Tednik Gla silo S OjC i a listicne zveze del ornega 1 j bdtit^a: žaPodta v je št. 2 PTUJ, 15. januorja 1965 din 25 Letnik XVIII. »Teodo zahtevale precejšnje števi- o prizadevnih ljudi iz Ptuj-i, ki lx>do pomagali priredil veni:mu >dboru. da bodo gostje, ki bodo orispeli v Ptuj, imeli občutek, ia so v kraju, ki je povabil !iu- li zato, da h\ jim prikazali ne- T E D N I K« — petek, 15. januarja 1965 Stran 2 Razgrnjen urbanistični načrt za Velilco \edeljo in Ormož ter oicolico v Ormožu na mestnem trgu 2 je že dalj časa občanom obči- ne Ormo2 na vpogled urbanistični načrt Ormoža in okolice ter urbanistični natrt Velike Nedelje. Oba urbanistična načrta bo- sta razgrnjena do 15. tega meseca. Na to prične javna razprava na zborih volivcev. Urbanistična načrta predvidevata razvoj in gospoda-rski napredek do 1991 leta. Kakšna bosta Velika Nede- lja in Ormož z okolico čez 26 let, kako se bodo razvijali urbani- stično urejeni kraji in kako oni, ki nimajo urbanističnega na- črta. * Čeprav še ni javnih razprav o urbamStičnem načrtu Velike Nedelje, .so Velilkonedeljčam z njegovo vsebino temeljito se- znanjeni. Okvirni urbanistični program občine Ormož predvi- deva, da bo Velika Nedelja lo- kalni oeniter, kjer se bo v pri- hodnjih 26 letih število prebi- valcev povečalo od 319 na 660. To narekuje potrebo po novih zazidalndh površinah, ki morajo vsestransko u9trexa'ti nadaljnje- j rftu razvoju tega kraja. Pri tem se seveda predvsem upošteva pravilna in pravočasna preskr- ba Ti vodo, možna ureditev cest in ostalUi komunikacij, ki so po- trebne za nastanek in nadaljnji razvoj naselja. Urbanistični načrt Velike Ne- delje predvideva gradnjo nase- lja že ob za&eti gradnji severno od cesite II. reda Ormož-Ptuj. Ta gradnijia se bo širila po urbani- stičnem načrtu severno od kri- žišča ceste z, železnico v Mihov- cih, katera površina meri pri- bližno 12 iin pol hektarjev. To je predviden prostor za gradnjo individualnih stainovanjskih hiš, na kaiterem območju je že po- stavljenih 11 zgradb. Po urban-iističnem načrtu je pri Ve3'iki Nedelji predvidena graditev 66 hiš in bo po realiiza- ciji urbatnističnega načrta to strnjeno naselje sestavljalo 77 stanovanjsikih zgradb. Gostota bi naj bila 63 prebivalcev po hektarjoi, kar je vsekakor ugod- no. Tudi lokacija naselja je ugodna, saj je v neposredni bli- žini železnaška postaja, avtobus- no postajiališče, 3 kilometre je oddaljeno mest/o Ormož, ki je so- časno tudi središče občine. Ve- lika Nedelja je kulturno, gospo- darsko iin politično zaokrožena enota, ki ima popolno osemilet- ko. krajevni urad, pošto, trgo- vino, zadružni dom in drugo, ta- ko da ye osikrba za prebivalstvo v celoti rešen-a. Seveda bo treba skladno z realizacijo urbanistič- nega načrta pri Veliki Nedelji misliti na ustanovitev otroškega vrtca in hitreje razvijati tiste usluge krajevne skupnosti, ki si jih občani želijo. Zazidalno območje je gradbe- no prosto zemljišče. Vse štiri ob- stoječe In nove ceste se bodo z enim priključkom priključile na cesto Ormož—Ptuj, ki bo takrat nekoliko širša od dosedanje. Ob tem priključku je p^dvideno avtobusno pKJstajališče, poleg obstoječega gostišča. Gradbena površina je ravna, slaba stran gradbenih parcel pa je visoka podtalna voda. Nove zgradbe bodo po urbanističnem načrtu razporejene tako, da bo moč na- praviti primerne dovoze, glede sonca bodo primerno razporeje- ni in odmaknjene ena od dru- ge. Predvidene enodružinske hi- še bodo visokopritlične. Glavna cesta od avtobusnega postajali- šča do zadružnega doma bo ši- roka 7 metrov, vse ostale ceste pa samo 5 metrov z jarki in pločniki. Po potrebi se bo na- selje še razvijalo vse do celte Ormož—Sejanci. Tudi Velika Nedelja bo dobila vodovod Urbanistični načrt za Veliko Nedeljo predvideva med osta- lim tudi zgraditev vodovoda. Iz vodobraina na Hajndlu je po pro- fjektu predvideno, da se Velika Nedelja priključi na mestni vo- dovod. To bo za Velikonedelj- čane i>recejšnja pridobitev. Ka- nalizacije pri Veliki Nedelji ni, zato bo treba pri hišah zgraditi greznice in pozneje predvideti kanailizacijo. Električno omrež- je je speljano do neposredne bli- žine predvidenega naselja in ga bo' treba samo razširiti. Pritožbe na urbanistični načrt v Ormožu na Mestnem trgu 2 sta razgrnjena urbanistična na- črta Ormoža in Velike Nedelje. Ob tej priložnosti si občani lah- ko pogledajo makete centra me- sta Ormoža in makete Ljuto- merske ceste ter del Hardeka. Na vpogled je tudi dopolnilni zazidalni načrt individualne sta- novanjske cone in zazidalni na- črt Velike Nedelje, program ure- ditvenega območja mesta Ormo- ža, okvirni program mesta in njegovo vplivno okolje in zazi- dalni načrt mesta Ormoža. Dnevno si ogleda urbanistični načrt povprečno nad 20 obča- nov, v sobotah in nedeljah pa "več. Tudi otroci so si skupinsko ogledali razgrnjeni urbanistični načrt in se zanimali za perspek- tivni razvoj teh krajev. Krajevni odbor SZDL bo za- radi žolčnih protestov nekaterih prizadetih posanrezniikov skical s prizadetimi javno tribuno o ur- banističnem načrtu pri Veliki Nedelji, katere se bodo udele- žili predstavniki občinske skup- ščinne Ormož, predstavniki družbeno r>olitičmh organizacij in tozadevni strokovnjak, ki bo prizadetim pojasnil urbanilstični načrt. Vsekakor pa je treba pred javno tribuno dojeti vsebino ur- banističnega načrta, ki bo znat- no vplival na lepšo ureditev kraja. Razgrnjen urbanistični načrt za Veliko Nedeljo in Ormož Ustanovllena podružnica SZDL LItmerk Živahna diskusija o sta- novanjskih, komunalnih in šolskui problemih, Prejšnjo nedeljo je bila usta- novna konferenca podružnice KO SZDL Ormož v Litmerku. Te svečanosti se je udeležilo 79 čla- nov SZDL. Potreba po ustano- vitvi podružnice SZDL v Litmer- ku se je kazala precej časa. Ce- sto so slišali pobiralci članarine SZDL v Litmerku, na Lešniškem vrhu in na zgornji Lešnici pikre ter opravičene pripombe, čemu so občani vseh treh krajev druž- benopolitično in kulturno vezani na Ormož. Res je KO SZDL Or- mož s priključitvijo teh članov SZDL znatno povečal število članstva, toda š tem ni bil dose- žen za-žieljen uspeh, temveč na- sprotno, prebivalci so se srečevali z izrazitimi težavami, med katere vsekakor sodi preoddaljenost od Ormoža in Ivanjkovec. To je bil vzroki, da se niso udeleževali sestankov, predavanj, sej in po- dobno. Vzrok družbenopolitične neaktivnosti je jasen in oprafvič- Ijiv. Da bi volivci hodili 7 km ali uro in pol daleč na zbore voliv- cev, ni moč pričakovati. Zato ni rudno, da ti občani niso bili se- znanjeni z družbeno političnimi dogajanji, niti s krajevnimi in ob- činskimi problemi, v teh treh vaseh je od vseh volilnih upravičencev 75 odst. čla- nov SZDL in menijo, da bodo število članstva še povečali. Na ustanovni konferenci podružnice SZDL, ki je bila skrbno priprav- ljena, je prečita! poročilo IVAN majcen, v imenu Občinskega odbora SZDL občine Ormož pa je konferenco pozdravil ALOJZ bA- lazic. Poročilo kot poznejša diskusija sta obravnavala stanovanjske, šol- ske, komunalne in nekatere dru- ge probleme. Glede stanovanjskih problemov so na konferenci ugo- tovili težave z dotrajanimi in s slamo kritimi lesenimi viničari- jami, ki so jih nekateri kupili po zakonu o viničarskih odnosih in morajo sedaj zanje plačevati zgradarino. Na drugi strani pa imajo ti ljudje precejšnje izdatke s popravilom dotrajanih hiš. Na- vzroči so bili mnenja, da bi naj skupščina občine Ormož za dotra- jane zgradbe opustila zgradarino. Tudi diskusija o komunalnih problemih je bila zelo živahna in plodna. Govorili so predvsem o popravilu in izboljšanju cest ter so na konferenci sklenili, da bodo poleg prispevka za ceste s pro- stovoljnim delom uredili še ne- urejene ceste, seveda s pomočjo Kmetijske za!druge Ormož, ki bi naj nudila ustrezno mehanizacijo in prevoze. Nadalje so želeli, da bi naj občinska skupščina v bo- doče upoštevala izpiranje obdelo- valnih površin v Litmerku pri obdavčevanju. Tudi matere so diskutirale in zahtevale, da bi oddaljeni otroci do tretjega razreda imeli dopol- danski opuk. S tem bi bilo rešeno vprašanje težav oddaljenosti otrok, ki se iz šole vračajo v temnih večernih urah v vsakem vremenu. To pereče vprašanje je :noč rešiti tako, da bi otroci iz Ormoža in bližnje oklice imeli popoldanski pouk. Prebivalci Litmerka in bližnje okolice si želijo predavanja DU o zdravstvu, o vzgoji in negi otrok, o kmetijstvu, o industriji, o per- spektivnem razvoju občine in drugem. Navzoči/so bili seznanjeni s pri- pravami na volitve in izvolili so tri delegate v krajevni odbor SZDL Ormož. Na avtobusni postaji v Ptu.iti ča kajo mlad! In odrasli tudi na top iejše dni Večja skrb za člane ZB NOV na ormoškem območjn Se vedno nerešeni stanovanjski problemi neka- terih borcev. nekateri borci-ostareli kmetje, niso preskrbljeni. problemi članov zb niso sa- mo problemi posameznikov, ampak problemi ce- lotne skupnosti. ali smo za člane zb storili do- volj in kaj je treba v bodoče storiti v manj razvitih občinah, da bomo izboljšali življenj- ske pogoje borcev? Na prihodnji seji Občinske skupščine Ormož bodo občinski poslanci temeljito in vsestran- sko analizirali težave in proble- me borcev v občini in na osno- vi teh nakazali ustezno rešitev. Čeprav so v občini že doslej skušali reševati probleme čla- nov ZB NOV skladno z materi- alnimi možnostmi, je bilo na predzadnjem občinskem plenu- mu SZDL občine Ormož ugoto- vljeno, da se še vedno nekate- ri člani ZB srečujejo s precej perečimi pix>blcmi. Zatg je ple- num ustrezno gradivo posredo- val občinski skupščini po kate- rem bo v kratkem razpravljala. Prizadeti so predvsem ostareli in nezaposleni borci. V občini je 437 članov ZB in od teh jih je 122 interniraincev; 297 članov pS je bivših borcev v NOV. Ti podatki zgovorno ka- žejo značaj narodnoosvobodil- nega gibanja v občini, ki se je zgodaj pričelo in je bilo kmalu zadušeno s smrtjo dveh narod- nih herojev, Kerenčiča in Megle. Koncem 1943. leta je načrtno zaživelo narodn{>osvobodilno gi- banje v občini pod vodstv'om KPJ, Materialna osnova zaposlenih in upokojenih borcev je še do- kaj zadovoljivo rešena, saj pre- jema od 162 zaposlenih članov zb le 31 borcev pod 30.000 di- narjev mesečnih prejemkov. To so predvsem nekvalificirani in strokovno neusposobljeni delav- ci, ki jih je treba v najkrajšem času vključiti v sistem strokov- nega izobraževanja. Med njimi so tudi zelo zaslužni člani zb ki so bili v povojnem obdobju po- litično aktivni in zato niso imeli priložnosti za strokovno izpopol- njevanje. Tem borceA je treba sedaj nuditi potrebne pogoje za študij na srednjih in višjih šolah. Problem borcev - ostarelih kmetov s posebnim problemom se v tem obdobju srečujejo kmetij- ske občine. Te nimajo razvite industrije, kmetijska proizvod- nja pa iz raznih razlogov še ni prešla na raven industrijske proizvodnje. Borci — ostareli kmetje so na svojih domačijah po več deset- letnem trdem delu izčrpali svo- ie moči. Predvsem ti ostareli borci se srečujejo s socialnim problemom, kar pa ni problem posameznikov, temveč predvsem družbeni problem. Občinska skupščina Ormož rešuje socialne probleme osta- relih članov ZB s priznavalnina- mi v okviru svojih možnosti. Let- ne priznavalnine v občini zna- .