Poštnina plačana ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamemi Številki Din 1'50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgrovlno, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za X leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Piačat in toa se v Ljubija^. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Ut ftona-vinski fiMcauut Splošno pričakovanje, da bo nova finančna politika vlado pokazala svoj blagodejen vpliv tudi na vse samoupravne proračune, je silno dvignilo zanimanje za novi banovinski proračun. Številno so prihajala vprašanja, kako sodijo vodilni gospodarski krogi o novei banovinskem proračunu in da ustrežemo tem vprašanjem smo se obrnili na Zvezo trgovskih združenj za Dravsko banovino, kjer smo dobili naslednja pojasnila: Predvsem je ^“ba poudariti, da je zelo težko dobiti gradivo, H je potrebno za proučitev banovinskega proračuna. Menda so to prejeli le gg. banovinski svetniki in še ti v zadnjem trenutku, da smo naveza-' i : presoji proračuna lc na ustna izropa in na časo;'5sne vesti, ki jih sev~d\ a e moremo presoditi ? vso natančnostjo. Zato moramo »-dcoj uvodoma poudariti svojo odločno željo, da se za presojo banovinskega proračuna potrebno gradivo pravočasno dostavi tudi gospodarskim slojem, kar je tudi v intencijah vlade, ki je v svoji deklaraciji glasno poudarila, da si želi sodelovanja z gospodarskimi sloji. Brez pravočasnih informacij pa je vsako sodelovanje nemogoče. Zato tudi moremo podati svoje mnenje le z neko rezervo. Pripomniti pa moramo, zlasti na razna vprašanja, da odloča o banovinskem proračunu edinole nosilec banske cblasti, ker le banski svet edinole posvetovalni orga < brez odločujoče moči. Moramo zato poudariti svojo željo, da se cim prej izda zakon o banovinskih sr----upravah, ker šele potem bo moglo prebivalstvo sodelovati pri sestavi banovinskega proračuna. Načelno pa moramo izjaviti, da vztraja Zveza trgovskih združenj na vseh zaključkih, ki jih je v imenu jugoslovanskega trgovstva sporočilo Centralno predat«’.lištvo kraljevski vl-^i glede vseh samoupravnih dajatev, zlasti pa, da se čim prej znižajo samoupravne doklade, ki so vsled visokih davčnih osnov ogromne, na znosno mero in da se izda zakon o financiranju samouprav ter na ta način izenači njih vzdrže vanje ter omogoči zdrav razvoj gospodar stva. Nujno potrebna je tudi unifikacija vseh samoupravnih doklad. Načelno moramo zabavati, da se samoupravni proračuni prilagode dejanskemu gospodarskemu «*"iiju in da se z vso do slednostjo upošteva, da smo v dobi, ko se vsi proračuni morajo zniže.ati in zviševati, ker so se znižali tudi dohodki davkoplačevalcev. Treba je vse izdatke prikrojiti prejemkom, kakor je tudi le tošnji predlog državi’- :a proračuna za okoli 3%, odnosno 185 milijonov dinarje manjši od lanskega. Potrebo zniževanja izdatkov poudarja tud! =talno kralj, vlada in zato ne gre, da se poviša davčno breme Dravske banovine za več ko 12 milijonov dinarjev, kakor je ugotovila Zveza indu-strijcev. To povišano breme bo padlo v prvi vrsti na naše gospodarstvo, čegar konkurenčna zmožnost v državi se bo s tem znatno zmanjšala, kar moramo še posebej poudariti, ker je gospodarstvo v Dravski banovini v primeri z gospodarstvi v drugih banovinah že itak preobremenjeno. Vedno smo pozdravljali in tudi pozdravljamo vsak napredek v naši banovini in zato tudi razumemo utemeljenost onih investicijskih predlogov, ki zaradi dviga dežele zahtevajo povišanje izdatkov. Kljub temu pa moramo naglasiti, da bi se v teh težkih časih smelo kvečjemu ostati pri lanskoletnih proračunskih postavkah, ker naše gospodarstvo novih bremen absolutno več ne prenese. Vse, kar je količkaj odložljivo, bi se zato moralo odložiti na boljše čase. Smatramo za svojo dolžnost, da na to opozorimo z vso resnostjo. Ce preidemo na proračun sam, potem nioramo najpre,-, glede banovinske dokla- V Ljubljani, v četrtek, dne 7. februarja 1935. Katodna skupščina - cazpustma Nove volitve bodo dne 5. maja V sredo, dne 6. februarja je bil objavljen naslednji ukaz: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II, po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavijo, so kraljevi namestniki na predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta na osnovi člena 32. ustave in 8$ 1. in 2. zakona o volitvah narodnih poslancev za Narodno skupščino sklenili in odlečajo: Narodna skupščina, izvoljena dne 8. novembra 1931, se razpušča. Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo (po členu 54. ustave) bodo v vsej kraljevini v nedeljo, dne 5. maja 1935 po določilih zakona o volitvah narodnih poslancev za Narodno skupščino. Narodna skupščina, izvoljena dne 5. maja 1!»35, se sestane k izrednemu zasedanju na dan 3. junija 1935. Notranji minister naj izvede ta ukaz. Pavle, 1. r. Dr. Kadenko Stankovič, 1. r. Dr. Ivo Perovič, 1. r. Minister za notranje zadeve Velja Popovič. Sledijo podpisi vseh ministrov. * Volitve bodo torej po sedanjem volilnem redu in se more glasovati le o kandidatni listi, ki jo predlaga najmanj po 30 volilcev iz najmanj polovice okrajev, razdeljenih na najmanj šest banovin. Na kandidatni listi pa morajo biti navedeni kandidati in namestniki za vse okraje v državi. Kandidatna lista mora dobiti najmanj 50.000 glasov. Vseh poslancev bo okoli 370, Ljubjana, ljubljanska okolica in Maribor levi breg imajo po 2 poslanca. Ker stara skupščina o proračunu ne more več sklepati, dobimo dvanajstine in bo o novem proračunu sklepala že nova skupščina. Vlovi g&sftodaMki ukeepi vlade- Dve uredbi za znižanje zemljiškega davka — Uredba o javnih delih Dosledno in po načrtu se je lotila vlada g. Jevtiča reševanja gospodarskih vprašanj. S pogumnim priznanjem napak, ki so se dosedaj godile, zlasti