odliko. Na učno ministrstvo ie to niegovo odlikovanje uvaževalo imenovaie ga su-olentom na liublianski gimnazjii. Potem je ncstal v Uubliani gimnaziiski učitelj, k^er ie prav spretno učiteiieval v prosoeh učečs se mladine. Kot talentiran svobodnjak in naprednega mišlienia ie bil v sporu z liubllanskim ordinariatom. a mu niso mogli do živega, ker ie bilo niegovo Živlienie neomadeževano. Z uma svetlim mečem se ie boril in splošno imponiral. Niegove učne metode so bile izvrstne in tako ie užival splošno spoštovanje tudi ori nasprotnikih. Bil ie zaradi svoie učenosti in poštenosti splošno priliublien. Tako so se na Kocenu uresničile b.esede Simona Gre- fOVAÜiS, 27. januarja 1^21. 7. Poverienik noreča, da te prevzel uoravništvo Učiteliskega Tovariša namesto odstonivšega tov. Fr. Marolta začasno lov. Mirko F ep* c. Predava lista in blagajne se ie izvršila na podlagi zapisnika v navzočnosti ooverienika in blagajnika popo! nema v red/n. 8. Prečita se zapisnik zadniega zborovanja belokraniskega učit društva, ki slika znane žalostne razmere šolstva in učite-listva v Beli Kraiini kar ie bilo že Donat.sni.eiio v Tovarišu. 9. lugosiov. Sokolski Savez in Učiteljska Čitaonica v Osieku se obračata na ooverieništvo za brezplačno dooošilianie Učit. Tovariša. — Se ugodi. 10. Tov. Jelene prečita doniš vodie ooverieništva za uk iti boeočastie g. vlad. svetnika dr. Fr. Skaberneta. ki opozaria nčitelistvo na važno in odgovorno stališče v državnem ustroju in zlasti Dovdaria važnost prosvetnega dela učitelistva med narodom. — Sklene se oonatisniti dopis v stanovskem glasiilu. 11. Prečita se pozdrav z učiteljske skunščine v Saraievem. odkoder zaiedno iaviiio tudi novo izbrani odbor ooverieni-štya. —. Živeli vrli bratie in tovariši Bosanci! 12. Sklene se. da olačuiejo vDokojend povericnfištvu UJIJ letno 1Q0 K. Okrajna društva pa lahko zvišaio čez to članarino v kolikor se iim zdii potrebno za svoro društveno blagaino. 13. Poverjenik poroča o slabem gmotnem položaju našega mladinskeea lista »Zvončka«. — Častna dolžnost našega članstva bodi da se zavzame z vso intenzivnostjo za list in izikiuša pridobiti čim naiveč novih naročnikov! Društvene vesti. + Učiteljsko društvo za ormoški okraj ims v četrtek, dne 3. februarja 1921, ob 10. uri pred-poldne v ormoški okoliški šoli svoj občni zbor z nastopnim sporedom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja, 2. Dopisi in društvene vesti. 3. Letno poročilo tatjnikovo. 4. Letno poročilo blagajnikovo. 5. Nova društvena pravila. 6. Učiteljska Samopomoč. 7. Enotna pesmarica za ormoSki okraj; poroča D. Seraijnik. S. Volitev novega odbora. 9. Slučajnosti. Odbor. + Učiteljsko društvo za Konjlikl okraj zboruje v četrtek, dne 3. februarja 1921 na deški šol! v Konjicah. Pričetek 06 10. uri 30 minut. Na dnevnem redu so važne točke, zato pričakujemo polnoštevflne udeležbe. — Odbor. + Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v nedeljo, dne 6. svečana t. 1. ob poludesetl url dopoldne v šoli na Zidanem mostu. Dnevni red: 1. Nagovor in poročilo predsednika. 2. Zapisnik. 3. Poročilo: a) tajnikovo, b) blagaijnikovo. 4. Volitev: a) novega odbora, b) dveh računskih pregledovalcev. 5. Določitev društvenine za novo društveno leto. 6. Slučajnosti in predlogi. Pridite vsi, ker pridejo zlasti pri zadnji točki važne zadeve v razpravo! Anton Gnus, t. č. predsednik. + Tržlški krožek »Peda«. društva v Krškem« ima svoje zborovanje v četrtek 10. februarja v Tržiču. Dnevni .red: 1. Poročilo. 2. Nagovanje dojenčkov, v kolikor se da obravnavati v gospodarskih nadaljevalnih šolah. Reierira ga. A.na Brcetova. 3. Šolstvo na Ruskem, reierira tovariš Jože ; Špeiiko. 4. Sprememba društvenih pravil, poroča Tit i Gnčar. 