šajo od štiri do osem tisoč dinar- jev, okrajno prizn.valnino po 15 tisoč diinnarjev p jemata dva borca, republiško priznavalnino mesečno po 11.000 dinarjev pa tri osebe. v letošnjem letu je pričakovati, da se bo število ob- činskih priznavalnin zvišalo za pet oseb. Vzporedno s tem bodo letos zvišali občinske priznaval- nine od 4 na 6 tisoč in od 8 na 10 tisoč dinarjev. Kakor občin- ske priznavalnine, tako imajo tudi okrajne priznavalnine zna- " socialne pomoči ekonomsko šibkim borcem, ki imajo poseb- no dobo v dvojnem štetju od le- ta 1942. Prednost pri dodeljevanju pri- padajočih priznavalnin naj imajo tudi v bodoče tisti člani ^B, ki jim je priznana dvojna ^^ba in pomoči potrebne druži- ne umrlih borcev. Priznavalnin naj bodo deležni tudi tisti člani ZB. ki zaradi starosti ali bolezni predstavljajo akutne socialne probleme. Kako ie s priznanjem delovne dobe v občini je priznana dvojna delr>\T-ia doba 84 članom ZB enojna pa Precej prošenj še nerešenih. '[ V drugi polovici lanskega leta je ZIS razpravljal in sprejel za- ostrene pogoje za priznavanje dvojne in enojne delovne dobe. Tako se v delovno dobo prizna čas, v katerem je borec sodelo- val v organiziranih oblikah na- rodnoosvobodilnega gibanja pod vodstvom KPJ. Krajevni odbori se naj v bo- doče varujejo lahkomiselnega in neodgovornega izdajanja po- trdil in izjav za priznanje de- lovne dobe. Stanovanjski problemi borcev Čeprav imajo stanovanjski problemi borcev prioritete, še vedno stanujejo na območju občine Omrož tri družine bor- cev v nezdravih stanovanjih, 6 družin v premajhnih stanova- njih in 12 družin v neprimernih stanovanjih. Stanovanjski pro- blem borcev bodo rešili z dogra- ditvijo novih stanovanj pri To- mažu in v Ivanjkovcih. Večja skrb za ureditev okolice spominskih plošč Spomeniki in spominske plo- šče predstavljajo zgodovino NOV. katere pridobitve je treba neprestano varovati in negovati. Zato mora biti urejevanje spo- menikov in okolice osrednja skrb vseh krajevnih čini- •el.iev in ne samo krajevnih od- borov ZB. Drago Rizmaa PIRPRflVE NJI VOLITVE V ORMOŽU Pred kratkim je Občinski od- bor SZDL občine Ormož skhcal posvetovanje s predsedniki kra- jevnih organizacij SZDL in s šefi krajevnih uradov, na katerem £0 se pogovorili o pripravah na volitve. Od 15. do 22. januarja bodo anketirani občani na ob- močju, za katero bodo izvoljeni novi odborniki. Anketa bo tajna in bo vsebovala vsa pomembnej- ša vprašanja, s katerimi bo moč spoznati želje in predloge obča- nov. Na posvetovanju so bile navzočim razdeljene tiskovine. Da bo akcija čim bolje uspela, bodo poskrbeli krajevni odbori SZDL in njihovi volivni odbori. Tudi na sestanku s predsed- niki sindikalnih podružnic ob- čine Ormož so navzoči dejali, da se bodo vsestransko in temelji- to zavzeli za pravočasne pri- prave na volitve. Na sestanku so govorili tudi o volilnih zborih, ki bodo evidentirali kandidate za odbornike občinske skupšči- ne in za odbore sindikalnih po- družnic. V kratkem bodo na ob- močju občine kadrovska posve- tovanj.a o republiških jTi zveznih kandidatih za poslance. Na območju občine urejajo tu- di volilne imenike, ki jih bodo v kratkem izpopolnili in uredili. Uspešno izobraževalno delo na ormoškem območju Na tekočo izobraževalno sezono se je Delavska univerza Ormož temeljito in vsestransko pripravila. Med drugim je pripravila tudi se- minar za predavatelje. Na semi- narju je bdio predavanih pet tem in sicer: o programiiranju, o psiho- fizičnih osnovah izobraževanja, o metodiki in metodah izobraževanja odraslih ter o oblikah in metodah dela v večerni politični šoli. V tekoči izobraževalni sezoni .so bili izvedeni trije seminarji o hi- gienskem minimumu, katerih se je udeležilo 76 slušateljev. Udeležili so se jih tisti zaposileni, ki imajo opravka z živili v javnem prome- tu. Pri tovaiml »Jože Kerenčič-« v Ormož se bo v letošnjem februarju polkvalifikacijo kovinske stroke in pliaistionih ma^s. Doslej sio tečajniki opravili 95 učnih ur od 200 pred- videnih. Tečaj obiskuje nad 20 slušaiteljev, ki si želijo pridobiti | ustrezno strokovnost in seveda po- litično razgledanost. Proti koncu tega meseca bo tudi ':'!■] gradbenem podjetju »Ograd- v Ormožu ustanovljen podoben te- čaj gradbene stroke. Pri trgovskem podjetju »Zarja« Ormož bo v letošnjem februarju začela poslovodska šola, ki bo po predvidevainju trajala eno in pol do dve leti Predavanja bodo tra- jala 900 učnih ur, čas trajanja šo- le pa bo odvisen od zavzemanja in marljivosti slušateljev. V občini deluje večerna politična šola, ki ima 8 oddelkov in nad 200 slušateljev. Štirje oddelki prve stopnje ve- černe politične šole so v Podgor- cih, pri Velaiki Nedelji, pri Tomažu in na Kogu, trije oddelki druge stopnje pa v Ormožu, pri Miklav- žu in v Ivanjkovcih, oddelek za upravljalce pa v Ormožu. Delo v vseh oddelkih se normalno odvija in bodo vsi oddelki večerne poli- tične šole končali s predavanji v (Nadaljevanje na 5. strani) Zlasti zdravstvo potrebno širše pomoči (Nediljevanje s 1. strani) Širši skupnosti, zlasti pri social- nem zdravstvenem zboru in pri skupščini Slovenije, ker ni mo- goče v nedogled ostati v takem stanju v mejaii lastnih možno- sti; te se še kljub vsestranskim prizadevanjem v doglcdnem ča- su ne bodo spremenile. Niso pa še opisani problemi zdravstve- nih postaj v občini, zobne am- bulante itd., ki prednjo sliko samo Izpopolnjujejo s svojimi potrebami. Na posvetovanju 11. 1. 1965 je obveljalo mnenje, da se po sklepanju pogodb med zdrav- stvenimi ustanovami in med za- vodom za socialno zavarovanje stanje v ptujski in ormoški ob- čini ne bo spremenilo, ker se morajo pogodbe ravnati po možnostih v obč. in ne morejo načenjati neodložljivih proble- mov, ki bi jih glede na obvez- nosti tio vsega prebivalstva mo- rali, ker ti to pričakujejo in tu- di zahtevajo. Potrebno razumevanje okrajne in republiški; skupščine tudi za ptujske in ormoške probleme Navzoči predstavniki zdrav- stvenih ustanov in oddelkov ki, dr. Mrgole, poslanka Jožica dr. Poznik, dr. Frank, dr. LuSic- Suhadolnik, Adi Šarman, dr. Vi- senjak in drugi so prikazali, skupno s predsednico občinske skupščine, stanje glede na zdravstvo v občini, potrebne mere za izboljšanje sedanjega stanja in možnosti, da se bo morala z zdravstvenimi proble- mi v občinah Ptuj in Ormož po- muditi poleg okrajne tudi re- publiška skupščina in bodo tu- di morali določiti zaporedje po- moči občinam, v katerih bosta morali biti prej ali slej tudi ptujska in ormoška občina. Poslanca socialno zdravstve- nega zbora tov. Zadravec in Pavlica sta pojasnila navzočim namen vprašanj za razpravo pred zborom gled£ politike ob- čine na področju zdravstva, fi- nansiranja zdravstvenih zavo- dov, specifičnosti posameznih zdravstvenih zavodov in glede sklepanja pogodb ter sta zago- tovila, da bosta prenesla zboru vse, kar bo zbor zanimalo in kar bo zbor prenesel na repub- liško skupščino. V. J. V skladu z naraščanjem proizvodnje, produktivnosti dela in narodnega dohodka je treba nenehno razširjati materialno osnovo izobraževanja, zdravstva, stanovanjske grad- nje in socialnih služb, da bi mogli čimbolj zadovoljiti naraščajoče potrebe delovnih ljudi ter skladnejši razvoj družbe v celoti. V vseh teh dejavnostih je treba pospešiti proces de- etatizacije, pri čemer je treba ustvarjati ma- terialne možnosti, ki bodo pospeševale samo- upravljanje, samostojnost in družbeno odgo- vornost kolektivov, s tem pa bodo premago- vali nasprotja, ki izvirajo iz podedovane de- litve družbenega dela. Posebno pomembno je, da se v socialnem zavarovanju in zdrav- stvenem varstvu, ki razpolagata z velikimi družbenimi sredstvi, zagotovita neposreden vpliv in odločanje delovnih ljudi. Iz resolucije Vm. kongresa ZKJ stran 5 »TEDNIK« — pefek, 1^. januarja 1965 Siran 5 KIDRIČEVO Krafevni problemi _________s kanfeceiice KO SZDL v Kidričevem v 50. številki »Tednika« iz le- ta 1964 smo na kratko poročali o redni konferenci krajevne or- ganiizacije SZDL Kidričevo, ki je bila nedvomno ona izmed naj- uspešnejših v zadnjih letih. Or- ganizacija je v minulem obdob- ju dosegla res lepe uspehe. Za njeno delo je predvsem pomemb- no to, da si je že 1963. leta po- stavila obširen program dela za razdobje 1963-1964, in ga skoraj v celoti izvedla, če se izvzame vprašanje DPD »Svobode« in no- ve kunodvorane, kot osrednjih vprašanj za kulturno rekreaci- jo v Kidričevem. Na območju krajevne organizacije SZDL Ki- dričevo živi 2250 prebivalcev, od kaiterih jih ima 1272 volilno pravico. Medtem, ko je bilo v letu 1982 le 496 članov SZDL, je to število porastlo v letu 1963 na 756 članov, v lanskem letu pa že na 1038 ali .s.kupno na 81,6 od- stotkov, iz česar sledi, da je or- ganizacija posvetila veliko skrbi za povečanje števila članstva, pri čemar je tudi dosegla 'izreden uspeh. Zato tudi ni povsem slu- čajno, da je konferenca, na ka- teri so obravnavali tudi te uspe- he, res lepo uspela. Iz obširnega poročila na kon- ferenci je bilo nadalje moč ugo- toviti, da se organizacija ni ukvarjala samo z vprašanjem razširitve organizacije, ampak je bil njen glavni cilj nadaljnja izpopoLnitev in uveljavitev ko- munalnega sistema v olcviru kra- jevne samouprave. Ta prizade- vanja so v glavnem tudi uspela. Kidričevo ima za Ptujem največ raznolike dejavnosti; na območju krajevne skupnosti so 3 delovni kolektivi s sedežem v Kidriče- vem, 10 poslovnih enot s sede- žem matičnega p>odjetja izven. Kidričevega, 5 zavodov, 10 po- litičnih in družbenih organizacij ter 10 društev. Kljub temu pa se ni čutilo dovolj utripa življenja v kraju, ki je še do danes ostal deloma neurejen. Mnogo zaslug ima prav organizacija SZDL v Kidričevem, ki je ob izdatni fi- nančni pomoči delovnega kolek- tiva TGA in obč. skupščiine uspe- la izposlovati, da je dobila kra- jevna skupnosit popolno moder- no osemietko s telovadnico, no- vo letno kopališče, novi 6-stano- vanjski blok za pedagoške in druge kraju potrebne kadre, cestno razsvetljavo v Njiiverce, do kinodvorane in od ZD mimo šole do ceste. Pomembno je ome- niti še rekonstrukcijo dvorane za kulturne prireditve, saniranje naselja Kidričevo II.,, začcKcek urejanja naselja od kopališča proti naselju, ustamovitev novih servisov pri krajevni skupnosti za potrebe prebivalcev in kiosk v naselju itd. Zraven navedenega pa je v začetni fazi gradnja vzgojno varstvene ustanove (vr- tec m otroške jasli), gradnja av- tobusne čakalnice, gradnja de- lavnic za servise KS ter uredi- tev naselja (nasadov). Iz teh pri- merov lahko res ugotovimo velik napredek krajevne skupnosti in organizacije SZDL Kidričevo. Kar se tiče dejavnosti politič- nih organizacij in društev, lahko trdimo, da so organizacije (ra- zen DPD Svobode) lani postale aktivnejše. Kričeč je pa primer Svobode, ki je nekoč bila ena iz- med najbolj delavnih. Na konfe- renci je bilo sicer postavljeno vprašanje, ali je SZDL storila vse, da bi društvo spet zaživelo. V njem so bili sposobni ljudje, ki pa so se pritoževali, da v or- ganizaciji poslovanje ni v redu. Ko je SZDL izposlovaia revizijo poslovanja, odbor ni mogel pra- vočasno predložiti dokumenta- cije. Po pregledu pa se sploh ni sestal, da bi popravil neurejeno stanje. Tudi ni sklical občnega zbora. Tako se je kulturna de- javnost v Kidričevem odvijala zadnji dve leti stihijsko, od časa do časa je vrzel bila izpolnjena z angažmaji raznih zunanjih iz- vajalcev. V razpravi so na konferenci skušali najti rešitev glede zapo- slitve žena, ki jih je na tem ob- močju zelo veliko. Čeprav je bilo to vprašanje omiljeno z ustanovitvijo proizvodne enote EM Maribor, je problem še ved- no pereč. Zastopnika krajevne skupnosti sta obrazložila, da problem zaposlitve ženske delov- ne sile n.i tako akuten, kot ga nekateri prikazujejo. KS je iska- la žens-ko delovno silo za razna priložnostna dela, vendar ni bi- lo interesentk. Nekaj žena bo našlo zaposlitev spomladi, ko bo ustanovljena v Kidričevem de- lovna enota Pleskarja iz Ptuja. Nadalje bi nekaj žena našlo za- poslitev v samopostrežni restav- raciji, v kolikor bi se v Kidriče- vem lotili organiziranja takega obrata. Na konferenci