onih v davčni službi, ter z odločnim liastopom proti raznim fikcijam in z odločnim poudarkom, da hoče sodelovati z gospodarskimi organizacijami, si je na mah pridobila zaupanje vse gospodarske javnosti. Z omogočenjem nove kreditne politike pri Narodni banki, z znižanjem obrestne mere ter s koncentracijo državnih denarnih zavodov je bil nato storjen prvi korak za normalizacijo razmer na našem denarnem trgu. Prva ugodna posledica tega je bil dvig tečajev naših državnih papirjev, kar je zopet omogočilo vladi, da je šla korak naprej in izdala uredbo o javnih delili, ki bo poživila vse gospodarsko življenje v državi. Obenem pa se je vlada lotila tudi drugega težavnega dela, da olajša davčno breme, ki je poslalo že neznosno. Ne čudimo se, če je vlada začela z davčno olajšavo pri kmetu, ker je položaj kmetovalca zlasti zaradi velikanskega padca cen v resnici izjemno težaven in ker je na drugi strani ozdravljenje gospodarskega življenja nemogoče, dokler bo kupna moč kmetskega prebivalstva na ničli. Iz tega vidika tudi ne nasprotujemo podaljšanju kmečkega moratorija do septembra, zlasti še, ker ima ta odredba le začasen značaj, da se omogoči kmetovalcu oddih do jeseni. Pri tem pa je tudi s priznanjem omeniti nastop vlade proti oni nesrečni demagogiji, da kmetskih dolgov sploh ne bo treba plačati. Trdne pogoje za olajšanje gospodarske štev. 15. stiske je vlada ustvarila s temi svojimi novimi uredbami in želimo le eno, da bi bili tudi vsi drugi gospodarski stanovi v enaki meri deležni pažnje vlade, kakor so je bili kmetovalci. Iz izjave finančnega ministra dr. Stojadinoviča V zvezi z najnovejšimi ukrepi vlade je podal finančni minister dr. Stojadinovič novinarjem daljšo izjavo o vladnih uredbah in njih namenu. Vlada s polnim razmahom izvaja svoj gospodarski program in politike odlaganja ter prekrižanih rok je konec, V zvezi s stremljenjem vlade, da se olajša položaj kmetovalca, sta bili izdani dve uredbi o znižanju zemljiškega davka. Prva se tiče razlik med prijavljenimi dohodki zemljišč in pozneje ocenjenimi ter se črta § 1. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 25. marca 1932, ker se je izkazal kot neupravičen in škodljiv. Fin. minister je tudi pri tem citiral novo uredbo. Ta olajšava pa še ne zadostuje, ker so cene kmetijskih pridelkov še nadalje padale. Zato je potrebno, da se tudi za leto 1935. ohrani izjemoma nižja stopnja osnovne zemljarine 10 odstotkov, namesto 12 odstotkov od katastrskega čistega dohodka. To linearno znižanje pa ne zadostuje. Zato se bo v davčni osnovi zemljarine v tem letu izjemno od obstoječih zakonskih odredb računala osnova katastrskega čistega dohodka za njive in za vinograde na krše-vitem ozemlju z vrednostjo, znižano za 20 odstotkov. Znižanje stopnje od 12 na 10 odstotkov velja državo letno okoli 100 milijonov, znižanje katastrskega dohodka za eno petino pa nadaljnjih 100 milijonov. Nato je finančni minister citira1! tudi to uredbo o javnih delih, ki se glasi: Čl. 1. — Pooblaščata se gradbeni in prometni minister, da radi obnove narodnega gospodarstva pričneta z javnimi deli, ki naj omogočijo: a) v resoru gradbenega ministra: graditev velikih cest, ki naj omogočijo zvezo gospodarskih središč s Primorjem in b) v resoru prometnega mini- de na državne neposredne davke omeniti, da se je zaradi znatno povišane davčne odmere pri pridobnini celotna davčna osnova znatno povišala in da se more pričakovati znatno višji donos banovinskih doki- I, kakor pa je predviden po proračunu. Ustvarjena bo s tem precejšnja rezerva, ki jo naj zbere že v svojem obstoju ogroženo gospodarstvo. Da je to preveč zahtevano, ni treba posebej poudariti. Padanje dohodkov državne trošarine dokazuje, da "<> pri nas trošarine že previsoke. Mnenja smo, da se mora to upoštevati tudi pri banovinskem proračunu in zate se ne moremo strinjati z novimi trošarinami, ki se uvajajo z letošnjim proračunskim predlogom. Tako je predvidena nova troš.»'ina na kavo, ki je že dosedfj tako obremenjena, da znašajo stroški in javne dajatve 27 Din od kg, če ga postavimo iz Trsta v I jubljano. Je to tako visoka obromeni'ev, ki nadaljnjega stopnjevanja ne prinese. Pri rižu se menda predvideva 50 par tiošarin>i na kg, kar je odločno previsoko za predme1, ki ga nioramo smatrati že za Piavo ljudsko hrano. • Pri taksah naj bi se donos po novem I ro-acunu kar podvojil ter se v ta namen uvajajo številne nove takse. Med drugim se uvaja tudi banovinska dodatna taksa v iznosu 50% k določenim postavkam državne takse. Kopiral se je tu proračun Savske banovine, ki je baš v tem pogledu najmanj posrečen. Predvidena je tudi dodatna taksa na reklamo, ’ i je že danes tako preobremenj -na s taksami, da ne služi več v oni meri gospodarskim potrebam, kakor bi morala služiti. Reklama je danes neobhodno potreben izdatek, kajti brez zadostne reklame ne more živeti noben podjetnik. Podražitev reklame zato zmanjšuje trgovcu in obrtniku možnost poslovnega uspeha in s tem zmanjšuje tudi njegovo davčno moč. Posebno odločno p" moramo oHi ^niti banovinsko takso na tarifni postavki 33 in 34 taksnega zakona ter izjavljamo, da se bomo proti uvajanju te takse borili z vso odločnostjo. Glede teh taks smo imeli že dovolj bridkih in žalostnih izkušenj v preteklem letu in dosegli smo tudi, da so so nekatere naše zahteve že tudi sprejele. Tako je sedanji finančni minister omilil prejšnjo odiozno prakso. Tem manj moremo ostati ravnodušni, če nam grozi nevarnost novih težkoč in sitnosti zaradi nameravane banovinske takse. Taksa iz tar. postavke 33 v izmeri pol odstotka na potrdi la in priznanice že sedaj težko obremenjuje naše gospodarstvo in odločno moramo naglasiti, da je vsako nadaljnje zviševanje tega bremena popolnoma nemogoče. Glede