5. Slučajnosti. Zborovanje se vrši popoldne. Ob 11. ari pa I je otroška predstava: »Na razpotju«. -t- Slovenjeblstriško učiteljsko društvo ie imelo svoj občni zbor dne 13. januarja t. J. v dekliški šoli v Slov. Bistrici. Predsednik tovariš Sabati pozdravlja navzoče, zlasti pa nove člane z željo, naj bi nam novo leto ne prineslo toliko razočaranj kakor minulo. Mnogo sreče želi vrlemu tovarišu Brgdezu, ki se pismeno poslavlja od nas, ker nastopi nad-učiteljsko mesto v Cadratnu. Svoj vstop v društvo naznanjajo tovariši in tovarišice: Kranjc Fran s soprogo iz Poljčan. Metlika Zvonko iz Slov. Bistice, H>ra Peter iz Sp. Polskave, Kokl Vida iz Makol. K društvu le zopet pristopil Planer Albert iz Crešnjevca, Izstopil pa Baibšek Josip iz Slov. Bistrice. Predsednik objavlja sklep okrajnega šolskega sveta glede obravnave šolskih zamud, poroča o delovanju našega društva v 1. 1920. in s-i k siklepu zahvaljuje za izkazano dolgoletno zaupanje ter prosi, da ga člani odvežejo predsedstva. Sprejme se načrt novih pravil, objavljenih v 46. štev. »Tovariša« lanskega leta. Spremeni se samo točka 13, ki se sedaj glasi: Izvoljeni so oni, ki dobe največ «lasov. Blagajničar tovariš Janžefcovič poroča o stanju blagajne, njegovo poročilo se odobri. Nato so se vršile volitve in sicer po listkih. Izvoljeni so. predsednikom tov. Karbaš Frain, podpredsednikom tov. Rainer Josdp, tajnica je Feigel Otilija, blagajničarjem Janžekovič Matko, odbornikom Vari Ludvik in Bratoš Josip, namestnikom Saba-tl Josip, Kukovič Anton in Hribar Framja, pre-gledovalcem računov Novak Franja in Planer Albert. Pevovodja je Logar Alojzij. Tovariš Karbaš se zahvaljuje dosedanjemu predsedniku za njegovo neumorno delovanje v proč vit društva, omenja, da ga je društvo za zasluge že pred leti imenovalo častnim članom !n izraža željo, da bi ga še dolgo vrsto let imeli v svoji sredi. Sprejele so se resolucije: 1. Učiteljsko društvo za slovenjebistrišk; oknaj se pridružuje predlogu drugih učiteljskih društev, da naj stori UJU, poverjeništvo Ljubljana čimpreje potrebne korake, da dobimo šolski uradni list in se nam ne usiljuje več za nas ne-potrobni »Uradni Ust«. 2. Učiteljsko društvo za slovenjebistriški okraj protestira proti pisavi časopisa »Naš glas«, ki objavlja članke, kjer se napada učiteljstvo. Ne-tovarlško je, da glasilo javnih nameščencev napada en del teh javnih nameščencev. (Članek »Narobe svet«.) UJU, poverjeuištvo Ljubljana naj deluje pri odboru Osrednje Zveze javnih nameščencev in vpoikojencev na to, da se povzpnemo do one višine, da ne zavidamo drug drugemu košček kruha. — 3. Slov&njebistriško učiteljsko društvo se pridružuje onim mnogim tovariškim društvom, ki protestirajo proti zapostavljanju učiteljic •> žen. F nakitu dolžnostim — enake pravice. — Po zborovanju smo se prijateljsko pozabavali. Zal sme biti vsim onim, ki se nam niso pridružili. Upamo, da se prihodnjič najdemo vsi skupaj tudi pri zabavnem delu. Prihodnje zborovanje bo dne 3. marca; pred zborovanjem se vrši pevska vaja. — Tajnica. -h Učiteljsko društvo za celjski okraj je imelo svojo glavno zborovanje dne 6. januarja t. 1. v Celju. Po kratkem novolertnem pozdravu se spominja tov. predsednik umrlesa tovariša in častnega člana Armina Gradišnika. Pokojnik je bil zelo delaiven tovariš. Bil je med ustanovitelji bivše naše »Zaveze«, dolgoletni naš društveni predsednik in zastopnik v okrajnem šolskem svetu tar zvesti sobrudroik Popotnika in Učiteljskega Tovariša. Z njim je izgubilo naše društvo Stran 2. Radovljica. Krani. Kozie. Ljutomer. Maribor - okolica Ptuj Marnberk. — Po-šlite lih čimorei. da bo red v uDravi. U !U. poveri. Ljubljana. V. seia ožleea sosveta UJU, oOverieništva Liubliana dne 16. ianuaria 1921. S pozdravom na došle odbornike otvo-ri poverienik seio in poroča o došlih dopisih: 1. Mariborsko učiteljsko društvo poroča o ustanovitvi odseka za vzgoio učit. naraščaja in pedagoškega odseka, kar se vzame na znanie. - - Isto društvo želi. da se deluie na uvedbo posebnega Šolskega uradnega lista namesto sedanjega Uradnega li;sta ki ie obvezen za vsa šolska vodstva in za šolstvo le maihnega delnega nomena Ugotovi se. da se ie napravilo v tem smislu že ooetovano korake, dosedai Da še vedno brez uspeha, češ. da bi bilo izdaianie takega lista predraga — Dopis «lede osebne no!it. avitaciie v stanovskih listih se vzanie na znanie. — Na doDis glede poziva da se vpošlie imenik članstva za volilne odbore o priliki volitev, iziavi poverjenik, da ie bil pozvan