so nato eviden- tirali aktivne družbeno politične delavce z območja organizacije SZDL Kidričevo. Bilo je eviden- tiranih 25 aktivnih ljudi, iz vrst katerih v bodoče ne bo težko iz- birati kadrov za razne potrebe. Več pomoči mladinskemu aktivu I Na zadnji konferenci krajevne i organizacije SZDL Kidričevo je , bilo tudi mnogo razprave o delu ! mladinskega aktiva v naselju. Za- j nimivo je bilo slišati, kaj je o tem j problemu povedala predsednica ! aktiva Zimic Brigita. Mnogokrat se sliši, da je mladinski aktiv ena najbolj problematičnih organizacij I v Kidričevem. Res je, da to do ' neke mere drži, toda vprašanje je, zakaj mladina ne dela in kaj ji je sploh vzelo voljo do dela. Potrebno bi bilo najprej pogleda- ti pogoje, v katerih živi. Aktiv nima svojega prostora in ga ne more dobiti. Nekaterim ni prav, da zahaja v delavski klub, drugi vprašujejo zakaj mladinski ples. Ne glede na vse to pa se postav- lja vprašanje, kam sploh naj gre mladi človek v svojem prostem času. Ker organizacija ne more ničesar nuditi mladini, ta razum- Ijvo, išče svoje izhode. Nadalje je Brigita govorila o tem, da pri- pravlja mladina zabavni program, pozneje pa bo morda priredila oddajo »Pokaži, kaj znaš«. Govo- rila je še o štipendiranju, kar je eden izmed velikih problemov mladih, ki cesto nimajo dovolj sredstev za šolanje. Štipendije pri kombinatu Ptuj Od 1. decembra 1964 dalje iz- plačuje Kmetijski kombinat Ptuj svojim štipendistom štipendijo v višini od 10.000 do 17.000 din. Najvišjo štipendijo tj. 17.000 din dobivajo štipendisti, ki / študirajo na fakultetah. Osebni dohodki po vloženem delu Pred nedavnim "imo v našem listu že na kratko poročali v no- vih pravilnikih za delitev čistega dohodka in delitvi osebnih dohod- kov, ki so bili pred nedavnim že sprejeti, razen tabelarnega dela pravilnika o ' delitvi osebnih do- hodkov, kjer je moral vmes po- seči na predlog UO in komisije za ureditev pravilnikov celo de- lavski svet. Novi pravilnik o de- litvi osebnih dohodkov v TGA točkovnem sistemu :n je nedvom- no eden najboljših doslej v tem kolektivu, saj je končno prišla do veljave delavčeva izobrazba. Vsa leta nazaj so poskušali vse, da bi pravilnik res določal vsakemu plačo po njegovi sposobnosti in vloženemu delu, toda to je vedno ostalo le formalno, ker v praksi ni prišlo do veljave Mnoga de- lovna mesta so namreč ' zasedali delavci, ki niso imeli zahtevane izobrazbe, pa so le dobivali pre- jemke, kot je pač bilo za dotično delovno mesto v pravilniku odre- jeno Po sedanjem pravilniku pa bo vsak dobil osebni dohodek po strokovni kvalifikaciji im vlože- nem trudu, kot bo izražen v uspe- hu podjetja. Ce bo na delovnem mestu, kjer je predvidena visoka kvalifikacija opravljal delo kvali- ficiran delavec, bo pač dobival Osebni dohodek kot kvalificiran, Plus ono, kar pride zraven, kot je odgovornost, fizično delo itd. Ko so obravnavali sveti proizva- jalcev delovnih enot osnutek ta- belarnega pravilnika se je točno videlo, kaj so nekateri želeli m zahtevali. Niso se namreč mogli Pom-riti s tem. da bi polkvalifi- ciran delavec dobil polea Hartne osnove še točke za polkvalifikaci- jo, češ da pač nekaj mora dobiti tudi nekvalificiran delavec Prav tu .^o bile dokazane težnje neka- terih članov kolektiva, k: vsa leta "iso hoteli nič slišati o potrebi po ^'trokovmem izpopolnjevanju, da- '''es pa zahtevajo točke na stro- kovno izobrazbo Zato je razum- '.ii^'o. da ip bil tabelam^ del ora- vilnika slavna tai-ča nap in da so sveti proizvajalcev pričeli pod tem vplivom z raznimi ooskusi /.a po- večanje števila točk To je bilo nnožno samo v tistem delu tabele, ki govori o odgovornosti na de- lovnem mestu m poskusil; vriniti v to rubriko v/sa delovna mesta. To pa je bilo nesmiselno, ki ni vodilo do r-^-^on-^^p usnpha Zato ifi. razumljivo, ponovno morala na delo komisija. Ta je mnoge predloge članov kolektiva in SP DE tudi upoštevala, vseh pa, ra- zumljivo, ni mogla. Ker je bilo treba priti do enotne linije, po kateri bi naj sveti delovnih enot dokončno izdelali svoje pravilni- ke, je delavski svet podjetja od- | redil stopnje odgovornosti in do- ločil, katera delovna mesta spa- dajo v določeno stopnjo. Le na ta način se bo doseglo, da bodo kri- teriji povsod približno enaki. Mnogi namreč niso ločili, kaj so pogoji dela im kaj je sploh odgo- vornost in, da so povsod mesta, kjer se zahteva večja odgovor- nost od drugih. Tabelarni del pravilnika je res zajel vsa področja, ker bo vseka- kor vzpodbudno za vse članfe ko- lektiva, ker bo res vsak dobil do- hodek za opravljeno delo. Vred- nost točke bo, razumljivo, odvisna od proizvodnje in bo zato interes do dela toliko večji, saj se bo upadanje proizvodnje tudi odraža- lo v manjši vrednosti točke. Zato ne more biti nikakega dvoma v ta .sistem. Pravilnik je tako dosegel komčno svoj osnovni cilj stimuli- ranja po vloženem delu in je nedvomno zraven uvedbe 42-ur- nega tednika, sprejema statuta podjetja in sprejema organizacij- ske sheme podjetja doslej največ- ja pridobitev kolektiva. V letošnjem letu je pred kolek- tivom TGA velika in odgovorna naloga. Proizvodne naloge so ve- like, podjetje pa se bon s pre- cejšnjimi težavami, ker električ- ne energije še vedno ni dovolj. Tako bo treba napeti vse sile, da se premostijo vse težave. Toda novi sistem je sedaj tu in delovni kolektiv v TGA bo gotovo zado- voljen in bo ob koncu leta moč z zadovoljstvom ugotoviti sadove skupnega dela. -ko- Varčevanje i liravlem Kmetijski'kombinat Ptuj si pri- zadeva na dva načina čim več prihraniti z zmanjšanjem števila izgubljenih delovnih dni zaradi obolenj. Pri sprejemanju v službo daje prednost popolnoma zdravim, med zaposlitvijo pa jih poskuša HTV služba v podjetju obvarova- ti pred raznimim poškodbami in obolenju s poučevanjem, kako se naj obvarujejo nezgod in kako si naj zaščitijo zdravje Kljub temu prizadevanju pa ie utrpelo podjetje v 1963. letu zaradi obolenj 11.276 izgubljenih delov- nih dni in v 1964. letu 12.697, kar predstavlja za obe leti 18,991.992 din nadomestila osebnih dohod- kov, k; jih plača podjetje za čas obolenj Podjetje proučuje vzro- ke, kako se je moglo v 1964. letu kljub zmanjšanju števila zaposle- nih za 111 oseb vsota nadomestila osebnih dohodkov za čas obolenj povečati za 3.617.000 din. V primerjavi vsote 18,991.992 din za nadomestila z vrednostjo 1964. leta pridelanega mošta, bi lahko lekli, da bi morali pridelati letno nad 110 noo litrov mošta samo za pokritje izgubljenega nadomestila v dveh minulih letih In če še primerjamo, da bi oo- treboval Kmetijski kombinat Ptuj letno vsaj 40 milijonov dinarjev Dosoiila za stanovanjsko izgrad- njo, za katero je cela vrsta zelo perečih stanovanjskih vprašanj in da je potrebnih v dveh letih sko- raj 20 milijonov dinarjev za na- domestilo za čas obolenj, ki ga mora plačati podjetje, je toliko bolj razumljivo, da se Kmetijski kombinat Ptuj resno bavi z vpra- šanjem, kako zmanjšati z večjo previdnostjo pri delu in z večjo občutljivostjo do zdravja zaposle- nih izdatke m na drugi strani po- večati vsote za stanovanjsko gra- ditev in za druge potrebe, ki lahko vplivajo na dvig življenj- ske ravni. Pisma aredništvjt Pozabljena cesta Letošnjo zimo se je prvič zgo- dilo v zadnjih letih, da cestna uprava ni plužila okrajne ceste Podleže—Medvece—Sestrže. Upo- rabniki ceste upravičeno vprašu-j jemo, kdo je odgovoren za tako malomaren odnos cestne uprave do prometnih cest. 2e več dni je ves promet na tej relaciji ustav- ljen. V te vasi ne more niti re- šilni voz, niti terenski zdravnik. Razen tega v teh dneh cepijo ve- terinarji živino in upravičeno kri- tizirajo, ker okrajna cesta II. re- da ni očiščena. Vsa leta so na- vedeno cesto plužili in nikdo ne ve, zakaj se to ni zgodilo tudi letos. Delavci, ki imajo na delo tudi do 10 km daleč smo zaskrb- ljeni, če še novi sneg žamete se- daj prehojeno pot. Nismo zahtev- ni, vendar želimo, da cestna uprava upošteva naše težave. Anton Dvoršak Bom ri^v '^t Dne 7. januarja 196,5 popoldne je začelo goreti pod odrom za- družnega doma v Dornavi. Dalj časa se je po dvorani ši- ril dim, vendar se za to nikdo ni zmenil, ker so bili mnenja, da prihaja dim v dvorano skozi le- sen oder iz kleti, kjer so talili smolo v brzoparilniku. Pri prolaganju parketa uporab- ljali raztopljeno smolo. V ta na- men je bil določen parketarju prostor v kleti, kjer je speljan tudi dimnik. Dimovodna odprtina v dimnik ni bila pravilna, kar je ogrožalo leseni oder v dvorani Ob kurjenju je začel tleti tram, ■ s katerega se je začelo nemoteno razvijati tlenje pod odrom, dokler ni prišlo do vžiga. O nesreči so j bili takoj obveščenj domači in j ptujski gasilci, ki so skupno s prebivalci preprečili večjo škodo. i Vzrok tokratnega požara je ne- pravilno speljan dimovod v klet- nem prostoru. S. P. Nfiklonjeni so tudi sno- zeitisklm študentom Ob pomoči raznih gospodarskih organizacij, kjer prakticirajo ino- zemski študentje, praznujejo ti lahko pri nas svoje državne pra- znike. Na primer v decembru 1964 so praznovali svoj praznik ce- publike študentje iz Kenije, ki študirajo v .Jugoslaviji. Kmetijski kombinat Ptuj je prispeval za to priliko 'i zaboje buteljk. Več štu- dentov je snelo s steklenic re- klamne etikete in jih spravilo kot drag spomin na praznovanje dne- va republike Kenije v Jugoslavi- ii. Danes skrbimo, da bodo otroci lutri dobri delavci Tudi letos so delovne organiza- cije omogočile otrokom prijetno praznovanje ob novoletni jelki. Na vseh šolah so bile novoletne prireditve, dedek Mraz pa je obi- skal še otroke po vaseh. Delovne organizacije, starši in šole so pri- pravili tudi obdaritve cicibanov m šolskih otrok. Praznovanje je bi- lo različno. Kjer je več iniciativ, več koordinacije, več prijateljev mladine je tudi praznovanje bilo bolje pripravljeno. Prosvetni de- lavci so se trudili, da so bile pri- reditve pripravljene s kvalitetni- mi kulturnimi programi. Sodelo- vanje otrok v pripravah je bilo zelo živahno in željna pričakova- nja so se tudi uresničila. \ V nekaterih šolah so prisostvo- vali predstav^niki podjetij, prines- li so kolektivna darila pionirjem in jim osebno zaželeli veliko uč- nih in delovnih usipehov v letu 1965 Predvsem moramo pohvaliti delovno organizacijo PLESKAR, ki je prek svojih predstavnikov podelila pionirskemu odredu šole Podlehnik televizor Člani delav- skega upravljanja pa so obljubili dobrim pionirjem še izlet po Jugo- slaviji. Trgovsko podjetje MER- KUR je šoli »F Osojnika« dalo tudi televizor, pred leti pa magne- tofon Ostala trgovska podjetja so obdarila otroke v tistih krajih, kjer imajo svoje trgovske poslo- valnice Podjetja IZBIRA je na šoli Polenš.'k obdarilo pionirje z oblačili in ostalimi potrebščinami. Kmetijska zadruga HALOZE je tudi prispevala denarna sredstva več šolam. Predstavniki podjetja Strojnih delavnic so letos obdarili vse otroke v Gruškovju Pohva- liti moramo še delavske samo- upravne organe Petovio. LE.S-a, Tovarne aluminija in glinice Ki- dričevo, Tovarne volnenih izdel- kov in Konusa — obrata Maj- šperk. Kmetijske zadruge »Jože Lacko«, ki so omogočili prazno- vanje otrokom v vaseh. Trgovska podjetja PANONIJA, IZBIRA in MERKUR pa so obdarila tudi ci- cibane v Ptuju. Nekatere šole pa tudi letos niso prejele od organizacij kolektiv- nih daril. To predvsem zaradi te- ga, ker pionirski odredi in delov- ni kolektivi niso med letom ustva- rili sodelovanja. Ze dalje časa priporočamo šolam in pionirskim odredom, da vabijo na pionirske konference predstavnike delovnih kolektivov. Tudi delovnim organi- zacijam smo priporočali, da bolj sodelujejo s šolami in pionirski- mi odredi, nad katerimi imajo patronate. Na žalost kažejo neka- tere gospodarske organizacije še vedno premalo razumevanja. Le- po je in prav, če delovne organi- zacije že v otroških letih skrbijo za svoje bodoče proizvajalce, da jih večkrat obiščejo, ker bodo le tako lahko spoznali njihovo živ- ljenje. Nekatera podjetja dajo pionirskim odredom kolektivna darila, plačajo izlete ob zaključ- ku šolskega leta, podpirajo 4-Mske kuhinje. To ne predstavlja za de- lovno organizacijo velikih slror- kov, učencem pa veliko koristijo in vzgojno vplivamo na njihovo razpoloženje pri delu in učenju. Ne sme nam biti vseeno, kakšni bodo naši bodoči delavci, proizva- jalci, upravljavci. Ze v otro.