tar. postavke 34, po kateri je za vsakogar obvezno izdajanje računov in njih kolko-vanje s 50 parami, če gre za vsoto od 20 do 100 Din in z enim dinarjem, če gre za več ko 100 Din, je bilo že v preteklem letu silno veliko razburjenja, ker je to zahtevano kolkovanje pri detajlnih trgovcih, branjevcih, obrtnikih Itd. skoraj nemogoča stvar. Sedaj pa se naj ta itak neznosna ''"ava poveča še z nalepljanjem banovinskih kolkov. Zaradi gladkejšega poslovanja moramo zahtevati, da se nameravana taksa ne uvede. Znova poudarjamo, da je naša odločna zahteva, da se ta tarifna popravka tako izpremeni, da se od plačevanja te takse izvzamejo vse prodaje iz roke v roke. Centralno predstavništvo vodi tudi v tem pogledu energično akcijo, ki jo bo vodilo tako dolgo, da bo naša zahteva uveljavljena. Ko pa moramo ugotoviti, da predvideva novi banovinski proračun prevelike davčne dajatve, pa moramo opozoriti, da so predvideni dol. dki banovinskih podjetij in ustanov odločno prenizki. Zavladati nora že enkrat načelo, da morajo biti tudi banovinska podjetja aktivna in da se naj ukinejo ali prepuste zasebnikom neaktivna. Tudi banovinska podjetja se morajo komercializirati, ne pa ohranjati le z banovinskimi dotacijami. Vsaj načeloma mora to pravilo obveljati. V času splošnega in silnega zastoja vseh poslov nioramo zahtevati, da se tudi vsi samoupravni proračuni prilagode zahtevi časa in se znižajo, da bodo v skladu z gospodarsko močjo prebivalstva. Kakor je kraljevska vlada priznala, da je vsako zvišanje davčnih bremen nemogoče, tako mora ta resnica obveljati tudi pri sestavi banovinskega proračuna. Za neodložljive investicije pa je treba najti kritje v posojilih. To so naše načelne in splošne zahteve glede novega banovinskega proračuna, v kolikor smo jih mogli na podlagi nam le skromno dostopnega gradiva ugotoviti. Te naše zahteve pomenijo minimum tega, kar morajo gospodarski stanovi zahtevati, če naj pride do ozdravljenja gospodarskih razmer. Zato tudi upamo, da naše opozorilo ne bo zaman in da se bo v skladu z novo finančno in gospodarsko politiko države ter vlade začela tudi nova finančna in gospodarska politika samouprav in ila-sti — banovin. stra: izpopolnitev železniških prog, spo-polnitev železniškega omrežja in graditev novih železniških prog, da *e železniškemu omrežju priključijo tudi tisti kraji, ki so doslej bre* železniške zveze. Ministrski svet določi na predlog gradbenega, odnosno prometnega ministra, s posebnim sklopom podrobne nažrte teh javnih del. Čl. 2. — Za finansiranje gradenj, določenih v čl. 1. te uredbe, se naroča finančnemu ministru, da izda v dveh letih v skupni višini 1 milijarde Din srednjeročne državne obveznice z določeno obrestno mero in z rokom od pet do deset let. Te obveznice so oproščene vseh državnih iu samoupravnih dajatev, sedanjih in bodočih ter uživajo pupilarno varnost. Izjemno od čl. 72 toč. 2. zakona o delniških družbah iz 1. 189G in drugih odnosnih zakonskih in statutarnih predpisov lahko ustanove, zavezane na javno polaganje računov, te obveznice knjižijo v svojih letnih bilancah po nakupni ceni. Višino obrestne mere, emisijski tečaj, obliko in minimalni iznos obveznic določi ministrski svet po predlogu finančnega ministra. Za izplačilo obresti in glavnice za te srednjeročne obveznice se bodo predvi- deli potrebni krediti v odnosnih proračunih, v katerih bodo zapadli. Uredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih novinah«. Kje dobiti denar za ta ilela? Finančni minister dr. Stojadinovic misli, da dobi polovico milijarde doma, polovico pa v tujini. Država je doscdaj izdajala dvoje vrst bonov: kratkoročne in dolgoročne. Sedaj bomo izdali nov tip, iu sicer srednjeročne z rokom 5—10 let. Ta oblika najbolj ustreza našim razmeram. Prti milijarde bo s pomočjo drž. denarnih zavodov lahko plasirati v dveh letih, ker so ti zavodi že neke vrste garancijski sindikat za uspeh emisije. Z nobenim novim ukrepom ne želi fin. minister obremeniti trga z novimi emisijami. Srednjeročne obveznice, ki se bodo sedaj izdale, ostanejo v tresorjih malega števila največjih bank, ker za manjše banke in zasebno publiko ostanejo že izdani drž. papirji kot dober in varen placement. Svojo izjavo je zaključil finančni minister z besedami, da se je intenzivno delo vlade za ozdravljenje gospodarstva začelo in da so bo z vso silo in z istim tempom tudi nadaljevalo. uradnih podatkov, se počaka v primeru pritožbe s plačilom višje razlike napram zadolžitvi v 1. 1933 do rešitve pritožbe. Če se izda rešitev pred koncem marca 1935, se mora izvršiti plačilo najkasneje do konca marca.« Razpis finančnega ministrstva je popolnoma jasen in davčne uprave so dolžne, da same tudi uradno izvedejo vse, Uar nalaga razpis. Prizadete stranke naj se /ato na bi razpis sklicujejo, če bi se zahtevale od njih še jtosebne prošnje. Hwa uctd&a a zaščiti Umeta Na predlog kmetijskega ministra je izdata vlada novo uredbo o zaščiti kmeta, ki določa: 1. l)o 1. septembra se odgode vsa plačila in dajatve po čl. 3. in 4. uredbe za zaščito kmeta, v kolikor niso že izvršene. 2. Kmetovalci, ki dolgujejo denarnim zavodom, morajo za menjati dospele menice, ali pa izgube zaščito. 3. Dolžniki, ki so zaščito že izgubili, ker niso zamenjali menic, si pridobe ponovno pravico do zaščite, če zamenjajo menice do Hi. marca 1935. 4. Obrestna inera, navedena v točki 1. čl. 3 uredbe pod 1. in II., s« zniža za dolgove denarnim zavodom od 6 na 4 in pol odstotka, drugim upnikom pa od 3'5V« na 1 */«. Dolžnikom, ki so plačali obresti po čl. 3 uredbe, se razlika vračuni v odplačilo glavnice. 