enkrat (up trikrat), in. sicer po minulem terminu, da talk imenik predloži in s>cer se ie to zgodilo tri ure pred odhodom beograjskega vlaka. Vsakomur na mora biti iasno. Valcom. Volitve novega odbora se izvriiijo na Podlaigl društvenih pravil, ki so izšla 2. dec. v "Učit. Tovarišu«. Glasuje se z listki. Navzočih je 9 53 članov. Štetje glasov, ki so izvršili skru-tlT>atorj:. je pokazalo, da so bili izvoljeni odbor, ^'korn: Jurko, Požegar, Sadar, Prelotgova, Cepu-&r Titan, namestnikom pa Antauer, Seči, Deško-^volitev sprejmejo vsi. 4. točka dnevnega j.eda ie bilo predavanje, ki ga je obljubil tov. Sa-i * pa ie pričakovati, da bo prihodnjič ude-večja, se predavanje odloži. Med 'slučajno-se oglasita k besedi tov. Titan in Kontlar, ki rtestirata, da se v »Učit. Tovarišu« v nekem do- štvo pošlje vsak dopis najprej v odobreni« društvenemu odboru, da ne bo prišlo do nesoglasja. Sprejme se nekatere predloge tovariša Engels-bergarja glede nepravilnosti, da se je 9 otrok iz obč. Selo dalo v drago šolo mesto v domačo v Fdkovcih. V šolski svet naj se takoj sprejmejo 4 zastopniki našega učiteljstva. iPoverjemštvo UJU v Ljubljani naj dela na to, da se ¡bodo tudi omo-ženim učiteljicam izplačevale polne doklade. O. predsednik se zahvali navzočim in zaključi zborovanje. Po zborovanju se je vršila seja novega odbora. P red sed ni št v o, tajništvo in blagajmštvo obdržijo stari odborniki, podpredsednikom je izvoljen tov. Titan, tov. .namest. tov. Deškovič, blag. namest. tov. Antauer, odborniki so: tov. Jurko, Sadar, Seči in pregledovale a računov tov. Korže in Prominger. Vsak član naj prispeva poleg članarine še 10 K za društvene potrebe. Prihodnje zborovanje se vrši na dan 5. marca t. 1. v Murski Soboti. Tajnik. Kronika. Msu 0ODO2 12 Prekmurja napada prekmurske tovariše loma neosnovano. Sklene se, da naj urednl- — Slovenske šole v Ameriki. V nekaterih krajih Zedinjenih držav je število slovenskih rodbin tako narastlo, da si ustaaiavljaijo Slovenci svoje šole s slovenskim učnim jezikom. Veliko šcilsiko poslopje so otvarili že leta 1913. v Gleve-bjndiu. Poučuje lt učiteljskih moči v 11 razredih. Učencev je vpisanih vsako leto okrog 1000. — Iz Francije. V odgovor na preganjanja prepovedi francoskega ministra prosvete je francosko učitaljstvo razpustilo vse posamezne sindikate in se izdiružilo v eniatno organizacijo ped imenom »Syndicait inatianail des inisitituteuirs et tn-stitutrices de France et des Goflonies«. Tako je odvzeta niiniisttrsitvu možnost, da bi se maščevalo nad posameznimi majhnimi učitej^skimi skupinami, ker oidsleij računati na eno edino, močno učiteljsko organizacijo. Zaradi prepovedi, ki zaibra-njuje učiteljstviu sindikalno združevanje, se ie sklenilo izzivati pravorek sodišča, ker se ta pravica ne krati drugim javnim nameščencem. — Telesna vzgoja v Franci]!. Senat je odobril v pnošlam juliju zakonski naičrt, ki določuje, da se dečki morajo vaditi v telovadbi od svojega šestega leta naprej. Tudi za deklice je telovadba obvezna v ljudskih in tudi višjih šolah. Za podelitev vsake javne službe je potrebna predložitev izpričevala iz telovadnega pouka. Od 16. leta naprej bodo vžiivasli vsi mladeniči vojaško izobrazbo. Evo nam uspehov politike voine in tej sledečega »večnega« miru med nanodi! — Na Francoskem je bilo uničenih tekom vojne 6445 šolskih poslopij, od katerih pa so ne-kateira že nanovo postavljena po prizadevanju «•ameriškega društva »French Rostauration Fund«. — Učiteljska kriza na Angleškem. Tudi v Angliji se stalno zmanjšuje število učiteljskih moči. V 1917. letu je službovalo 166.476 učiteljev In učiteljic, v 1918. letu je znašal upadek 664, v 1919. pa nadaljniih 1988 učnih moči. Skupno število na Angleškem službujočega učiteljstva je 163.824, ki pa oddaleč ne zadostuje realnim potrebam. Največje nacionalno učiteljsko udružentje je »N.aitional Union of Flaichers«, ki ima 111.877 članov. — Učiteljske plače v Belgiji. Zakon iz leta 1919. določa za ljudskošolsko učiteljstvo sledeče prejemke: Minimum dolhodkov za učitelje 3000 Fr., za učiteljice 2600 Fr. Stanarina za kraje, ki imaijo 5000 