ški dobi skrbimo za njihovo zdravje, omogočimo jim srečno mladost, pomagajmo jim, da dosežejo svoj poklic, vzgajajmo jih v duhu to- varištva, da bodo nekoč dobri ae- lavci in dobri ljudje. Izpolnjujmo svoje dolžnosti, ker le tako lahko pričakujemo od mladih nadaljno delovno ustvar- jalnost, tovarištvo in spoštovanje. a. 2. Zaščita pred slinavko in parkSjevko Kmetijski kombinat Ptuj je dal preventivno cepiti vso živino na živinorejskih obratih. Kljub ugo- tovljeni okužbi s tema boleznima v bližnjih vaseh te bolezni med čredo goveda na obratih kombi- nata doslej niso ugotovili. V pri- meru infekcije goveda na kombi- natovih obratih bi nastala v naši skupnosti ogromna škoda, ki bi močno prizadela naše skupno go- spodarstvo v občini. Tudi s pri- zadetim.i kmetovalci v vaseh blizu Ptuja, ki jih je prizadela ta ne- sreča, ljudstvo sočustvuje, ker se zaveda težke škode za gospodar- stvo, s katerega mora biti pokon- čana vsa živina in zakopana. Vsako leto odkupljenih več sto hektarov zemljišč v času od 1962. do 1964 leta je odkupil Kmetijski kombinat Ptuj od kmetovalcev v ptujski občini skupno 1.514 ha zemljišč za sku- pno kupnino 270,499.000 din. V le- tu 1963 je bilo odkupljenih nad 800 ha in izplačanih nad 145 mili- jonov dinarjev. r^ad 1,200.000 din za življenjski standard Med vplivne potrošnike vseh industrijskih proizvodov živil in raznega blaga je potrebno šteti tudi člane kolektiva Kmetijskega kombinata Ptuj, ki prejmejo letno nad 1 milijardo 200 milijonov di- narjev osebnih dohodkov in jih potrošijo za življenjske potreb- ščine v vseh trgovinah na ob- močju občine in tudi izven nje. Vsai polovico tega zneska pa predstavljajo še njihovi dolgo- ročni in kratkoročni krediti za razne nabave in novogradnje stanovanjskih hišic. Žrebanje hranilnih nagrad v Komunalni banki v Ptuju i v Komimalni banki Ptuj ugo- tavljajo kon«em poslovnega leta, da so narasle hranilne vloge znatno nad predvideno vsoto. Iz podatkov je razvidno, da so zna- šale hranilne vloge začetkom pre- teklega leta okroglo 389 milijo- nov dinarjev; koncem pretekle- ga leta pa 518 milijonov dinar- jev; porast hranilnih vlog v letu 1964 129 milijonov dinarjev. V letu 1963 je znašalo število novih vlagateljev 68T, v letu 19G4 pa 861. Število vseh vlagateljev koncem preteklega leta znaša 9.260. Za leto 1963 je banka pri- pisala k hranilnim vlogam za 15 milijonov obresti, za leto 1964 pa preko 22 milijonov din. Zbiranju hranilnih vlog posve- ča banka s poslovalnico v Kidri- čevem vso' pozornost, ker je to za skupnost, kot za posameznika ze- lo koristno. Gornje številke na- zorno kažejo, da imajo ljudje v to banko popt>lno zaupanje. Ban- ka opravlja te posle za široko področje, in so pri njej številni vlagatelji tudi iz drugih občin. Zanimiv je porast vezanih hra- nilnih vlog na eno ali več let. V preteklem letu znaša ta porast 68 milijonov din. Za te hranilne vlo- ge plačuje banka obresti do 7 »/o, poleg tega pa je vsak vlagatelj, ki veže hranilno vlogo, zavarovan za vse primere osebnih nezgod. Kdor pa vloži najmanj po 50.GOS dinarjev, pa prihaja od časa do časa v poštev za .žrebanje hranil- nih nagrad. Takšno nagradno žrebanje je najmanj dvakrat let- no. Vezane hranilne vloge upo- rablja banka za dajanje gosipo- darskih posojil, ki imajo važno vlogo pri nadaljnji graditvi na- šega gospodarstva. V torek, 19. t. m., bodo opravili v Kom. banki Ptuj ob 15. uri žre- banje 20 hranilnih nagrad v skup- ni vrednosti 200.000 dinarjev. Kot glavna nagrada je športno »Rogovo'< kolo, sesalec za prah in lep porcelanasti jedilni servis. V poštev za žrebanje pride 423 vla- gateljev, od tega 53 s področja Ormoža, ki so v času od 1. juli- ja do 31. decembra lani vložili v banki najmanj po 50.000 dinarjev in vezali to hranilno vlogo na naj- manj eno leto. Nagrade bodo te dni razstavlje- ne v izložbenem oknu Komunalne banke. Žrebanje bo javno in je občinstvo vljudno vataljeTio. Preteklo nedeljo se je Ptuj po- slovil od enega svojih najvidnej- ših predvojnih predstavnikov, ka- terega ime sodi med pobudnike telovadnega gibanja našega kraja m okolice. Doma iz naprednega Središča je že kot srednješolec v Mariboru in zadnje leto v Celju spoznal, da je telovadba zelo pomemben del vzgoje slovenske mladine, ker ne krepi samo telesa in vzgaja duha, temveč dviga tudi obramb- ni duh izkoriščane domovine. Po maturi je odšel v Prago m telo- vadil v matičnem društvu pod na- čelnikom Vaničnikom. Le zlata Praga je lahko nudila upornemu slovenskemu dijaku priliko boriti se za svobodo zasužnjene domo- vine. Prežet slovanskega rodo- Ijubja se je vrnil v domovino in nastopil službo pri znai:iem so- koiskem delavcu dr. Milanu Go- rišku pri Lenartu v Slovenskih goricah, od koder je prišel leta 1909 v Ptuj, kjer se je prav tako pridružil Sokolu m postal njegov načelnik. Pod avstro-ogrsko mo- naiiiijo delo pri Sokolu ni bilo lahko, zlasti pa ne v razvpitem m nemčurskem Ptuju, kjer so tedaj skušali zatreti vse, kar le bilo slo- venskega. Temu nasilju so se lahko upirali samo redki neodvis- ni Slovenci in tej peščici se je brez strahu priključil tudi dr. Franjo Salainun. S tem je postal pionir obrambnega dela sloven- skega rodu v ogroženem mestu. Po prvi svetovni vojni se je vrnil v Ptuj in se ves posvetil urejevanju razmer v mestu in se tudi v poklicu osamosvojil. Prvi dve leti je bil načelnik, a že leta 1925 je postal starosta Sokola in ostal na tem mestu do začetka druge svetovne vojne. Med njego- vim starostovanjem se je uredilo vprašanje telovadnic in telova- dišča, število telovadnih oddelkov se je zelo povečalo In delo se je živahno razširilo tudi na druga področja. Rezultati najmočnejše- ga in najpriljubljenejšega društva v mestu so se pokazali kmalu v obširni mariborski sokolski župi, kjer se je ptujski Sokol povzpel med vodilna telovadna društva, dr. Franjo Šalamun pa je postal njen župni podstarosta. Nobenega pomembnejšega sokolskega do- godka v Sloveniji, Jugoslaviji in slovanskih deželah ni bilo, kjer ne bi sodeloval s svojimi telovad- ci. V malomeščanskih oredvojnih prilikah pa mu m uspelo, da bi dal Ptujčanom prepotreben kul- turni dom. Uspelo pa mu je vzgojiti vrsto naprednih revolucionarnih ljudi, ki so se znali upreti nastopajoče- mu nacizmu Med prvimi ukrepi proti Slovencem so nacisti med 36 Ptujčani vzeli na seznam 29 članov Sokola, med temi tudi dr. Franja Šalamuna, ki so ga zaprli in pozneje izselili v Srbijo. Niti zapor, niti izselitev, nrti prisilno delo v rudniku Boru ga niso zlo- mili in po nemškem zlomu se je zopet vrnil v svoj ljubljeni Ptuj, kjer je prevzel komisijo za ugo- tavljanje vojnih zločinov. Sode- loval je tudi kot predsednik pri- pravljalnega odbora za ustanovi- tev telesnovzgojnega društva m ostal do svoje smrti njegov član. Se po upokojitvi je z zanimanjem in zadovoljstvom zasledoval delo Partizana in se udeleževal njego- vih prireditev in občnih zborov Kako je Partizan cenil njegovo pionirsko delo in zvestobo telo- vadni ideji, so dokazali tud; vidni aredstavniki društva ob njegov osemdesetletnici. Dne 8. januarja ie mirno za- ključil svoje dolo in življenje v 2. letu staro.-ti. Vzgledi njegovega požrtvovalnega in nesebičnega pionirskeda dela pa bodo ostali njegovim naslednikom v dragem spominu. S K stran i »TEDNIK« — petek, 15. januarja 1%? Stran 4 Ksaver Meško in njegovi stiki s Ptuiem Meškova življenjska pot »Dežela, čudovita kakor iz le- pih sanj — tisti moja domovina tam doli, naše Slovenske gorice. Dežela, polna naravnih lepot, ne sicer divjih, ne s svojo veličast- nostjo mamečih kakor visoke go- re, ne, preprostih, idiličnih skora.i. A je prav zaradi tega s tem meh- kejšo pKjezijo ožarjena in tem prisrčneje govori s srcem. In pol- na nadzemskih, drugosvetnih skrivnosti, polna čarovnij, prepol- na vere v čarodej stvo in v vse mogoče nadsvetne moči. Dežela, polna petja, a tudi za človeška srca in človeško življenje dovolj bogata joka; polna dela in potu, a tudi polna otroške in otročje lahkomiselnosti in objestne raz- posajenosti, polna življenjske ne- pretehtanosti in neizravnanosti.« / Te besede o svoji domovini je zapisal naš rojak, pisatelj Ksaver Meško. Dne 11. januarja 1965 je minilo leto dni, odkar je umrl. Rodil se je 28. oktobra 1874 v Gornjih Ključarovcih pri Tomažu. Ljudsko šolo je obiskoval pri Tomažu nad Ormožem, kjer mu je bil prvi učitelj Matija Skuhala, katerega se je pisatelj vedno rad sp>omiinjal. Četrti razred nemške šole je obiskoval v Ptuju, da se je naučil nemškega jezika. Nižjo gimnaziijo je končal v Ptuju v letih 1886—1890, višjo ■ gimnazijo pa v Cefiu v letih 1890—1894. Dijaških let se spominja pisa- telj z besedami: »Ptuj in Celje, dve davni in slavni mesti. Mesti moje mlade ljubezni. Prva ljube- zen pa ne zarjavi, pravijo. SBSKgiam wčkrat o mladih dneh. Pa se te sanje ne gode morda v domaei vasi, pač pa največkrat v Ptuju in Celju, v dijaškjh letih. A dasi so bife' to najlepša leta. sanje niso vedno prijetne.« Skoesi vsa ta leta se je prebijal pisatelj dicflcaj borno. Sam pravi, da je bdil pogosto lačen kruha. Pi*ma)v-a -pe. tudi, da je bil tudi še bo#l IsS&n umetnosti. Pp mate- rinli žielii je po maturi stopil v semenišče, čeprav se je Meško dolgo ttpiral tej odločitvi. DrugaiČTk^a študija si zaradi po- mautkaaija ni mogel privoščiti. V Mariboru to Celovcu je študiral bofffMftoivje, nato pa je vse do le- ta 191'9 shižtacuval po raznih kra- jih Koroške, ki mu ie postala nova domovim. Bil je trn v peti za^rfczeTiim ^Nemcem., ki so ga le- ta 19*6 obtožili veleizdaje. Janu- arja 1M9 je moral zbežati čez 2:3snežeT»e Karavanke, da si je rešm go*o življenje. Nikoli se ni moffe življenje prihodnjo odpiraš in nas pri prvih korakih vanje podpiraš o, bodi tedaj nam tudi ljubeča vodnica, ki smer nam pravo kazala bodeš v življenju, podpirala s tem, kar dala na pot, nas boš v bor en ju! In bodi nam zvesta spremnica, in vodi nas varno čez prepade, čeri, in vodi ljubeče nas skoz vse nevarnosti, in vodi k ciljem našim visokim, in vodi k zvezdam blestečim nebeškim, in vodi nas — k soncu! V drugem pismu, ki ga tudi hrani arhiv v Ptuju, se pisatelj zahvaljuje dijakom ptujske gim- nazije, ki so leta 1934 obiskali nje- gov rojstni kraj in mu od tem po- slali čestitke ob njegovi šestdeset- letnici. Pisatelj naroča mladim, naj se učijo in naj ne zapravljajo časa za pisanje, kajti v njihovih letih še ne morejo ustvariti kaj velikega. Sledi pismo: P. n. Ravnateljstvu državne gimnazije v Ptuju Vdano podpisani izrekam naj- prisrčnejšo zahvalo p. n. profesor- skemu zboru in vsem podpisanim gg. dijakom in gčnam dijakinjam ptujske gimnazije za pozdrave z mojega rojstnega doma. Razvese- lili so me, zbudili mi mnogo spo- minov na lepa leta doma in v Ptu- ju. Tudi ta so mi v najlepšem spo- minu! VSI gg. profesorji in VSI sošolci! Mladini bi omenil ob ti priliki dvoje — morda se bo zdelo malo starokopitno, a življenje jim bo potrdilo resničnost mojih nazorov: 1. Naj bi vsi, tudi taki, ki čutijo v sebi dar pisateljevanja, mlada leta resno in vestno porabili za učenje. V teh letih človek še ne more — saj navadno ne — ustvari- ti del trajne vrednosti. Za igrač- kanje pa porabiti ta lepi čas je res škoda. Tudi veliki duhovi v takih letih niso ustvarjali velikih del. Res imamo velike pisatelje, ki ni- so dovršili gimnazije. A tem, ka- kemu Shawu, Tomažu Mannu je dala že domača hiša v nekaterih panogah toliko kakor nam, kmet- ^kim sinovom, šole. Drugim npr. Knutu Hamsenu, življenje, kakr- šnega mi ne moremo imeti. 