5. Členu 10. uredbe, ki govori o denarnih zavodih, ki so izvzeti od zaščite, se doda: To velja tudi za terjatve Poštne hranilnice, kmetijskih zadrug in njihovih zvez. Končno se kmetijski minister pooblašča, da izda nov pravilnik k uredbi. Izjava kmetijskega ministra V zvezi z izdajo nove uredbe o zaščiti kmetov je sprejel kmetijski minister dr. Jankovič novinarje in jim dal daljšo izjavo o novi vladni gospodarski politiki ter o uovi uredbi. Uvodoma je poudaril nekatere misli, ki jih je naglasil že ministrski predsednik Jevtič v svojem govoru po radiu. Med drugim je dejal, da mora iti gospodarska politika za lem, da dvigne kupno moč kmetskega prebivalstva. V ta namen je treba zagotovili dvoje: treba je omiliti veliko razliko med cenami kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki jih mora kupovati kmetovalec in je v ta namen tre-bij dvigniti cene kmetskih pridelkov. Na drugi strani pa je treba pospeševati izvoz kmetskih pridelkov. To pa je dosegljivo le, če se uvede načrtno gospodarstvo. Državna intervencija pa se ne sme gibati v smeri etatizacije in dirigiranja, temveč le odstranitve sedanjega kaosa in ureditve razmer, da pride do koordinacije vsega našega gospodarstva. Čisto naravno je, da se je začelo pri kmetu. Odgoditev kmetskih plačil do septembra je neizogibna, ker bi moral kmet, da bi plačal svoje obveznosti, ki znašajo okoli 400 milijonov Din za obresti in amortizacijo, izvoziti najmanj 35.000 vagonov pšenice in 60.000 vagonov koruze, kar je popolnoma nemogoče. Treba zato dobiti čas, da bo kmet mogel začeti odplačevati dolgove. S koncentracijo državnih denarnih zavodov bo omogočeno Priv. agr. banki, da bo v večjo pomoč kmetu. Z znižanjem zemljarine bo olajšan položaj kmeta, enako tudi z znižanjem obrestne mere. Mnogo bo pa pomagala kmetovalcu tudi nova uredba o javnih delih. Tako bo omogočeno kmetovalcu, da se bo do jeseni njegov položaj zboljšal in zato je z novo uredbo uveden kmečki moratorij do jeseni. Dodatna izjava kmetijskega ministra Dr. Jankovič je ponovno sprejel novinarje in jim podal dodatno izjavo k svoji prvi izjavi. Med drugim je dejal: Odložitev plačil je bila nujna, ker kmet kratko-malo ne more letos plačati dolžnih obresti in obrokov v višini 400 milijonov Din. Zalo je vlada kmetu priskočila na pomoč. Odložitev plačil pa ne sme pomeniti kri- vice za one dolžnike, ki so že zadostili svojim obveznostim, zato se jim razlika med starimi in novimi obrestmi vračuni v odplačilo glavnice. Glavno je, da je nova uredba izvzela od zaščite vse terjatve kmetijskih zadrug in njihovih zvez. To je bilo potrebno, ker pomeni zadružno kreditiranje posebno obliko kredita, kjer je zadružnik sam sebi upnik in dolžnik. Zadružni krediti se dajejo tudi samo zadružnikom. Poleg lega so zadruge po Rajf-ajznovem sistemu organizirane na podlagi neomejene zaveze, kar že samo po sebi izključuje zaščito kmeta, ki je obenem upnik in dolžnik. Važno je nadalje tudi to, da ni znan noben primer v teku zadnjih 40 let, da bi zadruge izterjavale zadružnike z eksekucijo. To je proti osnovnemu duhu zadružnega življenja. Potrebno pa je tudi ohraniti zadružno disciplino in zato je treba nastopiti proti agitaciji, češ da dolgov ne bo treba plačati. Iz vseh teh razlogov je bilo treba ločiti kmetijske zadruge od drugih kmetskih upnikov. To iu tudi še druga vprašanja pa bo treba urediti še s posebnim pravilnikom. Staro uredbo bo treba popraviti na podlagi dobljenih izkušenj. Nadalje bo moral novi pravilnik tudi natančno določiti pojem krnela, da bo vsaka zloraba izključena. Tudi tabela anuitet bo izpremenjena s pravilnikom. Končno bo še treba poskrbeti, da zadruge ne bi prenaglo izkoristile novega položaja in takoj ne izterjale vseh kmetskih dolgov. S pravilnikom se bo zato ustvarilo potrebno prehodno stanje.« — K tej izjavi bi dodali, da bi bilo tudi še potrebno, da bi novi pravilnik jasno določil terjatve katerih kmetijskih zadrug so sedaj oproščene od zaščite. Mnenja so namreč v tem pogledu zelo različna in zato je jasna avtentična interpretacija pojma kmetijskih zadrug nujno potrebna. Izterjavanje razlik na pridobnini za 1. 1933. in 1934. Finančno ministrstvo je izdalo z razpisom z dne 29. decembra 1934 naslednje navodilo na vse davčne uprave, ki ga naj te tudi v polni meri upoštevajo. Razpis se glasi: V svrho olajšanja plačevanja razlike na pridobnini, ki se pokaže med odmero za 1. 1933. in odmero za 1. 1934., se določa ta postopek: t. s plačilom razlike se more počakati do konca marca 1935, če se v konkretnem primeru pritožbe pokaže večja razlika v davku (za 1. 1934) napram zadolžitvi v I. 1933, če je davek odmerjen po uradno zbranih podatkih; 2. če je davek za I. 1934 odmerjen na podlagi najemnine (za stanovanje in lokal), čeprav so konkretno zbrani zadostni uradni podatki, ki bi dali podlago za nižjo odmero, vendar pa je davek znatno večji od onega za 1. 1933, se plača — v primeru pritožbe — do konca marca samo oni del razlike, ki bi odgovarjal odmeri, če bi se ta določila samo po uradno zbranih podatkih. Ostanek razlike se plača šele potem, ko se reši pritožba, če 6e pa ta reši pred koncem marca 1935, se potem mora izvršiti tudi plačilo do konca marca 1935; 3. če je davek za 1. 1934 odmerjen v višini najemnine, a v konkretnem primeru ni nikakih, ali ni dobrih ali ni zadostnih Novosadski industrialci zahtevajo: Na plenarni seji Zbornice za TOI v Novem Sadu je bila sprejeta resolucija, v kateri se postavljajo te zahteve: 1. Ker je zaščita kmetov in denarnih zavodov povzročila, da denarni zavodi ne samo ne kreditirajo več industrije, temveč zahtevajo celo povračilo že danih kreditov, je nujno potrebno, da se tudi industrija zaščiti pred odpovedjo kreditov in da pride v enak položaj ko denarni zavodi in kmetovalci. 2. § 7 davčne novele iz 1. 