prebivalcev 200 Fr., do 40.000 prebivalcev 300 Fr., do 100.000 prebivalcev 400 Fr., nad 100.000 preb. 500 Fr. Dvojno stanarino dobe učitelji - poročenci, vdovci in vdove z otroki in šolski voditelji. Poviški službenih let so urejeni tako: deset letnih poviškov po 100 Fr., več 10 poviškov vsako drugo leto v znesku 150 Fr. do konične vsote 2500 Fr. Za učiteljice znašajo ti poviški 80, ozir. 120 Fr. in dosežejo končno vsoto 2000 Fr. Voditeljske doklade so 100 Fr. za vsak razred in za šolle z več kot petimi razred!. Najvišja vsota je 600 Fr. — Šola v Nemški Avstriji. Nemška Avstrija nima šc ustvarjenega novega zakona konstituci-je. Vsaka stranka ljudskega zastopstva de pripravila poseben načrt šolskega zakona. Krščanski sooijalci hočejo, da šolsttvo upravlja deželna upraiva. Država naj bi z zakoni določila temeljne obrise ljud. in sred. šolstva, toda z nadzorstvom in upravo šol, z učit. in njegovim gmotnim stanjem naj bi se pečaJa edino le dežela. Vsenemci bi hoteli, da ima pri šolstvu odločati le država in sicer tudi v najmanjših podrobnostih. Isto zalhtevo imajo tudi socijalisti, ki povdarijajo posebno še potrebo, da se cerkev loči od države in tudi od šole. Vsakdo naj bi užival v vsakem oziru popolno svobodo. Učiteiljstvo pa zahteva, nai prevzame vse šolstvo edino le država. — Šolstvo v Palestini. Danes imajo v Palestini 128 učilnic s hebrejščino kot učnim jezikom. Vseh šolarjev in študentov je 12.740, učiteljev in profesorjev pa 564. Zionistovski učni upravi so podrejene naslednje šole: 8 gimnazij, 48 ljudskih šol, 4 glasbene in umetniške učilnice ter 36 pre-skrbovalnic. Proračun za zionistovske šole znaša 103.000 funtov, od katerega krije prebivalstvo samo 10 odstotkov. Iz Jugoslavije. — Na uvodnem mestu današnieea lista prinašamo razsodbo liublianskega okraineea sodišča v zadevi tožbe Narteta Velikomie proti našemu listu, ker smo v štev. 34. lanskega letnika priobčili uvodnik »Eooemerae vulgatae«. v katerem smo oo zasluženosti ožigosali Verstov-škove šolske nadzornike in s katerim člankom se ie čutil hudo užaljenega kon-centni uradnik na višiem šolskem svetu, znani Narte Velikonia. Verstovškovih »enodnevnic* ni več. kar le spričuie. kako na mestu ie bil takratni naš uvodnik. — Nova naredba o reorganizaciji vi-šieea šolskeea sveta. Iz Beograda poročajo: Od prestolonaslednika podpisana uredba o ustroistvu višiega šolsikega sveta za oodrooie liublianske deželne vlade stopi še tekom teea tedna v velravo in ostane v velliavi. dokler ne bo snreiet enoten šolski zakon za celo državo Sestavo vnšiepa šolskega sveta bo sledeča: Predsednik in podpredsednik ki rili ime-nuie minister orosvete. prvega izmed nrofesoriev drugega izmed liudskošolskih učiteliev. eden ali dva uoravna referen-ta-praivivka. višji šolski nadzorniki po dva zastopnika veroiučiteliev. dva zastopnika srednješolskih, triie zastopniki liudskošolskrh učiteliev. eden zdravnik eden zastoonik starišev, eden zastopnik kmetiistva in eden zastoonik ooverieni-štva za sociialr.o skrb. Učiteljski zastopniki so volieni notom direktnih taiinih volitev v dveh skupinah, sredniešolsiki in liudskošolski. Zastopnike veroučiteliev nostavliatia mariborski in ljubljanski škof. ■>2.stooniika staršev mesto Liubliana. ostale zastopnike na poverieništva. odnosno zdravstveni odsek. Poslovna doba viš. šol. sveta trata dve leti im prične s 1. februarjem t. 1. Poslovna doba sedaniega viš. šol. sveta preneha z 31. nanuariem. — Izprememba v glavnem odboru U.IU v BeOeradu. »Narodna Prosveta« poroča v svoii 4. številki z dne 14. t. m. sledeče: »Izvršni Odbor Udruženia Jugo-slov. Učitelistva« uvažio ie ostavku na oredsednički položaj dosadaniem predsedniku g. Cedi Todoroviču i od-lučio da podpredsednik Odbora g. M. V. Popovič. kioii inače od podiužeg vremena otnravlia ore.dsedničku dužnost. vrši tu d]'žnost i dalie dok širi Glavni Odbor ne hude izvršio izbor novog predsednika.