2. Pisateljevanje ni zabava, am- pak resno in bridko delo. Marsi- kdaj so se moji tovariši duhovni- ki kratkočasili, ko sem jaz ves dan in dolgo v noč delal. Na Poljani nad Prevaljami so vsak četrtek kegljali in mi Se očitali, kaj ne pridem. Pa sem doma po 8 ur na dan ali Se več klesal »Na Poljani«. Bres resnega dela ni mogoče ni- kjer doseči vsaj trajnih uspehov. Vse prav lepo pozdravljam Meško Na Selah, dne 7. oktobra 1934 Genofefa Hrga S ptujskega kcncerinega odra II. abonmajski ^ "»^cert v ponedeljek, 18. januarja 1965, bo ob 20. uri v dvorani glasbene šole v Ptuju večer opernih arij. Sodelo\^li bodo znani umetniki: sopranistka Vilma Bukovec, teno- rist Raj ko' Koritnik in basist Fri- derik Lupša ob spremljavi pi- anistke Zdenke Lukec. Program obsega arije znanih opernih kom- ponistov. , j Izvenabonmajske vstopnice bo- I do naprodaj v glasbeni šoli v so- boto in ponedeljek, 16. in 18. ja- nuarja t. 1., od 15. do 17. ure ter ! eno uro pred samim koncertom. I Vabimo ljubitelje operne glasbe, \da se koncerta polnoštevilno ude- ležijo. Gorišn.ca Gasilsko društvo Gorišnica je med najaktivnejšimi društvi na območju občinske gasilske zveze Ptuj, ki si je pridobilo v lanskem letu s svojo delovno vnemo, mar Ijivostjo in vztrajnostjo tudi pri- znanje občinske, okrajne, jugoslo vanske in češke gasilske zveze. Na občnem zboru 9. 1. 1965 v kulturnem domu v Gorišnici je prikazal odbor probleme in uspe- he dosedanjega ter program bo- dočega dela. Gasilsko društvo v Gorišnici, ki šteje 49 članov, od tega 16 aktiv- nih, 16 članic, 10 pionirjev, 9 re- zervnih članov in 2 častna člana, si resno prizadeva, da bi vestno izpolnjevalo svoje obljube, ki jih je dalo ob ustanovitvi in sicer s pomočjo v požarni, poplavni in vsaki drugi javni nesreči, da bi usposabljalo svoje članstvo za ta- ko pomoč in da bi skupno s SZDL ter z drugimi organizacija- mi, pa tudi samostojno, izobra- ževalo mlado članstvo. Ta namen društva tudi sili od- bor in vse članstvo, aa se je lo- tilo graditve gasilskega doma. Ob tem je najbolj spoznalo naklonje- nost občinskega odbora SZDL, podjetja Elektrokovina v Ptuju in Krajevne skupnosti Gorišnica, ki so vsak po svoje materialno pod- prli tako prizadevanje društva. V veliko pomoč pa je bilo pri tem samo članstvo skupno s sovašča- ni in ne bo dolgo, da bo ta dom izročen namenu. Udeležbe na tek- movanjih pa so manifestativni del dejavnosti društva, ki ravno naj- bolj kaže na samozavest članstva in na sposobnost za tekmovanje z drugimi društvi v raznih di- sciplinah, pa tudi sposobnost do- seči dostojno mesto. Na tem zboru je dobilo gasil- sko društvo Gorišnica občinska v okrajno in zvezno priznanje ozi- roma odUkovanje. Predsednik ob- činske gasilske zveze Ptuj Mar- jan Berlič je izročil vodjem član- ske, ženske in pionirske desetine tri denarne nagrade (skupno 80.000 dinarjev), srebrno in dve bronasti plaketi za prva mesta na občinskem tekmovanju, pred- sednik okrajne gasilske zveze Maribor Cakš Janko pa je izro- čil društvu oziroma moški in ženski desetini posebno okrajno priznanje, ženski in pionirski de- setini dve nagradi (skupno 50.000 dinarjev), pionirski desetini pri- znanje češke gasilske zveze, društvu kot celoti pa še zvezno odlikovanje II. stopnje, ki ga je izdala gasilska zveza SFRJ. Ko I je prevzel predsednik društva i Janko Znidarič društveno odliko- I vanje in ko so prevzeli vodje de- setin nagrade in priznanja, so obljubili, da se bo tudi v bodoče zbiral okrog gasilskega prapora v Gorišnici zaveden, napreden in i požrtvovalen mladi rod, ki bo ' dostojen vseh sedaj prejetih pri- i znanj in odlikovanj. I Vsebina zbora, številna navzoč- I nost članstva in povabljenih go- stov iz Gorišnice, Ptuja in Mari- bora ter kulturni program, ki ga je pripravila osnovna šola Go- rišnica s pionirji, smatra, vse je bilo skladno s priznanji in odli- kovanji, ki jih je društvo dobilo, m z nagovori vseh funkcionarjev društva in vodstev ter z njihovi- mi željami, da bi bilo še ostalih 458 društev v okraju enako vne- tih pri svojem delu m' da bi tudi ostala društva sčasoma dosegla enake uspehe. V. J. Esperanto v svetu Ne le v Evropi, temveč tudi v Aziji in Afriki esperantsko giba- nje napreduje. Esperantsko dru- štvo v Koreji aktivno deluje. V Kongu — Leopoldville je izšla pr- va številka esperantskega glasila »Afrika revuo«. Na univerzi v Šanghaju je od aprila lani uveden esperanto kot drugi tuji jezik. Svet hoče mir Nad 10.000 ljudi je obiskalo v Antwerpnu (Belgija) razstavo pod geslom »Svet hoče mir«. Na tej mednarodni manifestaciji so upo- rabljali esperanto (poleg drugih jezikov) tako v prospektih, trans- parentih in posebnem glasilu. VABILO Občni zbor Šahovskega društva Ptuj bo v ponedeljek, 18. 1. 1965, v klubski sobi hotela »Petovio« Ptuj. Začetek ob 18. uri. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor ob 19. uri. Prijatelji šahovske igre vab- ljeni. Odbor Na gasilskem občnem zboru v Gorišnici RADIO maribor KTEK, IS. lanuarja. 5.00—8.00 Prenos sporeda RTV LJub- ljana. 8.00—8.10 Poročila In obtestila. 8.10—8.30 Zabavna glasba. 8.30—8.55 Iz zakladnice italijanskih skladatelje*. 8.55—17.00 Prenos sporeda RTV Llublja- ; na. 17.00—17.20 Norice In zanimiTOSti. 17.2&—17..40 Zabaraa glasba, rmes ob- j Testila in reklame. 17.40—18.00 Partl- i zanske pesmi poie kvintet Anton Neftat. ! 18.00—24.00 Prenos sooreda RTV Llub- ' Dana. j OBJAVA : Mariborska filharmonija sporo- | ča, da II. abonmajskega koncerta I jutri, v petek, 15. januarja, zaradi ' obolelosti v ansamblu ne bo. Abo- ! nente in ljubitelje glasbe bomo | pravočasno obvestili o poznejšem i datumu koncerta. UMETNOSTNA GALERIJA V zgornjih prostorih stalna zbir- I ka. Galerija je odprta ob sredah i od 9. do 13. ure in od 15. do | 118. ure, ob nedeljah pa od 9. do | 13. ure. ' PARTIZANSKI KOLEDAit našega okoliša Januarski dogodki leta 1942 Januarja 1942 so zaradi hude zime precej mirovale partizan- ske puške in mitraljezi. V ptuj- skem okolišu pa sploh še nismo ; imeli partizanov, pač pa so bili nekateri Ptujčani pri partizanih drugod. Ptujčan narodni heroj Dušan Kveder je bil politični komisar II. .š.tajerskega bataljo- na. Na Dolenjskem je bil pri par- tizanih dijak, Franta Komel, ki se je 6. januarja 1942 bojeval na Turjaku kot mitraljezec, nato je z borci 2. štajerskega bataljona prerimaval na Pugledu. Ptujčan Tone Znidarič, ki s-mo ga že večkrat srečali v partizan- skem kotledarjti, je odšel po pad- cu Brežiške čete novembra 1041 v Ljubljaino. Dne 9. januarja 1942 ga vidimo s kurirko Bokšo Mileno-Božo, na poti na Štajer- sko. V visokem snegu sta pre- stopila mejo pri Savi, blizu Sevr niče m se po hribih napotila na Štajersiko, kjer je Znidarič po- stal član Pokrajinskega odbo- ra OF, katerega sedež je bil te- daj blizu Rogaš.ke Slatine. Pa se poslovimo od ptu.iskih partizanov v drugih la-ajih in se vrnimo v domaioi okoliš! Osvobodilna fronta v ptuj- skem okraju je januarja 1942 preživljala hude dni, saj je oku- pator leta 1941 u.strelil 22 tal- cev, izgnal okoli 1200 Slovencev na Hrvaško in v Srbijo in are- tiral poleg tega še okoli 200 za- vednih Slovencev, ki jih je osu- mil, da so delali za Osvobodilno fronto. Ker so bili mnogi vodi- telji upora proti okupatorju za zapahi, nekateri pa že ustrelje- ni, je marsikoga prevzel strah in malodušje. Zelo previdno so še naprej zbirali za partizane in raznašali med zavedne Slovence partizanski tisk. Zaradi aretacij pa je ponekod osvobodilno delo skoraj zamrlo. Posebno hudo je bila prizadeta OF v Središču in njegovi okolici. v decembrskem koledarju smo čitali o aretaciji inž. Berceta in njegove žene Milene in o neka- terih drugih sodelavcih OF. Dne 12. januarja 1942 pa je okupator prijel 18-letno dijakinjo Lojzko j Bercetovo Središča, ^estro inž. Poldeta. V ptujskih zaporih ji v skupni celici paznik ni smel da- jati hrane pet dni. Vendar ji je na skrivaj le kaj prinesel paz- nik Glušič. Vtihotapil ji je tudi pismo od brata Poldeta, ki ji je pisal, da ni ničesar priznal in ji svetoval, naj trdi, da so bili lju- dje, ki so hodili v Bercet':>vo hi- šo uslužbenci karmnoloma na Humu, kjer je delal tudi Polde. Lojzko so gestapovci strogo za- sliševali in pretepali, a vse je junaško prenašala. Dne 19. ja- nuarja 1942 so jo odpeljali sku- paj s svakinjo Mileno na Bori, brata Poldeta pa v Maribor. Na Borlu so obe spet zasliševali. Da bi bolj uspeli, jim je pomagal psihiater Machula, kakor piše Lojzka v svojih spominih. Toda trden sklep, da bosta molčali, ju je obvaroval, da nobene muke niso spravile na dan nobenega priznanja. Januarja se je Lojzka srečala na Borlu z Nežko Kram- bergerjevo in njeno hčerko Štef- ko, doma iz Nove vasi pri Ptuju, katerima okupator tudi ni pri- zanesel. Od udarcev in zasliše- '-anj zmučeni, nista nikoli kloni- li Vse kar sta vedeli o boju za svobodo, je ostala skrivnost, ki jo okupator tudi z grožnjo smrti, ni izvedel. V Slovenskih goricah in Halozah v Slovenskih goricah so se mu- ČM januarja 1942 trije organi- zatorji Osvobodilne fronte: Lac- ko, Kramberger in Osojnik. Prva dva sta se skrivala pred aretaci- jo, kakor že vemo iz prejš.njih mose^cev našega koledarja, le Osojnika okuopator še ni iskal. Pri njem sta se večkrat pri ko- munistu, ključavničarju Francu Rajšpu v Doliču, ki jima je bil v trdno oporo pri njunem propagandnem delu za OF. Na Kicarju sta se večkrat oglasila pri Ludviku Svržnjaku, pri Ce- hu in Zelenku. V Drbetincih pri Vinku Jurančiču. S seboj sta prinesla partizanski ti-sk, ki ga je dobivala iz Maribora Anica Kaučevičeva. mlada knjigove- ška pomočnica in ga oddajala Rajšpu. V HALOZAH je tlela i.=;kra upora v okolišu Cirkulan. kjer sta bili dve postojanki: pri Ar- bajterju v Paradižu in pri Golu v Gradiščah. Arbajter in Gol sta povezala v OF nekaj zanes- ljivih domačinov. Decembra 1941 je okupator aretiral v M.-ikolah voditelja upora v makoi.= kem okolišu, go- stinca Ivana Skaleta. Vodstvo je januarja 1942 prevzel inženir Erih Hriberniik, uslužben v Ma- riboru, ki je hodil domov v Ma- kole ob sobotah in prinašal s se- boj Ilegalni tisk. Franc Soba je vzdrževal zvezo s steklarno v Rogaški Slatini. Organizacija OF v Makolah je štela 50 članov. Vanjo so bili povezani zavedni Slovenci iz raznih vasi v okoli- šu, tja do Ptuj.ske gore, kjer je delal za OF zdravnik dr. Milko Peče in nekaj njegovih znancev. OF januarja 1943 OF januarja 1943 Januarja 1943 je okupator udušil upor v ptujskem ^kraju. Po bitki pri Mostju avgusta 1942 pa do konca leta 1942 se mu je posrečilo zapreti skoro vse vo- ditelje upora. Okupator je v letu 1942 ustrelil kar 88 talcev in odpeljal v taborišče čez 230 pre- bivalcev nekdanjega ptujskega okraja. Nekateri domovi so bili popolnoma opustošeni, vsi do- mači izgnani, nekateri od njih pa ustreljeni. OF v ptujskem okra- ju ni imela januarja 1943 nobe- nega organizatorja, ki bi še imel zvezo s Pokrf^jinskim odborom OF za Štajersko. Strašna je bila misel na padle, na najpogum- nejše, ki jih je osvobodilno gi- banje nadvse pogrešalo, na he- roja Lacka, Krambergerja,, Osoj nika, Reše, Raj5pa, inž. Berceta. njegovo žpno '^■''■■■■I^^r.o. inž. "'.Tri- bernikd; Vinka Jurančiča in mnoge druge. Ker je okupator zelo prizadel tudi osvobodilno gibanje drugod po Štajerskem, je tudi v drugih krajih preživ- ljala OF hudo krizo, in razum- ljivo je, da so se vsepovsod zrah- ljale in trgale vezi, ki jih je sko- valo osvobodilno gibanje. Med najbolj prizadetimi predeli na najbolj prizadetimi predeli na Štajerskem, je bil naš ptujski. OF januarja 1944 Januarja 1944 je že zopet pla- menel ogenj upora proti okupa- torju v našem cikolišu. Na Ptuj- skem polju in v Halozah .so se snovali odbori Osvobodilne fronte. S Pohorja, iz tiskarne Mernik so prinašali kurirji par- tizanski tisk. Slovenci !