1934 naj se odpravi. Razveljaviti je treba razpis finančnega ministrstva, da se odbijejo samo oni neizterljivi stroški, za katere se dokaže, da so neizterljivi. Povečanje davčne osnove za pridobnino ne sme imeti za posledico povečanje samoupravnih doklad. Odpravili je treba vse notranje carinske bariere. To se naj uredi z novim znkonom o samoupravah. S trošarino so se naložila industriji težka bremena. Zlasti naj se odpravi trošarina na cement, ker ovira oživljenje gradbene delavnosti. Zopet naj se uvede obvezno mešanje bencina z alkoholom, ker je to v korist agrarni proizvodnji. 3. Izpremenita naj se tar. post. 33. in 34. taksnega zakona v smislu, kakor se je že ponovno zahtevalo od gospodarskih organizacij. 4. Pri državnih dobavah naj se uredi hitro in točno plačevanje terjatev industrije in dovoli naj se, da se zapadle terjatve industrialcev uporabljajo tudi za plačilo davkov. 5. Treba izvesti reformo lokalnih železniških tarif. Odpravi naj se' konkurenčna klavzula, da se dovolijo železniške olajšave le s pogojem, da se blago prevaža izključno le po železnici. H. Ker je v nekaterih industrijskih panogah nastopila že nasičenost, zlasti v tekstilni industriji, naj se prepreči ustanavljanje novih podjetij. Zahteve kmetovalcev Kmetovalci Gornjega Banata so na svojem zadnjem zborovanju sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo: Zakon o neposrednih davkih naj se reformira in dopolnilni davek za zemljarino odpravi! Nad 3 leta stari davčni zaostanki naj se črtajo! 1’rizad naj se reformira, da bo služil le dvigu cen. Pri trgovinskih pogodbah naj se zagotovi večji izvoz kmetijskih pridelkov. Zakonska zaščita naj se raztegne na vse kmetovalce in ne le na male in srednje, ker po izvedbi agrarne reforme ni več veleposestnikov v državi. Zakon o zaščiti kmeta naj se raztegne tudi na Priv. Agr. banko in Drž. hip. banko. Amortizacije in obresti naj znašajo po zakonu o zaščiti kmeta le 4%. Prevoznina za vse kmetijske proizvode naj se zniža vsaj za 40%. Takoj naj se izda zakon o obveznih kmetijskih zbornicah, ki se naj ustanove na isti podlagi kakor zbornice za TOI. Predložite davčne knjižice za uslužbenski davek Davčna uprava za mesto v Ljubljani ponovno opozarja vse delodajalce, ki po čl. 100 zakona o neposrednih davkih plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, da predložijo davčne knjižice nemudoma v pregled, najpozneje pa tekom 14 dni. Proti službodajalcem, ki ne pred loži jo knjižic do 15. februarja, se bo postopalo po določilih čl. 139, oziroma v pri merili davčnih utaj, po čl. 142 zakona o neposrednih davkih. Povpraševanje po zastopnikih Razna švicarska izvozna podjetja iščejo zastopnike v Jugoslaviji za: 1. potrebščine za tekstilne stroje, 2. sestavne dele za tkalske utenzilije, 3. aparate za demonstriranje v šolah in vseučiliščih, 4. električne aparate za merjenje in znanstvene aparate. Interesenti za posamezna zastopstva naj se z navedbo referenc obrnejo pismeno na švicarski konzulat v Zagrebu. Draškovičeva ul. št. 30. ‘Politične vesti Bolgarski poslanik t Beogradu je izjavil novinarjem, da se razmerje med Bolgarsko in Jugoslavijo razvija zelo dobro in da upa, da bo v bodoče še vse boljše in boljše. Čankov je v posebnem pismu na svoj© pristaše izjavil, da je prijateljstvo z Jugoslavijo potrebno, da pa mora sloneli na teh načelih: dve državi, dva svobodna in neodvisna naroda in dve nacionalni kulturi. Bivši rumlinski minister Mironescn je izstopil iz kmetske (nacionalno zaranistič-ne) stranke. Sodijo, da je njegov izstop znak splošnega razkola v stranki. Italijanska vlada je nakazala Albaniji 3 milijone zlatih frankov v kritje njenega proračunskega deficita. Albanski vladni list se silno zahvaljuje Italiji za to njeno j plemenito in nesebično pomoč«. Laval je v posebni izjavi najenergičneje demantiral vest socialističnega voditelja Bluma, da bi bil v Rimu med njim in Mussolinijem dogovorjen povratek Habsburžanov v Avstrijo in Madjarsko, češ da bi bilo to edina garancija za avstrijsko neodvisnost. Nemška vlada je po svojem rimskem veleposlaniki! zahtevala pojasnila glede rimskega pakta, zlasti pa o tem, če se avstrijskemu prebivalstvu izrečno priznava pravica do samoodločbe ali ne. Priprave za propagando avstrijskega plebiscita se torej začenjajo že oficialno. Veleposlanika Francije in Anglije sta lakoj po sklenitvi sporazuma obvestila zunanjega ministra Neuratha o vsebini londonskega sporazuma. S tem se je hotelo poudariti, kako velika važnost se polaga na sodelovanje Nemčije pri omejitvi oboroževanja. V Berlinu je bil ua splošno sprejet londonski sporazum ugodno, vendar pa se z nemške strani naglasa, da treba še podi obn ' proučiti vse točke sporazuma, pred-uo bi mogla Nemčija staviti svoje proli-predloje ali pa se popolnoma pridružiti sporazumu. 0 povratku v Ženevo pa Nemčija še noče razpravljati. Karl Kadek v »Izvestjih« ugodno komentira londonski sporazum, ki je napravil konec nemškemu tajnemu oboroževanju. Za Rusijo je pozitivna pridobitev, da je s tem Nemčija potisnjena ob zid. Franciji zaupa Rusija popolnoma in zaupati more tudi na države Male antante in Balkanskega sporazuma, ki ne bodo pristale na diktaturo velesil. Vsesovjetski kongres je sprejel resolucijo Kulinina, da se mora uprava Rusi5« centralizirati. To je potrebno iz gospodam skih in vojaških ozirov, ker ne zadostuj«'' več, da je edini centralistični element sa mo komunistična stranka. Evolucija sovjetske diktature napreduje torej nevzdržno. V sejmu je imel zunanji minister Beck velik govor o poljski zunanji politiki, ki' pa je na splošno zaradi svoje nejasnosti razočaral. Med drugim je dejal: poljsko-nemška zveza je prestala preizkušnjo, niso pa z njo kršene prejšnje zavezniške obveznosti Poljske (s Francijo). V nobeni akciji proti Madjarski Poljska noče sodelovati. Vzhodni pakt zanima Poljsko, rimski pakt pa pozdravlja ter zlasti ureditev razmer v Podonavju. Predsednik razorožitvenc konference Henderson je sklical sejo razorožilvene konference na dan 18. februarja. Ameriški senat je sprejel zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da zviša s pomočjo izdaje zakladnih bonov državni dolg od 28 na 45 milijard dolarjev. To je dokaz, da namerava Roosevelt doseči oživ-ljenje gospodarske delavnosti v deželi s kreditno inflacijo in ne več z valutno. Sovjetski veleposlanik v Washingtonu Trajanovski se že več časa pogaja v, VVashingtonu za sklenitev finančnega dogovora med Rusijo in Ameriko. Še vedno pa dela vprašanje carskih dolgov največje težave. 