« — Nova nadzornika. Minister pro-| s.vete ie imenoval okrainim šolsikim nad-1 zornikom za litiiski okraji tovv Ivana i B e z e 11 a k a . naduč:telia v Žalni za oerkniš.ko-loiaški okrai oa tov. Mihaela K a b a i a . nadučitcHa v Beguniah ori Cerknici. — Svetosavski oraznik. Danes praznuje srbski del našega naroda spomin svoiega naivečiesra nrosvetitelia — sv. Save. Koder biva srbski rod. se na da-mšnii dan soominiaio moža. kii ie s svoiiim delom položil temelj srbski veličini ln ž mo vred sedanii Jugoslaviji. Po vseh pravoslavnih cerkvah se vrše na današniš dan službe božie v proslavo sv. Save. po vseh srbskih šolah «e predava mladini o ži.vliieniu in delovaniu moža — ustanovitelja srbske pismenosti. Bilo bi zelo na mestu, da bi imele tudi slovenske šole v hodtače podobne slovesnosti na praznik sv. Save. Velik korak bi bil to do popoi-nievania našega uiedinienia. ki nai se pro-nagirn z neutrudliivo vztrainostio pri mladini v nrvi vrsti. Upamo, da bodo do dru-fp^a leta naše šolske oblasti izdale potrebno naredbo. na nodlaei katere bode-mo praznovali skupn«-» s svojimi jugoslovanskimi brati ta velenomembni dan. sai smemo prišteval sv. Savo naivečiim možem ki so kedai živeli in delovali na slovanskem iugu. — Na skupščin? bosanskeea učitelistva v Sarajevu dne 12. oret. meseca te bila med drugim spreieta tudi sledeča resolucija: »Skupština uoravliia aoel na zem. vladu. da u korist stnično? unaorediivania učitelistva čim nriie preliminira u prosvetni budžet listove »Učiteli«. »Napredak« i »Učiteljski Tovariš« za svaku diržavnu školu i učini shodne korake da sLično oo-stupe i sve nolitičke onštine za s ve šklole. koie se izdržavaiu iz njihovih sredstava Isti anel upravliamo i na sve iavne knjižnice i čitaonice.« — »Narodna Prosveta« prinaša v svoii zadnii številki prevod članka »Naše Udruženie« ki smo ?a bili obiaviM v 3. številki letošnjega »Tovariša« iz oeresa fov. Rudolfa Dostala. V ravnoisti številki ima bratski srbski list daiše poročilo o zadniem zborovanju »Društva slovenskih učiteljic«: tudi omenia prerano smrt tov. Anmioa Gradišnika ter trolienie slovenskega učitelistva na Koroškem. »Narodni Prosveti« smo za nieno pozornost, ki io kaže slovenskemoi učitelistvu. iz srca hvaležni. — Narodna Prosveta. ki io prejemamo 50 iztisov v zameno za Učit. Tovariša se bo odslei nošiliala zaradi enostavnosti na naslovn'ke naravnost iz Beograda, — Vse eventualne izpremeimbe v na- I slovu nai se iaviio na upravništvo Narodne Prosvete — Beograd. Učiteljski Dom. — Ako bi oa kdo ne reflektiral več na list. nai U> tavi takoi strokovnemu tajništvu List. ki ste sra prečitali. datte na-prei da ga čitaio tudi drugi. — Nuijio priporočamo. cla naroči tudi naše učiteltstvo naše centralno glasilo. Ker ie cena listu za naše razmere res nekoliko visoka — 48 ditn. (192 kron) — ie umestno, da si ga naroči učiteltstvo na večrazrednih šolah skirono. kar se deloma že vrši. — Naročnina se pošilia na naslov: Narodna Prosveta. — Beograd. Učiteljski Dom. — Blizu 100.000 koroških Slovencev nima danes niti ene slovenske Hudske in srednie šole več. V celi Sloveniji ni sto tisoč Nemcev, in vendar imaio polno nemških liudskih šol ter celo nemško Gimnazijo v LJubljani. Celiska »Nova Doba« pristavlja k temu: »Kari ko bi naša vlada poseda no reoresaliii in zaprla vse nemške šole v Sloveniii dotlej da se soame-tuieio Nemci na Koroškem?!« — Nov list. Centralna uprava profesorskega udruženia bo začela izdajati s 1. februariem list. ki bo elasilo vseh sek-cii (Beograd. Lriibliana. Zagreb in Sara-ievo) profesiorskeea udruženia. — Pospeševanje mladinski književnosti. Bivši poverjenik za uk in bogočastie 'e na nredloe vodstva kr zaloee šolskih kniig in učil z odlokom št. 6000 od 15. XII. 1920 dovolil da razpiše vodstvo kr. zalo-ee za naiboliše mladinske snise patriotič-ne vsebine nagrade v skupnem znesku 10.000 K: na to ie vodstvo poverjeništvu za uk in bogočastie Predlagalo, da se nai dovoli enaka svota v svrho razpisa na-erad za naiboliše ilustraciie k tem knii-gam. Novi vodia poverieništva za uk in bogočastie ie tudi to dovolil z odlokom št. 6164 od 22. XII. 1920. Razpis teh posebnih tekmovalnih naerad. ldne in ob tx>l 6. zvečer v veliki dvorani Mest-neea doma. Vstopnice se dobe v pred-prodaii v I. nadstropju Mestnega doma dan pred predstavo od 3.