>o gledali v bodočnost spet z večjim pogu- mom. Zavedali, so se, da se bli- ža konec fašističnim osvajalcem. Kdaj pa bo vojaška sila popol- noma uničen.a, pa je bilo še vpra- šanje. Vsakdo se je zavedal, da je boj za svobodo še zelo neva- ren, še zelo tvegan, saj je oku- pator zelo buden in še zapira in strelja, če koga osumi, da dela v OF. Januarja 1944 je odšla iz ptuj- skega okraja na Dolenjsko se- kretarka KP za ptujsko okrožje Cvetka Praprotnik-Štefka. Z njo je odšel tudi Tone Znidarič. ki ga je klical Glavni štab NOV Slovenije na vojaško dolžnost, obenem pa je moral poročati kot stran 5 »TE D iN I K« — petek, 1?. januarja 196'» Stran ' Kmečka prehrana v preteklosti Severovzhodni predeli Sloveni- je, h katerim spadajo tudi kraji ptujske in ormoSke občine, so pretežno poljedelski, k.1er je že od neKda.i prevladovala kultura kruha in močnatih jedi. Ze na Dravskem polju in dalje proti za- hodu so se uveljavile okopavjne (krompir). Se bolj na zahodu, kjer jfc zemlja prikladna bolj za živi- norejo, ima v ljudski prehrani važno vlogo mleko in njegovi iz- delki. Za belo žito (pšenico) je zemlja manj ugodna, kvečjemu za koruzo, zato so tam na mizi zelo pogosto žganci in polenta. So kra- ji, npr. gornja soška dolina. (Trenta), kjer je bila včasih še polenta redek priboljšek, kruha pa sploh niso poznali. Meso so jedli ob največjih praznikih — enkrat ali dvakrat na leto. Tako bi lahko Slovenijo razdelili a§ več prehrambnih tipov, o katerih bi se dalo obširno govoriti, ven- dar se bomo v tem sestavku ome- jili le na naše domače kraje. Opis se nanaša seveda na prehrambne razmere v preteklih desetletjih in celo stoletjih. Danes je tudi Pri- m.orec bel kruh, pa tudi človek iz naših krajev ne zametuje polen- te, zlasti če je polita z dobro omako (npr. h golažu). Imena glavnih dnevnih obrokov pri nas: zajtrk, obed, večerja, vmes dopoldne in popoldne juži- ne. Kmet v osrednjih in zahodnih krajih Slovenije pravi obedu ju- žina, kosilo pa jutranjemu obroku (to ime je odtod, ker so kosilo dajali zjutraj koscem). V naših krajih je bil v prejšnjih letih pri kmetih v navadi soržični (zmesni) kruh iz pšenice in rži, včasih tudi iz koruze. Bela pogača iz pšenice je bila le ob večjih praznikih ali na gostijah (bosma- ni). Moko za vsakdanjo rabo so mleli na žrmljah. Ce so hoteli imeti boljši kruh, so nesli zrnje v mlin. Močnati izdelki v naših krajih: kolači, povitice (potice), gibanice, krapi, krapci, praženki, zlevanki, ajdinščeki (Drav. polje). Mlečni izdelki. Mleku pravijo okrog Ormoža zvara, smetana je vrhnje. Z mlekom pripravljajo najrazličnejše jedi. Meso. Naš kmet si .ie včasih privoščil govedino le tu in tam, ker jo je pač moral kupiti. Za pravnike je kmečka gosE>odinja najrajši zaklala kaj od perutnine, ki jo je redila doma. Glavna me- sna hrana je bila seveda svinjina. Ko so klali svinjo, je bil domači praznik. Temu pravijo pri nas ko- line, pa tudi fureš. Tudi kašnatim ali prosenim klobasam pravijo koline. Svinjsko meso vlagajo v dežice, tunke. Tunka se ne sme prepogosto odpirati. Kaj bi sicer dali koscem, žanjcem in Ob tr- gatvi bračem? Okopavine in druge jedi. Krom- pir je pri nas vsak dan na kmeč- ki mizi. Tudi zelje, repa, fižol. V preteklem stoletju se je udoma- čila kot vsakdanja hrana solata. Zanimivo je, da naš kmet pred nekaj desetletji skoraj ni poznal paradižnika. Danes se vedno bolj uveljavlja tudi v kmečki prehra- ni. Sadna hrana. Naše ljudstvo je včasih premalo cenilo sadje kot prehrano. Jabolka in hruške so sprešali za pijačo, slive skuhali za žganico. Le šolskim otrokom so dajali za južino jabolka. Za novo leto je kmečka gospodinja spekla sadni kruh. Kmečka hrana v prejšnjih letrh in še danes je enolična. Vem, da je pred leti premožna kmetica skuhala z praznik purana. Ni si ji ljubilo, da bi ga spekla v lon- čeni kožici v kmečki peči. Kaj je boljšega kot dobro pečen puran s solato? Tudi brezmesni obroki se dajo okusno pripraviti. Treba jim je pač dati razne pridatke, dišave, začimbe. Pri nas kmečki ljudje radi uživajo gobe, toda le globa- nje (jurčke). Koliko vrst okusnih, užitnih gob raste v naših gozdo- vih! Toda veČina naših ljudi ne zaupa drugim gobam razen glo- banjam. Kje je vzrok, da je bila, in je ponekod še danes, prehrana na našem podeželju tako enolična? Naša kmetica ni bila nikdar go- spodinja v pravem pomenu bese- de, pod katero si zamišljamo ženo. ki skrbi s svojim delom v kuhi- nji, pri pospravljanju, pri pranju za blagor svoje družine. Ona je morala ob prvem svitu vstati in skupaj z možem najprej opraviti pri živini (mož konje, žena mol- žo itd.), potem pa na polje! Za obed je že zjutraj dala v lonec fižola, kropirja ali zelja. Ko sta prišla z možem s polja, je žena segrela le še ponvo zaseke in z njo zabelila to, kar-«e je skuhalo. Ce je delo sililo, ni bilo niti obe- da. Le ob H^šnji, žetvi in drugih večjh delih, je kmetica osta.iala doma, da je pripravila delavcem kaj boljšega. Kmečka žena je bi- la v preteklih letih (in je večino- ma še danes) vedno udeležena v »produkciji«, tako da danes naša delavka v industriji, ki prav tako nima časa biti »prava« gospodinja svoji družini. Pijača. Vinorodna zemlja daje naišm ljudem prav dobro vino. V prejšnjih časih je kmet najboljše vino prodal, da' je plačal davek in kupil družini obleko. (Danes si kmet z vinskim pridelkom ne more dosti pomagati.) Sam je pil šmarnico in jabolčnico. O šmarnici je bilo že mnogo napisanega, kako je škodljiva. Ce izvzamemo raz- lične ekcese, ki jih povzroča ta pijača, zaužita v nezmernih koli- činah, je šmarnica našemu kmetu dobrodošel priboljšek, če nima kaj boljšega. Naš kmet ni pijanec, če- prav popije liter ali več te pi- jače na dan. Ce si zamislimo, da mora vstati poleti ob treh zjutraj, da gre kosit, in potem ves dan do poznega večera »telovadi« po trav- nikih in njivah, mu lahko verja-' memo, da ga požirek te pijače prav nič ne omami, ker mu njen metilni alkohol sproti izpuhti. Naj- rajši pa pije jabolčnico, ki vse- buje prav nizek odstotek alkoho- la in mu dobro utolaži žejo, žga- nica. Požirek ali dva je popije kmet na tešče, da pride malo »k sebi«. Seveda je, zaužita v preobil- ni količini, škodljiva. Toda kmet preobilja prav nič ne pozna, tudi pri žganici ne. Opisali smo na kratko prehrano naših kmečkih ljudi v preteklosti (in deloma še v sedanjosti). Bila jo kar se da preprosta, brez kakih posebnih receptov, kakor jih ima- jo kuharske knjige. Zdaj za pri- merjavo poglejmo, kaj je jedla fevdalna gospoda, ki je sedela pred 500 leti svojemu kmečkemu pod- ložniku za vratom in živela od nje- govega znoja in žuljev. Proti XV. stoletju (1435 — 1487) je po naročilu oglejskega patri- jarha potoval po slovenskih kra- jih škof-vizitator in povsod tam, kjer je bilo treba, posvečeval cer- kve, birmoval in pregledoval cer- kvena gospodarstva. Škofa so povsod po župniščih, samostanih in gradovih svečano sprejemali in prirejali njemu in njegovemu spremstvu sijajne pojedine. Eden škofovih spremljevalcev, Santonino po imenu, nam v svo- .Uh spominih precej natančno opi- suje te gostije. Večerja v Bekštajnu. Pri večerji je gospa Omelija se- dela med Santoninom in koroškim arhidiakonom. Kot prva jed sta prišla na mizo dva pitana koouu- na, v lastnem soku dušena. Tako mastna sta bila, da je bilo komaj najti kosti. Sledil je zajec s peče- nimi piščanci in govejo ledvično pečenko, potem repa s slanino, ki je zelo ugajala. Četrta jed je bilo meso mladega medveda v poprovi omaki, peta kolači iz jajc in mleka, v ponvi pečeni, z žafranom barva- ni ter s svinj^io mastjo in za- čimbami zabeljenl in politi, nato zajčje meso, kuretina in kurj.š u- trca, kuhano v juhi iz krvi, s ki- som in začimbami pomešano; za radi barve so to jed imenovali "meso v temi«. Kot sedma jed je pri.šla na mizo kaša v mastni me- seni juhi, na njej pa tolste pre- pelice. Za zaključek pa so nam prinesli še skledo smetane, ki je bila pravi oblizek za vse, zlasti za škofa, ki si je prvi in dobro po- stregel. Santonino nam opisujp ,5p več takih obedov in večerij. Povsod so .s'^ trudili, da bi bil škof postrežen " najboljšimi izbranimi jedili, V. K. V komunah in delovnih organizacijah so še pojavi, da bi obšli organe samoupravlja- nja, pojavi administrativnega vmešavanja ter pisarniškega reševanja, to je sprejema- nja predhodnih stališč in sklepov, mimo de- lovnih ljudi in njihovih samoupravnih orga- nov. V sedanjih razmerah taki odnosi in me- tode, ki so se v našem razvoju že preživeli, vodijo samo k slabitvi vodilne vloge socia- lističnih sil in predvsem komunistov, k pod- piranju birokratske in malomeščanske stihije ter raznih drugih negativnih pa tudi proti- socialističnih pojavov in teženj, k nastaja- nju novih problemov in težav in sploh k za- viranju našega gospodarskega in družbenega napredka. TITO na VIII. kongresu ZKJ Tako se malčki pripravljajo na prireditve V Središču -«0 lepo urejeni prostori otroškega vrtca, ki pa bodo kmalu postali pretesni. V vrtcu je 30 malčkov, ki se prijet- nno počutijo in skoraj za vse pomembnejše praznike odrasle raz- vedrijo. Slika prikazuje vajo otrok za pevski nastop ob spem- Ijavi vzgojdteljičine harmonike. Vesel in prijeten vrtec je otro- kom dmgi dom. Kadrovske težave vrtca bodo rešili letos, ko bo prigla mlada vzgojiteljica, ki jo sami štipendirajo. Uspešno izobraževalno delo na ormoškem območiu (Nadaljevanje z 2. strani) drugi polovici marca, V strokovnem oziru so organi- zirane oblike pomoči slušateljem oddelka za odrasle večerne osnov- ne šole in ekonomske srednje šo- le. Letos je posebno močan porast oddelkov večernih osnovnih šol. kar je treba zelo ugodno ocenje- vati. Poleg teh pa pričenjajo t delom mladinske šole za življenje in šole za starše. V Ormožu delujejo tudi štirje tečaji tujih jezikov, in sicer: en tečaj angleščine in trije tečaji nemščine. Vseh tečajev se udele- žuje nad 40 slušateljev, ki redno obiskujejo in spremljajo predava- nja. V lanskem decembru so bila v vseh osnovnih šolah na obm<:ičju občine organizirana filmska pred- vajanja -S predavanji, in sicer: ob dnevu JLA ter razna predavanja o prometni in požarni varnosti. Tako je bilo skupno opravljenih 25 filmskih predvajanj s predava- nji, katerih se je udeležilo nad 6000 občanov. Delavska univerza Ormož pri- reja redno občasna predavanja v vseh izobraževalnih centrih in iz- obraževalnih enotah, ki jih ima na območju občine 41. Predavanja so iz različnih tematskih področij, predvsem pa taka, kakršna si ob- čani najbolj želijo. DU Ormož prehaja v vsej svoji dejavnosti bolj in bolj na inten- zivne oblike izobraževanja. Ker pa v teh zajema sicer teme- ljito, vendar omejeno število ob- čanov, prireja tudi poljudnoznan- stvena predavanja, predavan.ia i? zdravstva, tehnike, NOB, zgodo vine, iz vzgojeslovja, potopisna in druga predavanja, kot dopolnilo načrtnemu izobraževanju občanov. Pri vseh oblikah izobraževanja uporabljajo predavatelji sodobna AV sredstva. D. R. dni DO svetu (Nadaljevanje s 1. strani) ščeva. To srečanje naj bi poka- zalo, da se je ozračje nad evrop- skim severom razjasnilo in da severni sosedje nimajo druge želje kot te, da