0 novem živahnem gibanju avstrijskih narodnih socialistov poročajo lisli. Tako so se znova organizirali narodno socialistični SS iu SA oddelki. Vstaja v Mehiki se je razširila, kakor sporoča mehiško vojno ministrstvo, že na deset zveznih držav. Siamski kralj je odstopil, ker vlada ni hotela sprejeti njegovih pogojev. Na prestol pride mladoletni princ iz stranske linije, za katerega bo vladal regentski svet. Revolucija je izbruhnila v Urugvaju. Vlada pravi, da je gospodar položaja. V Montevideu je policija aretirala 2000 ljudi. ISenarstvc Poštna hranilnica je mižala loinbartlno obrestno mero /o. Obtok kovanega denarja je Rumunija povišala od 3,8 na 4.82 milijard lejev. Po zadnjem izkazu Reiehsbanke z dne 31. januarja je vsota vseh njenih plačilnih sredstev v obtoku narasla od 5676 na 5989 milijonov mark, dočim se je njena zlata podloga povečala le za 0.6 na 84,4 milijonov mark. Italijanski in->*>čni minister je s poseb nim dekretom pooblaščen, da likvidira vsa podjetja, katerih dolgovi državi (ali državno jamstvo za dolgove podjetja) presegajo osnovno glavnico podjetja štirikratno. Kot vemo bo likvidirana S. A. Miguestinia, solarna v Somali koloniji, ki ima 4 milijone lir glavnice in torej najmanj 16 milijonov lir dolga. Upravni h vet Banke 1» mednarodna plačila v Baslu je sklenil, da se povabita na prihodnje zasedanje upravnega sveta tudi zastopnika Rusije in USA. Zlata so uvozile USA v januarju 1935 za 111,7 milijonov dolarjev. Odlog davkov Finančni minister je na podlagi člena 21. in 27. zakona o organizaciji finančne uprave odredil, da smejo finančni direktorji veljavno izdajati odloke na prošnj za odlog davkov v višini do 50.000 Din, vendar najdalj le do konca tega leta. Za carine prosto blago se ne plača skupni davek Na predlog carinskega sveta je finančni minister sklenil, da se črta sedaj točka 2. oddelka IV, postopka za plačilo skupnega dL ka na poslovni promet in da se besedilo nove točke glasi: Blago, za katero ni predvidena nobena carinska stopnja, ki je torej carine prosto, se oprošča od skupnega davka na poslovni promet, če ni to blago namenjeno preprodaji. Enako se bo postopalo tudi z blagom, ki je izrečno oproščeno carine, dokler se takšno blago ne začne izdelovati v državi. Da blago ni namenjeno preprodaji, se dokaže s potrdili pristojne zbornice. Poleg tega je potrebno, če je uvoznik državno ali samoupravni urad ali podjetje, priložiti še potrjen prepis pogodbe, iz katere je razvidno, Če se je naročilo blago neposredno iz tujine ali pa po dobaviteljih v državi. Če se je blago naročilo po dobaviteljih in ne neposredno iz tujine, potem se morajo pri »carinjenju plačati vse davščine, ki so bile v veljavi na dan sklenitve pogodbe, torej tudi skupni davek na poslovni promet. Če uvozijo blago zasebniki ali podjetja, ki so po zakonu oproščena plačanju skupnega davka na poslovni promet, se ne plača la davek samo v primeru, da je prišlo blago iz tujine neposredno na nje ali na špedi-lersko podjetje, ki samo prevaža blago in nima z njegovo nabavo nikake zveze. Neposredna nabava blaga se dokaže z dokumenti, ki so blagu priloženi in z originalnimi računi. Fr. Zelenik: l/etika zatapa - mol zaslužek Neki podeželski trgovec je vedno stokal, da ima premalo asortirano zalogo in da pri njem ni dovoljne »izbire«. Pa je imel la prijatelj zaloge skoraj za pol milijona dinarjev. Veliki del zaloge je sestojal it manufakturnega in modnega blaga. Lastnih sredstev za tako ogromno zalogo ni imel, pa je kljub dobro idoči trgovini račune počasi plačeval. Dokler so imeli ljudje zaslužek, je šla trgovina dobro in naš trgovec je rinil naprej. Ko pa so se začeli krčili zaslužki in je zavladala stiska za denar, je zašel naš trgovec s svojo ogromno zalogo v stiske. Računov ni več mogel plačevati, prihajale so tožbe itd. Navadno tisti, kateri hoče imeti veliko zalogo, pa nima dovoljnih denarnih sredstev, kupuje vsepovsod in tako prevaljuje z ene rame na drugo. Naš trgovec tudi s tem pripomočkom ni mogel več naprej. Moral je ta nadvse marljivi in varčni trgovec v poravnavo. Inventura je pokazala, da je precej manufakturnega blaga še iz vojnih in prvih povojnih časov, tedaj brez vsake vrednosti. Zaloga, katera bi morala biti po računih vredna nad 450.000 dinarjev, je bila v resnici vredna kakšnih 180.000 dinarjev. Svetovali smo našemu prijatelju, naj zmanjša zalogo, naj izrine blago, da bo laže izpolnjeval prevzete dolžnosti in plačeval pogojene obroke. Toda vsi dobri nasveti niso prav nič zalegli. Lotila se ga je stara bolezen, zopet je imel pred očmi le veliko izbiro. Posledica je bila, da je velika »izbira«, ubila tudi tega trgovca, kakor je že marsikaterega. Kakor kapital žre samega sebe, tako žre zaloga obresti, žre dobiček trgovca. Velika zaloga vodi v pogubo, ker zahteva veliko glavnico, glavnica pa obresti. Trgovec z veliko zalogo, razume se, da imam v mislih le trgovca na drobno, je navadno dražji in mora biti dražji kol oni trgovec z manjšo zalogo, katero pa hitreje obrača. Ne mislite, da trgovec z veliko zalogo tudi toliko več