-5. popoldne in na dan predstave od 10.—12. predpoldine kakor tudi pri blasratni pol ure pred predstavo. — Na štirirazrednici v Dobiu. okr. Koz:e ie razpisano 1 učiteljsko mesto, .stilno ali začasno. Stanovanje prosto. — Na šestrnzredni ljudski šojj s 3 vzporednicami v Šmarju nri lelšah ie s 1 februarjem zasesti učno mesto za moško moč. — Nakup šolskih knjig za revne šolarje le Sklenil sosvet okrajnega zastopa v Ptuju ter dal v to svrho okrajnemu šolskemu svetu v Ptuiu 10.000 kron na razpolago. — Kazalo in naslovni list Popotnika za 1. 1920 izide v 1. številki letošnjega letnika. — Olca Madonova, učiteljica v Mariji Snežni je darovala za Tvornico učil in šolskih potrebščin znesek K 10.—. Srčna hvala! — Jugoslovenska Matica: Neimenovan 183 K. — Članarina In darila za učiteljski konvlkt: Iva Premelčeva 100 K in Andrej DrnikovK 100 K, oba z Viča, namesto cvetja na krsto gospe nail-učitelj Crnagojeve. Neodrešena domovina. — r Slovenska gimnazija v Ajdovščini. V nasprotju z zahtevami goriških Slovencev. nai se um ustanovi gimnazija v Gorici, vztraia itqliian*ka vlada na tem. do jim otvori tak zavod v Aidovšečni. Ne-lavno sta civilni komisar iz Gorice in "avnsteli bivšega slov. ženske«« učiteliii-?ča Znidairšič že iskala v Ajdovščini ori-p-ierne prostore za firrinazirio. —-r V sežanskem političnem okraju je razpisanih 18 mest šolskih voditeljev, 8 učiteljskih mest ta 10 mest za učiteljice. Rok za vlaganje prošenj je določen do dne 31. t. m. pri okrajnem Šolskem svetu v Sežani. —r Potujčevanje krajevnih Imen. Da dobe naši kraji v ne-odrešeni domovini vsaj na zunaj laško lice, namerava izdati Jaška vlada v Rimu dekret, na podlagi katerega dobe naši čisto slovenski kraji po laško spakedrana Imena. Preprl-čaaii pa smo, da bo znalo naše primorsko ljudstvo prenesti tudi to ponižanje slovenskega Imena in si tudi pod laškim licem ohraniti pošteno slovensko srce! —r Naše šolstvo v ueodrešenl domovin! po nazorih socljalnodemokratlčnlh voditeljev. V tržaških italijanskih listih se je razvnela velika debata o jugoslovanskih šolah v Julijski Benečiji. Socrjalnoderiiokratični voditelj dr. Oberdorfsr predlaga v »I.avoratoru«, da naj država ustanavlja za Jugoslovene šole samo tam, kjer žive kompaktno, javne in privatne šole se dovoljujejo pod nadzorstvom države tam, kjer je mešano prebivalstvo; povsod i je poučevanje italijanščine obvezni predmet. V Trstu naj se ustanove slovenske ljudske in srednje šole, ali naj se ne odrekajo tudii v Oocfci, Pazinu In Puli. V ljudskih 1h srednjih šolah naj uče jugoslovenskl učitelji, oziroma profesorji, slednji izšolani na kakem vseuii-lišču, za njih prirejenem, na primer v Padovi. Nadzorstvo naj bo v rokah učiteljev italijanščine, da ne postane šola središče irredentizma. Ober-dorfer se zavzema za to, kar bi Italija pravzaprav na vsak način že morala dati, da si ne zasluži pridevka krute zatirateljice šolstva med svojimi novimi državljani na vzhodu. Tam pa, kjer so Jugosloveni v absolutni manjšini, ne morejo zahtevati in vlada ne more dovoliti javnih šol tako malim skupinam prebivalstva. Tam torej naj se vrši raznarodovanje. Književnost in umetnost. Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, mttzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska uiica 6. 12. številka »l jubljanskega Zvona« je Izšla s sledečo vsebino: Janko Glaser: Božič; Ivan Zo- rtx: P račka; Miran Jarc: Pesem do čaju; Pastu-škin: Vrni se i; J. A. G.: Iz Clmpermanovega kroga; Ivan Albrecht: Tomijeve Tine mlada leta; Igo Gruden: Pod tempolajem; Ivo Scrli: Epilog >Gospe Silviji«; Alojzij Gradnik: Simonu Gregorčiču; Marija Kmetova: Zamah; France Veber: Bergsonova teorija smešnega; Alojzij Gradnik: Žariš in žgeš . . .; Avgust Zigon: Korytkova pogodba L Blaznikcmi; Pasouškin: Romar. Med književnimi poročili: Fran Levstik: Poezije; Moderna francoska lirika; A. France: Pingvinski otok; Kuripides: Medea. Med kroniko: Altbrechtovo poročilo o na Ji drami. Novi letnik -Ljubljanskega Zvona«. Z letom 1921 stopi Ljubljanski Zvon v peto desetletje. Naši današnji generaciji je v svojih starih