svoje sodelova- nje ne glede na družbene in go- spodarske sisteme utrde in razši- rijo. Te dni govore o srečanju Er- hard — de Gaulle. Tu so se se- veda štrene razpletle, kajti Fran- cija želi vodilno vlogo v Evropi m je ne namerava odstopiti npr. na vojaškem področju Zahod- ni Nemčiji v okviru NATO. Za- hodna Nemčija se tudi dokaj tesno povezuje z ameriškimi na- črti v Evropi, ki so seveda v nasprotju s samostojno franco- sko potjo. Slednjič pa tudi dru- gi zavezniki ne žele mimo gle- dati nekakšno notranje tekmo- vanje velikih aii tistih, ki žele postati veliki. ODMEVI Odmevi na odločitev Indonezi- je, da zapusti Združene narode s 15. januarjem so seveda še vedno predmet svetovnih ko- laentarjev. Tisti, ki žele braniti Malezijo — glavno vtarčo napa- dov indonezijskega predsednika "Sukarna, si prizadevajo prodre- ti z domnevo, da je Indonezija izstopila iz OZN samo zato, da bi se znebila odgovornosti. Se- daj bo pač lažje napadla Male- zijo, pravijo. Razumljivo je tu- di, da žele s tem nekako po- jasniti dovoz britanskih okre- pitev v severni Borneo, kjer le- že tudi deli malezijsike federa- cije. Seveda povezujejo svoje dom- neve z znano izjavo preidsedni- ka Sukama, da je treba Malezi- jo uničiti. Resnica je tudi, da se je indonezijska vojska dobro opremila in da predstavlja v primerjavi z oboroženimi silami Malezijske federacije veliko premoč. Morda bolj zanimive so dom- neve o tem, ali Indonezija zares namerava ob podpori (ali celo vodstvu) LR Kitajske postaviti na noge novo svetovno organi- zacijo, katere temelje bi tvorile afriške, azijske in latinskoame- riške dežele, v primerjavi z za- hodnimi deželami nerazvite in revne. Ce upoštevamo, da v OZN trenutno traja tako Imenovana finančna kriza glede dolgov po- sameznih dežel — članic te or- ganizacije, ki v duhu Ustanovne listine OZN terjajo represalije, je nevarnost za obstoj Zdru- ženih narodov prav sedaj veli- ka. član Pokrajinskega odbora OF za Štajersko o OF na Štajer- skem. Z njunim odhodom je cr- ganizacija OF zgubila začasno zvezo z Mariborom in Pohorjem, obdržala pa jo je z ljutomerskim okiožjem. Milko C^olob-Jožko je po odhodu Štefke prevzel dolž- nost sekretarja KP za naše okro- žje. Prek javke v Brežicah je OF vzdrževala zvezo z Dolenjsko. Zvezo je vzdrževal partizan Rastko (Božo 2nidarič iz Zamu- šan). Boj za svobodo januarja 1945 Januarja 1945 je osvobodilno gibanje pri nas seglo že v sle- herno vas. Povsod so zbirali za partizane, mnogi naš: fantje pa so se borili v partizanskih vrstah izven našega okraja, predvsem v Zagor-ski brigadi, v Kozjan- skem odredu in na Pohorju. Ku- rirji terenskih vOjašikh postaj in partizani terenci so napadli nekaj osvražnikovih postojank, in pri tem pridobili orožje IrT municijo ter hrano in oblačila. Partizani terenci so prirejali po vaseh mitinge. O mnogih mitin- gih in partizanskih manjših na- padih bi lahko pisali v januar- skem partizanskem kcledarju, a ustavili se bomo le r^b dogodkih ki so zahtevali smrtne žrtve. Talci fanuarja 1945 Dne 11. januarja 1945 je oku- pator ustrelil v STODRE2U pri Makolah 8 talcev. Na kamionu je pripeljal 10 talcev, dva pa sta spotoma skočila z avta in se za- tekla v bližnji gozd. Njun beg ni uspel. Okupator je najprej ustrelil 8 talcev, nato pa še ube- gla talca blizu Strnišča, kjer ju je prijel. Za ubegla talca pa "ni podatkov v mrliški knjigi. V Stodrežu so omahnili v smrt do- moljubi: Ostrovršnik Rudolf, r. 1911 v Velenju, rudar, Jože Li- par, zidar, r. 1906, doma pri Ro- gaški .Slatini, Janez Prepadnik, r. 1908, posestnik v Krnicah pri Lučah, Filip Zablatnik, r. 1910, rudar v Črni na Koroškem, Ven- cel Horvat, r. 1923, kmečki sin iz Brebrovnika pri Ormožu, Av- gust Gorenšek, r. 1920, strugar iz. Loke pri Šmarju, Rok Prev- nik, r. 1901. kmečki delavec iz Zusma pri Šmarju in Franc Do- lar, r. 1921, rudar iz Zagorja pri Savi. Na kraju streljanja talcev stoji danes spomenik. Dne 11. .januarja 1945 je oku- pator ustrelil še 10 talcev v Cir- kovcah: Franca Kostanjevca, trgovca iz Markovec, Rudolfa Krašovca iz Pristave. Alo.iza Križeja iz Guštanja, Milana So- dčka iz Maribora, Franca Pe- ska iz Prepolja, Jožeta Bezja- ka iz Trojice, Albina Hadorovi- ča iz Braslovč, Martina Pirr.ata iz Loke pri Trbovljah, Jožeta Petančiča iz Pišece in Viljema Zalarja iz Ribna pri Kočevju. Talci so pokopani na "aškem pokopališču v skupnem grobu. Nasilja pa še ni bilo konec. Okuaptor je divjal, čeprav se je zavedal, da mu bijejo zadnje ure. Še je hotel s strahovanjem za- treti boj za svobodo, ki je pognal mogočne korenine. Smrtni streli v Cirkulanah Zgodaj zjutraj 26. januarja so izbrali gestapovci v celjskem zaporu deset žrtev in jih od- vedli na vlak Po dva m dva so zvezali z žico Vendar se je eden zvil iz žične zanke in skočil iz | drvečega vlaka ter ušel koncu, ki mu ga je namenil okupator. Drtigi so ostali na vlaku in po- slednjič strmeli v zasneženo zimsko pokrajino. Vedeli so kaj jih čaka. Kje bo njihova smrt, niso vedeli in ne ugibali. Njiho- ve misli so se oklepale najbliž- jih, od katerih so se v duhu po- slavljali. Najbrž pa so se še to- lažili z iskrico upanja, da jih okupator vendarle ne vodi v smrt. V Ptuju so zvezane porinili na kamion in jih odpeljali do Cir- kulan. Tam je okupai;or dolo- čil njihovo smrt, da bi maščeval smrt izdajalca Strajnčka, ki so ga partizani likvidirali novem- i bra 1944. Deset zavednih Slo- vencev je moralo umreti za ene- ga izdajalca! Do kolen so gazili obsojenci sneg od ceste do kraja smrti, do kraja, kjer jih je čakala skopa- na jama. Skopati so jo morali italijanski vojni ujetniki. Obso- jence so slekli in sezuli. Mrzla zimska burja jim je pela posled- njo pesem, ostro in neusmiljeno, kakor je hila okupatorjeva sod- ba. Gestapovec jim je prebral .smrtno obsodbo. Potem so šti- ri zvezane postavili pred jamo. Vojaki so se pripravili na strel. Se predno pa jo počil, se je iz- vil enemu izmed obsojencev tr- gajoč krik: »Mati!« V salvi pušk je zamrl. Obsojenci so padli. Na vrsti je bilo drugih pet. Gestapo- vec je dal povelje, nai ustrele. Pet talcev se je zrušilo s kr\7a- večlmi prsmi. Po svojem zloči- nu so gestapovci odšli v gostil- no Zvec v Cirkulane, kjer so dolgo popivali. Posebno naduto se je vedel gestapovec Emeršič. V grobu talcev v Cirkulanah ik ga krasi lep spomenik, po- čivajo Franc Sajovic, Ivan Sta- ut, Franc Obrez, Franc Pcčnik, Anton Rebernak, Martin Miho- lič. Julij Amaleti. Franc Pliber- šek in Alo,jzij Rijavec. Partizani so preprečili selitve Kak'^r pravijo d'^m'T-"i"i, po dne 17. januarja 1945 hoteli nemški policisti odpeljati pri Bolfenku v Halozah družine, ki so pomagale partizanom. Tega dne so se mudili pri Janezu Pla- nincu borci 1. in 2. čete Kozjan- skega odreda. Vaščani so nazna- nili, da prihaja po visokem sne- gu skupina zelencev. Borci Koz- janskega odreda so odhiteli Nem- cem nasproti in jih iz zasede na- padli. Padlo je 13 Nemcev, le eden je pobegnil v Majšperk, kjer je javil, kaj se je zgodilo. Drugega dne sta morala Janez Planine in njegov sosed Narat peljati postreljene Nemce v Maj- šperk. V spopadu z Nemci je padel tudi partizanski mitralje- zec. Nemci so ga še mrtvega br- cali na pokopališču. Od tedaj Nemci niso več poskušali seliti zavednih Slovencev pri Bolfen- ku. Bombni napadi na Ptuj Zavezniki so bombardirali Ptuj 3 jauarja 1945 ob pol dva- najstih doix)ld.ne. Porušili so mi- noritsko cerkev in poškodovali železni.V.vi most. Zaradi detona- cij so popokale mnogo šipe na hišnih oknih v bližini eksplozij. Minoritsko cerkev so baje bom- bardirali zaradi sporočila, da je v njej skladišče municije. Pisa- nih virov o tem ni. Morda je bil cilj napad T io mest, ki ca ic bomba zgrešila in uničila drago- cen kulturno zgodovinski spo- menik. Dne 28. januarja 1945 so Ptuj spet preletela zavezniška letala in metala bombe. Poškodovala so železniški most. Smrtnih žr- tev ni bilo. Konec Januaraki partizanski kole,dar nam prikazuje, da je bil mesec januar najburnejšti v zadnjem letu vojne; na eni strani ix)ln uspehov OF, na dru?i strani so zapisani krvavi zločini okupa- torja nad našim narodom. Pot Osvobodilne fronte pa je bila že blizu zmage nad fašističnim sovražnikom. i S tem zaključujemo letos par- tizanski koledar, ki smo ga za- čeli objavljati iani meseca fe- bruarja. Od čitateljev se poslav- ljamo z željo, da v naš list po- šiljajo napisanevspomine na na- rodnoosvobodilni boj! V. R. Stran 6 »TEDNIK« — petek, 1?. januarja 1965 Stran 4 Farma v Središču pred dograditvijo v sodobni farmi bodo skoraj vsa dela opravljali strojno. lar- mo sestavlja 8 objektov za pitanje odrasle govedi, težke od 250 do 550 kilogramov. V štirih obj ektih bodo pitali teleta. Predlanskega oktobra je pri- čela Kmetijska zadruga Ormož graditi v Središču govejo farmo za 2500 govedi. Potreba po grad- nji tako pomembnega gospodar- skega objekta je bila v občini očitna že vrsto let. Glede na to, da daje kmetijstvo v ormoški ob- čimi' 80 odst. narodnega dohodka, je bila dana tej mves*-.iciji pri- oriteta. Letos bo farma dokonč- no zgrajana, nekaj objektov pa je bilo že lani predanih svoje- mu rbamemi. V zadnjem trome- sečju lanskega leta je farma sprejiela prve živali in je za le- fjos pričakovati, da bodo hlevi dokončno urejeni in napolnjeni. V Središču stoji orjaška go- veja farma, ki predstavlja sre- dišče živinoreje v občini. Odda- ljena je 1500 metrov od želez- tBi!š;ke postaje Srediišče in bo gradnja po predračunu veljala 574 milijonov dinarjev. Poleg farme, ki jo sestavljajo T2 gospodarskih objektov, so zgrajeni trije seniki, trije kori- tasti silosi, obratno poslopje in strojna lopa. Poleg navedenega so še zgradili ceste, kanalizaci- jo, pred predajo farme namenu pa bo treba urediti okolico. Hle- vi za pitance in govedo so zapr- tega tipa in vsak hlev bo so- dobno urejen in tako opremljen, da bodo skoraj vsa dela oprav- Ijaii strojno. Kot računajo, bodo uporabili latmo za pitanje živine 20.445 ton krmil; sen^a, silaže in stelje. Let- no bodo »pitali približno 2100 govedi, kar bo dalo 1,200.000 ki- logramov mesa. Na farmi_bo za- poslenih 16 visokokvalificiranih delavcev in trije kmetijski stro- kovnjaki. Gospodarski pomen farme Goveja farma v. Središču bo imela precejšen go.spodar.nki po- mgn za oboinc. Industrijski na- čin pitanja telet in govedi, ki ga uvaja farma, pomeni visoko rentabilno živinorejsko proiz- vodnjo. Goveji naraščaj bo do- bro izkori.