letnikih arhiv kulture in duševnih stremljenj, v novem hoče bti nje irlasnik. Tako bo nadaijeval sijajno tradicijo svojih prednikov, svest si novih nalog iz novega, razširjenega delokroga, ki ga čaka v osvobojeni domovini. Z gradivom — in zanimivim! je bogato založen. Med letom bo začel nadaljevati dr. Ivan Tavčar svoj znameniti zgodovinski roman »Visoška kronika«, ki je v prvem delu zbudil splošno pozornost. Dr. Ivo Sorti bo vse leto prinašal zanimive storije iz tolminskih hrabov, k; kažejo, da je Tolntinec v svojih čednosth enak na tem ta na onem svetu. Ivan Zoreč bo priobčil daljšo novelo »Njena pot«, Milan Fabjančič daljšo sliko »V novi svet«, Ivan Albrecht troje krajši i koroških povesti, V. Mazi črtici: »Vericam in »Prepovedana pot«, Marija Kmetova pair kratkih črtic. V poučnem delu bo dr. Ivan Prijatelj vse leto priobčeval »Duševne profile naših preporod'-teljev«, Miran Jarc je napisal daljšo študijo o »moderni srbo-hrvaški liriki«, prof. beograjske univerze dr. H. Barič pa pripravlja za šeststodet-nioo Dantejeve stnrti daljšo študijo o »Danteju poetu in foloz.«. Da je »Zvon« bogato založen s pesmimi naSih najboljših poetov, tega nI treba poudarjati še posebe. Poročila o naši drami bo pisal F. Albrecht o naši operi in godbi Anton Lajovic. V »književnih poročilih« bo Zvon kakor doslej posvečaj pozornost slovenski in srbohrvaški literaturi — mogoče v preglednih referatih — v »Kroniki« pa bo deloma referiral, deloma glosiral važnejša aktualna vprašanja naše kulture. Novo okusno zunanjo opremo za bodoči letnik je oskrbel S. Santel. Celoletna naročnina Ljubljanskega Zvona znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. Posamezna številka velja 18 K. Za Italijo velja celoletna naročnina 60 lir. Neprenehoma rastoči stroški pri izdajanju lista so nas prisilili, da smo zvišali naročnino, za marsikoga mogoče preobčutvo. Vkljub temu upamo, da nam bodo ostaJi vsi stari naročniki zvesti in da se 'bo njihov krog celo razširil. Krizo, ki jo preživlja naša knjižna produkcija, bomo premagali samo s pomočjo vseh onih prijateljev naše kukure, ki jim je lepa knjiga nje najočividnejši izraz. In ki so prepričani, da na n je duševna kultura v enaki meri potrebna, kakor bo živahno kulturno življenje najlepša in najboljša moralna opora za naše brate, ki jim še ni di-no, da bi bili z nami pod eno streho. Vse naročnike prosimo, da takoj obnove naročnino po priloženi položnici. Ljubljanske naročnike pa še prav posebno prosimo, naj ne zahtevajo od založništva, da bi pobiralo naročnino po posebnem nabiralcu. To velia dober del naročnine. Naj se tudi oni poslužijo položnic, in sicer čim prej. V Ljubljani, ob novem letu 1921. Uredništvo in založništvo »Ljubljanskega Zvona«. Slovensko »Planinsko društvo« je izdalo zaključno številko Planinskega Vestnika za leto 1914. Razposlalo je to številko članom, od katerih pričakuje, da jo bodo obdržali. Plačati je za to številko po 10 K. Kdor te številke ne sprejme in ne plača, »aj jo takoj vrne, ker se sicer smatra za sprejeto. Od sedaj naprej bo Planinski Vestmk redno izhajal vsak mesec in prva letošnja Številka izide še ta mesec. Planinski Vestnik je tre-ba naročiti in zato se naj naročniki nemudoma javijo in plačajo v dnišveni pisarni Slov. Plan. Društva, Kralja Petra trg št. 2. Naročnina novega Planinskega Vestnika znaša za letos 70 K. PEsaae>caocaacc!nnoQnD£!acaaacasEasc Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!" Za rezervni sklad UJU. — Povcrjeništvo LJubljana. Prostovoljni organizačni davek — 1921. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) 3. izkaz. Po 326 K: Šaleško učiteljsko društvo. Prispevali so: A ranic Jože, Cugums Jože, Cabal Slavka, Cuček Jože, Dolenc Helena, Fister JulSi, Gorišek Simon, Gradišnik Stanko, Košar Agneza, Kurnik Franc, Lazar Mara, Lukman Ivan, Lukinan Riza. Petrič Iva, Piano Mara, Pokeržnlk Ferdo, Skala Anton, Smolnikar Ivan, Stopar Vinko, Tajnik Miloš, Trobej Alojzij, Trobej Cilka, Viher Leopold, ; Vittine Jože, Vrečko Jakob, Vrečko Martin, Veber Valentin, Rozman Avgust, Mazlu Alfonz, Skaza Franc, Hribermk Franc, Smolnikar Jadviga p'j 10 K; Kogelnik 6 K. Po 280 K: Učiteljski krožek — Ribnica, Dolenjsko. Znesek zbran na sestanku L 1920. Posnemanja vredno 1 Zdravo vrli predsednik in vrli zbor ovale i! Po 100 K: Wudler — Ljubno. Po 40 K: Turk Anton in Viktorija Jema-nova — Dol pri Ljubljani. Po 24 K: Pavla Buho-va — Vrhnika. Znesek je bil poslan 13. 1. 1920 na naslov »Učit. Tovariša«; zadeva je torej zdaj i uravnana. Po 20 K: Angela Ivanuševa — Vurbers i pri Ptuju; Sadar Vendelin — Ljubljana. — Dana-! šnii izkaz 810 K. Prej izkazanih 17.543 K. Skupni 18.353 K. Ivan Petrič, Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU. — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Večletno jamstvo! I---— f| Ugodni plačilni pogoji! Tvrdka JOSIP PETELINC LJUBLJANA — Sv. Petra nasip št. 7 O M •fm > 03 Z se priporoča kot edina tovarniška zaloga šivalnih strojev Gritzner v vseh opremah. Materijal in izvršba predvojna. Istotam se dobivajo igle, strojni deli za vse sisteme strojev, strojno olje, toaletne potrebščine, modno blago in galanterija. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna " strojna popravila. 525 p B iS o' Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 7 (tik gostilne „Pri fajmoštru".) Večletno jamstvo! || Ugodni plačilni pogoji! Učimo se srbohrvaščine! V ta namen nam bo najbolje služila dr. Josipa Menceja mmM^ri^m ki jo je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in se dobiva v knjigarni Učiteljske tiskarne komad po 9 kron. Koledarji za 1921! Jugoslovanski poslovni koledar (v obliki knjige) po K 30 — Jugoslovanski koledar (stenski blok koledar) n K 30 — Slov. pisarniški koledar (tedenski) " K 28-— Beležni koledar „ k 24 — Stenski koledar (dvostranski na lepenki) * K 10 — Žepni koli darček v platno vezan „ K 18 — . B navadni „ K 12 — mali , K 380 razprodaja „Knjigarna Učit. tiskarne" v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. RISANKE iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4'—. razprodaja Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust! bbbbbbbbbbbbqbbbbbbbbbbbbbbbbbbb Ali ste že pristopili kot član (članica) k Tvornici učil? BBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBOnBBBBO Od 1. decembra 1.1. vse knjige za 20% ceneje. \ Za našo mladino! - Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II., III.. IV.. V., VI. zvezek po . . . . K 12 — Andrej Rnpfc „ „ , L, II., III., V., VI. zvezek po.....„ 12 - Mišjakov Julče: „ . I., II., HI., IV., V., VI. zvezek po . . . „ 12"- Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I in 11. zvezek po........12"— Pav. Flerfe; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po......,12"- I? Babica pripoveduje. Spis za mladino po Marko Senjanin: Slovenski Robinzon ..... Nadalje: Rab. Tagore: Povestice........... Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi......... Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica........ „ Bob za mladi zob (pesmice) . . . Dr. Ivan Lah: Dore............ Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)...... 12 15 12 — 30,-12 — 12 — 10 — 3- Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pusice (peresnice) po K 5—, 6—, 8'40. 9—, 25'—, 30—. >2< Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flere. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - - ■v Ca!c|t{ Iiof H* in ni. stop. je pošla. Na razpolago Hot. so pa še: I. stop. 2. štev. 5 K, II. stop. 2. štev. 8 K, m. stop. 2. štev. 14 K. Pravkar je izšla tudi 3. štev. II. stop. Cena: 14 K. K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron. Q)<5> K -isto Učiteljska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje nove knjige: DoSŠlia solz El®an9'< enodejanke: I. Dva svetova. II. Dediščina. III. Trpini. Otrn^lil CiAt*r DrugI predelani natis. Sestavila Marica Gregoričeva (Stepanfifeva). uuci igrice za mladino otroških vrtcev in ljudskih Sol. Broš. K 16'—. H. PODKRFIJŠEK: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K. Mamen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas. Spisal MIHREL PRESL, prof. na državni obrtni šoli v Ljubljani, broš. K 14-—