ščen s tem, da bo manj klanja telet in se bo stalež go- vedi povečal. Nova goveja far- ma Kmetijske zadruge Ormož bo imela važno postavko za ormo- ško gospodarstvo v izvozu. To je toliko boU pomembno danes, ko dajemo izvozu ustrezen pouda- rek, da bi izravnali zunanje- trgovinsko bilanco. Objekti farme v Središču Delavska univerza Ptuj PREDAVANJA V IZOBRAŽEVALNIH CENTRIH * 18. januar: Desternik — Kdaj moram k zobozdravniku? (Dr. Vinko Bien- čič) Goriišniea — O pridelovanju hibridne koruze (Matko Žemljic) j 19. januar: Dornava — Naše sadjarstvo (ing. Aleksander Kravos) I Leskovec — Rak — bolezen 20. stoletja (Dr. Vinko Brenčič) Muretinci — Spolna vzgoja mladega človeka (Meta Feldin) 20. januarja: Muretinci — Kako oblikujejo starli značaj mladega človeka (Franc Hribernik) Stoperce — Rak — bolezen 20. stoletja (dr. Vinko Breučič) Sp. Velavlak, — Spolna vzgo- miadegg človeka (Meta Feldin) 21. januar: Muretinci — Družinska vzgo- ja šolarja (Kristina Šepec) Sp. Velovlak — Značilnosti telesnega in duševnega razvoja v puberteti (Rudolf Čeh) Muretinci — Spolna poučitev mladega človeka (Meta Feldinn) Sp. Velovlak — Družinska vzgoja šolarja (Kristina Šeepc) Kaj so sporočili predavatelji Delavski univerzi Ptuj o preda- vanjih v preteklem tednu? V Narapljah je bilo v šoli za starše 5 vzgojnih predavanj, ka- . teruh se je udeležilo slcupno 158 poslušalcev, ali v povprečju 32. ; Cepraiv so predavanja v tem i centru letos prvič, je orgamiza- ^ cija bila do sedaj z^lo dobra, ; število poslušalcev pa potrjuje, i da je za predavanja primerno zanimanje. Pri zdravstveno- : vzgojnem predavanju ki ga je imela dr. Biljana Doleaačeva, so posliišalci postavili vrsix3 vpra- I šainj. Precej razprave je bilo tu- di ob predavanju, ki govori o : vzgojmih smotrih naše družbe, zlaisti ko je bilo govora o manu- elnem in duševnem delu ki jim naša družba daje enakopravno 1 mesito. Šola za starše I. stopnje pote- ka tudi v Grajeni tu obiskuje predaivamja povprečno 23 poslu- šalcev. Stik predavateljev s po- slttšailci je dober, razprave ži- vahne. Leskovec je pradavanja v le- tošnjem izobraževalnem obdob- ju dobro organiziral, ljudje pa se v Leskovcu tudi sami zani- majo za predavanja, so se zbrali pri zadnjem predavanju, za ka- terega niso bili obveščeni prek vodstva izobraže^lnega centra, sami od sebe. 45 vaščanov je pri- šlo na predavanje. V Gorišnici do sedaj obisk na predavanjih ni bil najboljši, pričakovati pa je, da bo v nadalje bol)ši in na- daljnjih predavanj no bo treba ukiniti. Kako je bilo v Cirkovcah? — Predavateljski aktiv treh članov se je znašel v Cirkovcah za pre- davanje, ki je bilo prek vodstva izobraževalnega centra najav- ljeno in ki ga je najavil lokalni radio Ptuj ter lokalni tisk. Po daljšem iskanju je predavatelj- ski aktiv odkril prostor, kjer naj bi bilo predavanje. Mala sobica, ki je namenjena za sestajanje ob predavanjih, menda je to vaška klubska soba, je bila za- temnjena in nezakurjena. V njej sta sedela dva vaščana, za- topljenna v gledanje televizij- skega sporeda, »A tako, vi ste tisti, ki ste prišli predavat!« je bil odme^v na vprašanje, če ne bi morda prižgali luč. Potem je tekel razgovor kar v temi še ne- koliko časa naprej in je bilo iz njega mogoče sklepati, da vod- stvo izobraževalnega centra sploh ne kaže zanimanja za or- ganizacijo in ustvarjanje po vol j- nnejših pogojev izobraževanja, šola pa ne daje na razpolago prostorov, češ, da bi se uničeval parket. V mesecu septembru je pričel v Ptuju delovati oddelek Sred- nje medicinske šole za zdrav- stvene delavce ambulantno-kli- nične smeri. ..Oddelek obiskuje 29 slušateljev. V teku sedanjega šolanja so pridpbili že lepo zna- nje, katerega so pokazali tudi na prvih kolokvijih. H kolokvi- jem iz slovenskega jezika je pri- stopilo 25 slušateljev in jih je uspešno opravilo 24. Opogum- ljeni po tem uspehu bodo slu- šatelji vestneje in redneje na- daljevali s študijem. Radijska univerza bo v torek, 19. januarja, dala kot prispevek predavanje »Skriti sovzgojeval- ci mladine«. Predavanje je pri- pravil sodelaivec Delavske uni- verze Ptuj Drago Zupančič. Osebna kronika ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ RODILE SO Marija Kolarič, Jastrebci 24 — Miroslava; Ana Brezinšek, Zakl 10 — Danila; Marija Kacjan, Dancova vas 56 — Ivana; Ivana Cn^ek, Jtrrovci 10 —dečka; Te- lezjitja Težak, Hrastovec 81 — Vi- do; Melaita Sevšek, Apače 157 — Robertina; Vilma Turk, CJorečja vas 32 — dečka; Pavla Tacinger, Medvece 15 — deklico; Marija Ploj, Drbetinci 41 — Marijo; Eli- zabeta Klaneček, Slov. Trg. 11 — Zdravika; Antonija Kokol, Ku- kava 19 — dečka; Ana Medved, Lovraic na^Dr, polju 16 — de- klico; Jožefa Vojisk Placarovci 7 — Darinko; Štefka Majceno- vič, Kidričevo 8 — Dušana; Ana Lampret, Stoperce 54 — Slavico; Amgela Prešiček, Apače 94 — dečka; Ema Penko, Trg svobo- de 3 — deklico; Baa:ibara Krdž- njak, Drezovec 20 — Zdenko; Mailija Cigula, Sakušak 20 — de- Idico; Martina Skleda r, Podlože 105 — Ireno; Julka Koikol, Ljub- ljana, Strossmajrerjeva 16 — de- klšco; Marija Sok, Borovci 25 — deklico. POROKE Gvozden CercAdč, Zadar, Ce- tkijska 12 — Nevenka Kovač, Prešernova 27; Vincenc Valenta, Vamtarovci 30 — Terezriija Bez- jak, Kicar 134; Anton Ilec, Štu- ki 23 — Olga Šandar, Štuki 23; Ivan Podlesnik, Ljutomerska 3 — Terezija Pintarič, Ljutomer- ska 3; Jožef Forstnerič, Borov- ci 64 — Marjeta Pivko, Dornava 142; Janez Kampl, Draženci 67 — Pavla Murko, Draženoi 85. UMRLI sa Franc Bolcar, Budina 29, roj. 1881, umrl 9. 1. 1965; Jože Fe- renc, Smolinci 47, roj. 1885, umrl 31. 12. 1964; Amalija Kolar, Le- šje 1, roj. 1896, umrla 7. 1. 1965; Jožef Znidarič, Turški vrh 105, roj. 1902, umrl 8. 1. 1965; dr. Fra- njo Šalamun, Ob Grajeni 3, roj. 1883, umrl 8. 1. 1965. JAVNA ZAHVALA! Iskreno in prisrčno se zahvalju- ; fem Rafku Mohorku, komandlirju i L. M. v Majšperku za njegofvo j požrtvovalTiost, ki jo je pokazal, \ ko je s svojim vozilom prepeljal i mojega sina 1.1. 1965 v kritičnem j stanJTi v bližnjo ambulanto ter mu i tateo nudil prvo pomoč. S tem je j preprečil najhujše, kar bi lahko | prifzaidelo družiino. Enako se zahvaljujem dr. Mače- 'fatu, upravniloi zdravstvenega do- ma v Majšperku, za hitro pomoč, sestri Zofiji za posebno skrb in požrtvovalnost in vsem ostalim Se eoferait vsem skupaj prisrčna hvala. Majšperk, 5. 1. 1965 ANTON PERŠUH, Breg 27, p. Majšperk CENE y PTUJSKI POSLOVALNICI »POVRTNTNE« P.![*^.IBOR (PRI MAGDI) Ovetača 250, sveži grah 480, o^icovt 120, paradižnik 395, pe- terki j 200, por 120, solata endi- vija 240, sveže zelje 80, rdeče 2jelje 100, zelena 120, črna red- ioev 60, česen 350, čebula Ha 100, knompir 52, korenček 90, rdeča pesa 100. vložena paprika 216, vložene kumare 260, koruza 85, pšenica 88, proso 120, fižol »te- tovec« 230, fižol prepeličar 250, fižol cipro 250, enobarvni fižol 200, mešani fižol 180, kisla repa 100, kislo zelje 100, Radenska 56, Slatina Donat 56, borovnice 220, češnje 240, grozdje nam JUS I 300. jabolka Ila 170, orehi-jedr- ta 1600, ringlo slive 310, suhe .slive 390, suhe hruške 240. odprti daiteljni 600, banane 350. celi leš- niki 550, limone 290, mandarine :i50, pomaranče 300. celi rožiči 280, smokve — celofan 95, pa- radižnikove tube 100. rdeče vino 360, belo vino 285. rdeče vino 2 1 650. belo vino 21 880, jajca 37, med 380, ^.'rečke papir 340. 15. januarja bo na zalogi zmr/,- nijena zelenjava in sadje. Cene smerne. VILKO NOVAK: Ločitev po slovensko (Nadaljevanje in konec) | ... tajnica je njegovo poročilo o nenadnem zasuku stvari spreje- la čudno hladiao, se ga celo do- j poldne izogibala, odbila vabilo v , fička in nazadnje potisnjena ob | zid odločno izjavila, da bo spet pripravljena na pogovor, ko bo dokončno ločen in odločen, da jo vzame. To mu ni bilo všeč. j ___doma je ugotovil, da se je j med njegovo odsotnostjo vrnila v stanovanje s svojim ključem Spe- la in odnesla nekaj stvari, med njimi skoraj vso posteljnino, go- spodinjske aparate in posodo. . .. kosilo, ki si ga je sam pri- pravil, je bilo skoraj neužitno, večerja v restavraciji draga in ^usta. To ga je spravilo v obup. ... v kopalnici se je nabral kup umazanih nogavic in srajc, iz sta- novanja pa so kar naprej izginjali manjši kosi pohištva. Prihajali so računi za elektriko, vodo, sta- narino, telefon, premog in nešte- to drugih reči, s katerimi se je prej vispešno otepala Špela. To ga je razorožilo. Pisal je Špeli spravljivo pismo in dobil v odgovor advokatovo obvestilo, naj i^c oglasi zaradi i-azporoke v njegovi pisarni. V navalu besa se je napil, uspešno razbil nekaj preostalih vaz in dobil za nameček še poziv k sod- niku za prekrške zaradi kaljenja nočnega miru. Dvignil je roke, se vdal v usodo, najel še sam od- vetnika in p>otrpežljivo čakal, kam ga bo vrgel vrtimec dogodkov. Na tajnico ni več mislil. Skesani re- vež ni niti slutil, da je Spela medtem... .,. razočarano ugotovila, kako majhno in neudobno je materino stanovanje v primeri z njenim prejšnjim. To ji ni bilo všeč. ...hrepeneče razmišljala, kako prijetno je bilo nekdaj na nedelj- skih izletih s fičkom in kako prazni so zdaj večeri. To jo je razjezilo. . . . živčno preudarjala, kaj naj stori z otrokom, ki je močng po- grešal očeta in pričel kazati za- skrbljujoče duševne motnje. To jo jc spravilo v obup. ...bridko občutila, kako težko se je prebijati brez moževih do- hodkov, posebno ker je imela te- žave z iskanjem nove službe. To jo je razorožilo. Pisala jc torej Bertlu spra\ljivo pismo, toda on se je medtem že ravnal po odvetinikovih nasvetih in je v odgovor prejela le odvet- nikov naslov. V navalu bridkega razočaranja je dobila živčen, zlom, na tepla je otroka in se [ sprla z materjo. Dvignila je ro- ' ke, se vdala v usodo in potrpež- : Ijivo čakala, kam jo bo vrgel j vrtinec dogodkov. V odločilnem dejanju svoje za- konske kariere sta Spela in Bertl i igrala kaj postransko vlogo, glav- ^ no pa njuina advokata. Premikala ! sta svoja klienta sem in tja kot j kaki figuri na šahovnici, rokirala i z njunimi čustvi, si i-zmišljala no- >. ve in nove kombinacije, prihaja- la v časovne stiske, prekinjala in odlagala partijo ter skrbno ana- lizirala vsako še tako nemogočo možnost, ki bi utegnila voditi k zmagi. Otvoritev je vsekakor odigral bolje Špelin odvetnik, ker , sc je odločil za ostro varianto, ki jo t>omo imenovali »gambit naj- denega modrčka«. Toda v zaple- tenih središnjicah je Bertlov za- stopnik' z dosledno pozicijsko igro zmanjševal nasprotnikovo prednost, ko se mu je posrečilo naprtiti Speli obtožbo, da išče v vsej zadevi le materialne kori&ti, da ne zna skrbeti za otroka in da je s svojim obnašanjem v zakonu moža naravnost pahnila v naroč- je drugI. Prednost modrčkove otvoritve pa je bila le prehuda in na prehodu v končnico je vse kazalo, da je partija za Bertlove- ga advokata izgubljena in da bo moral Bertl ženi izplačati krepko odškodnino. Tedaj se je Bertlov odvetnik, ki je dobro precenil Špeline nevzdržne stanovanjske razmere, odločil za genialno žr- tev: pristal je na ločitev in za- htevano od.škodnino, toda za to potezo se je skrival zahrbtni več- ni šah — Spela ima pravico osta- ti v Bertlovem stanovanju, toda dokler se z otrokom ne izseli, ji Bertl ni dolžan izplačati poldru- gega milijona odškodnine, temveč samo deset tisoč mesečno za vzdrževanje otroka! Partija se je s tem končala z remijem. Bertl in Spela sta bila sicer ločena, toda ostala sta sku- paj v istem stanovanju, kajti Spela se nikakor ni hotela odpo- vedati komfortu, ki i;a je v tesnem materinem stanovanju tako zelo pogrešala Vsi poskusi, da bi ji njeno podjetje ali občina dala manjše, toda enakovredno stano- vanje, so bili seveda zaman. Z Bertlom sta prežagala zakonsko posteljo in odnesla Bertlovo polo- vico v eno sobo, Špelino v drugo. Dnevno sobo, kuhinjsko mžo in kopalnico sta sporazumno uporab- ljala/ V začetku sta skrbno pazi- la, da bi bila drug drugemu čim manj na očeh, toda zdaj že nekaj večerov poslušata radio v dnevni sobi in se igrata z otro.kom. Bertl je fička prodal, kajti za vsak pri- mer mora imeti denar za odškod- I nino pri roki. Vendar je usoda poldrugega milijončka kaj nego- tova; eden najnovejših magneto- fonskih posnetkov govori namreč takole: Spela (moderato cantabile): »Bertl, jutri bom dobila premog. Ali bi mi ga spravil v klet? V zameno ti zlikam srajce, če ho- češ!« Bertl (fortc): »Pametno! Tudi jaz bi nekaj predlagal, če si za I to: vidim, da s fantom nič kaj preveč dobro ne jesta. Prvega vama bom dal štirideset namesto deset jurčkov, pa si bosta lahko I privoščila kaj boljšega. Zraven : pa bi seveda skuhala še zame.c j Spela (scherzando): »Se stri- I njam! Ce mi daš od časa do časa še kaj za obleko, bom šivala in I prala tudi zate.« I Beril (con brio): ^Krasno! Jutri pa vaju povabim na izlet, da ne bosta ves čas tičala samo doma. Saj boš pripravila nekaj za pod zob?« Ko sta .se nato odpravila spat. Spela ni zaklenila vrat svoj« spalnice...