proda. Večja izbira malo koristi, ker večina kupovalcev zahteva in kupuje le blago, katero se splošno zahteva. Ni nobene koristi za trgovca, če ima vse vrste blaga v zalogi, katero se prodaja v neznatnih količinah in zahteva le malo kupcev. Za tako blago se sicer lahko in tudi mora zahtevati višja cena, ali vedno je velika nevarnost, da večina blaga obleži in izgubi na vrednosti. S tem je pa tudi uničen ves dozdevni dobiček. Trgovec, kateri ima manjšo izbiro, manj vrst blaga, katere pa dobro gredo, lahko prodaja ceneje in hitreje ter z večjim prometom več zasluži. Zatorej gledajte na to, da imate v zalogi le tisto blago, ki se splošno zahteva. Kar je pa v zalogi, naj bo dobro in poceni. Preglejte svoje zaloge, pa boste videli, da še marsikaj po nepotrebnem leži v trgovini, kar vam odjeda zaslužek in denar. J* ivgcvinmhega--------------------- • vegfiatva Vpisale so se nastopne tvrdke: Nastran in drug, družba z o. z., Homec. Obratni predmet: trgovanje z deželnimi pridelki in mlevskimi izdelki. Osnovna glavnica v višini 200.000 Din je vplačana v celoti. Poslovodji: Ivan Nastran, industrialec na Homcu, Leopold Lovšin, trgovec ondi. Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno. »Saša«, slaščičarna in tovarna kanditov, keksov, peciva itd. Kocbek Viktor in drug, Kranj. Obratni predmet: nakup, prodaja in proizvodnja vseh slaščičarskih, medičar-skih, kauditarskih izdelkov, peciva itd. na drobno in na debelo. Javna trgovska družba. Družabnika: Viktor Kocbek, trgovec, in Franc Mohar, slaščičar, oba v Ljubljani. Družbo zastopa vsak družabnik samostojno. Krašovec, lesna družba z o. Vrhnika. Obratni predmet: trgovina z lesom in lesnimi izdelki. Osnovna glavnica v višini 200.000 Din je vplačana v celoti. Poslovodja: Anton Krašovec, trgovec na Vrhniki. Družbo zastopa samostojno poslovodja. Koser Svetozar, trgovina z mešanim blagom, Ljubljana, Mestni trg. Imetnik Koser Svetozar ml. Vpisale so sc izpremembe in dodatki pri nastopnih tvrdkah: Vojteh Braz, Ljubljana. Obratni predmet: eksport lesa. Tvrdka je od 1. januarja 1935 javna trgovska družba. Besedilo odslej: Braz & Repovš, eksport lesa. Javna družabnika: Braz Vojteh, trgovec, in Franc Repovš, abs. akad., oba v Ljubljani. Tvrdko zastopata javni družabnik Vojteh Braz in prokurist Edvard Repovš, javni družabnik Franc Repovš pa kolektivno z javnim družabnikom Brazom Vojtehom ali prokuristom Edvardom Repovšem. Jeras & Florjane, zastopstvo in trgovina čokolade, keksov in bonbonov, Ljubljana. Izstopil je javni družabnik Josip Florjane, zbog tega je prenehala javna trgovska družba. Besedilo tvrdke odslej: Maks Jeras, zastopstvo in trgovina čokolade, keksov in bonbonov. 1. Kregar, Ljubljana. Izbriše se dosedanji lastnik tvrdke Ivan Kregar iz Ljubljane zaradi smrti. Vpiše se nova lastnica tvrdke Elizabeta Kregar, roj. Petrič, posestnica iz Ljubljane, Zrinjskega cesta 3. Vpiše se prokurist Stanko Kregar, pasar- ski mojster iz Ljubljane. Prokurist podpisuje tvrdko samostojno. Singer šivalni stroji, d. d. podružnica Celje. Vpiše se novi glavni pooblaščenec in zastopnik Branko Bošnjakovi** iz Zagreba, ki samostojno zastopa podružnico. Jugočeška, Jugoslovausko-češka tekstilna industrija, d. d. Kranj. Izbriše se član upravnega sveta Pera Milanovič, vpiše pa član upravnega sveta Oton Detela, graščak na Turnu pri Preddvoru. »Obnova«, gradbena družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se prokura inž. Dachov-skega Kdmunda in Prokopa Grassellija. Papirogralija, družba z o. z., Ljubljana. Izpremenila se je točka 12., razveljavile pa točki 11. in 14. osnovne družbene pogodbe. Poslovodje zastopajo odslej družbo vsak zase sodno in izvensodno samostojno. Izbrišejo se dosedanji poslovodje: Ivan Dežman, Ivan Mesar, dr. Fran Kulovec, dr. Marko Natlačen in Fran S. Finžgar, vpiše pa nova poslovodkinja Danica Čeč, soproga ravnatelja Jugoslovanske tiskarne. Karl Planinšek, trgovina s špecerijskim blagom, Ljubljana. Vstopila sta kot javna družabnika Marija Planinšek in Egon Planinšek, trgovca v Ljubljani. Družbo zastopata odslej po dva družabnika skupno. Izbriše se Mariji Planinšek podeljena prokura. Prometna banka, d. d. v Ljubljani, Izbriše se član upravnega sveta Peter Havpt->nan zaradi smrti. Slovenska banka, Ljubljana. Izbrišeta se člana upravnega sveta inž. Ulrych Miro in inž. Škerlavaj Karel, vpišeta pa člana načelstva dr. Vladimir Knaflič, odvetnik v Ljubljani in Fran Kovač v Ljubljani, Tckstilbazar, družba z o. z. v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja: Ida Caharija, zasebnica v Ljubljani in Fran Ramovš, bančni ravnatelj v Ljubljani. »Parna žaga Nazarje«, družba z o. z. v Nazarjih. Po sklepu občnega zbora se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Karel Holtzer, trgovski prokurist v Nazarjih. Škofjeloška predilnica, družba z o. z., Škofja Loka. Osnovna glavnica se je zvišala od 240.000 na 500.000 ter sta se izpremenila odstavka 6. in 8. družbene pogodbe. Če ima družba le enega poslovodjo, zastopa ta družbo, če pa ima dva ali več poslovodij, zastopata družbo dva poslovodja kolektivno. Izbrišeta se poslovodja Markgraf Pavel in Gustav Horak, vpiše pa kot poslovodja Sire Franjo, industrialec v Kranju. Izbrisali sta se nastopni tvrdki: Jugo-Spidol, družba z o. ». — zaradi končane likvidacije. Henrik Kenda, Ljubljana — zaradi opu-sta obrata. Aloji ligo, lesna trgovina in industrija, Fala — zaradi prestanka obrta. | f>eb ave^icrtad/c Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnit-v Ljubljani sprejema do 12. februarja ponudbe o dobavi pleskarskih čopičev, raznega lesa, pisarniškega materiala in držajev za lopate in kladiva. Splošni oddelek Direkcije dri. železnic v Ljubljani sprejema do 12. februarja ponudbe o dobavi obvezilnega materiala; do 13. februarja o dobavi Škarij za obveze, do 14. februarja o dobavi železnih vijakov, papirja in kartona, do 15. februarja odoba^ vi konceptnega papirja. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 12. februarja ponudbe o dobavi barv, laka, kita, čopičev in steklenega papirja; do 14. februarja pa o dobavi smirkovega prahu, grafita v prahu in steklarskega kita. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija drž. železnic Subotica sprejema do 14. februarja ponudbe o dobavi 1500 kg Samotne moke in 1200 samotnih opek. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 14. februarja ponudbe o dobavi 500 vijakov, 11.000 opek, pločevine, klinger ventilov. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 15. februarja ponudbe o dobavi 200 žarnic, 500 pocinkanih železnih čepov, 40 kg »BaekeliU-laka; do 22. februarja pa o dobavi 200 steklenic sidola, 200 ščetk, 25 kg salmijaka in 100 kg terpentina. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 14. februarja ponudbe o dobavi 12 oso-vin za transmisije in 2000 kremenov za bencinske varnostne svetilke. — (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOL) Gradba vojaških objektov v Škofji Loki se odda z ofertno licitacijo dne 14. februarja pri inženjerskem oddelku Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri oddelku.) Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 14. februarja ponudbe o dobavi 50 kg gumijastih plošč. Generalna direkcija železnic v Beogradu sprejema do 15. februarja ponudbe o dobavi briketov in premoga. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 15. februarja ponudbe o dobavi 10 sodov masti za jamske vozičke in 5 sodov tovotne masti. Uprava drž. zdravilišča v Topolšici razpisuje II. javno pismeno licitacijo za nabavo drv in premoga na dan 16. februarja od 11. Pogoji pri upravi. Že v 24 urah S ££ klobuke itd. Skrobl in gvetlolika srajee, ovratnike ln tnanSete. Pere. suši, monga in lika domalle perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selenbirgova ni. 8. Telefon it. 22-78. »Službeni list« kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 2. februarja objavlja: Uredbo o podal j-šavi roka za izmeno platišč na obstoječih tovornih vozilih — Uredbo o prevedbi Drž. hip. banke, Poštne hranilnice in Priv. agr. banke v pristojnost finančnega ministra — Seznam industrijskih izdelkov, ki se, odnosno ki se ne izdelujejo v Jugoslaviji — Navodila za sestavo obč. proračunov — Pobiranje banovinske takse na motorna vozila — Pobiranje obč. takse na motorna vozila — Tzpremembe in dopolnitve v pravilniku o pomožnem osebju v lekarnah — Izločitev naselja Dolenja vas iz kraja Toplice — Ustanovitev nove katastrske uprave v Litiji za litijski srez — Razue razglase sodišč (med drugim 43 dražb) in uradov ter razne druge objave. SDp. f^ircevc* sladna tiava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravile zdravo, izdatno, redilno in ceneno »r. Pirfeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom, i pijačo za Vas in Vaše otroke. Konkuvzi in pri~ silne poravnave Razglašen je konkurz o premoženju posestnika in zidarskega mojstra Franceta Ferka v Podborštu pri Črnučah. Konkurz* ni sodnik Avsec, upravnik mase Franc Lorčič, Ljubljana. Prvi zbor upnikov dne 8. februarja ob 9. Oglasitveni rok do 25. februarja. Ugotovitveni narok dne 8. marca ob'9. Razglašen je konkurz o premoženju posestnika Alojza Dolenca v Dragonji vasi pri Cirkovcih. Konlcurzni sodnik dr. Poz-nik, upravitelj mase odvetnik dr. Visenjak. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Ptuju dne 13. februarja. Oglasitveni role do 9. marca, ugotovitveni narok dne 1(3. marca ob devetih. Odpravljen je konkurz opekarnarja Ivana Naraksa v Zg. Ložnici, ker jo bila razdeljena vsa masa. V konkurzni zadevi veleposestnice Han-son Zofije se dosedanji upravitelj mase odvetnik dr. Sket razrešuje svoje dolžnosti, na njegovo mesto pa imenuje vršilec dolžnosti javnega notarja pri Sv. Lenartu g. Franjo Golob. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Jugoslovanske družbe za industrijske potrebe, skrajšano Jugoindus, železokonstrukcijska, mehanična, kovinska industrija, registrovane pod isto finno. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Furlan Boris v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave dne 1. marca ob 9. Rok za oglasitev do ‘25. februarja. Končano je poravnalno postopanje v zadevi šivilje in sejmarke Fani Vrbovšek v Celju. Nadalje je končano poravnalno postopanje kovaškega mojstra Ivana Kogovška v Dravljah. Potrjena je poravnava lastnice mehanične izdelovalnice pletenin Elize Šturm v Poljčah. Potrjena je poravnava gostilničarja Ivana Senice v Ljubljani. Odboru za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani so izmed zasebnih nameščencev doslej poslali svoje prispevke nameščenci tvrdke Medič in Zanki in nameščenci tvrdke Jugo-Lutz po svoji »Čebelici«. Zbirajo pa prispevke tudi pri mnogih drugih zasebnih podjetjih, ker zasebni nameščenci v tem pogledu nočejo zaostajati za državnimi. Sveta dolžnost vsakega posmeznika je, da po svojih močeh pomaga odboru zbrati potrebna denarna sredstva za čim dostoj-nejšo počastitev spomina Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Zbirajte in darujte ter pomnite: kdor hitro da, dvakrat da. Ob obletnici tragične smrti vladarjeve naj bo položen že temeljni kamen. Prispevke nakazujte na čekovni račun št. 11.200. Na prošnjo pošlje položnico pisarna odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, Ljubljana, Gledališka ulica 3/IV. .'t i , ■ LjVove knjige Monunicnta artis Slovenicae 3. in 4. snopič Tretji snopič tega epohalnega dela o slovenski umetnosti objavlja biografijo slikarja Janeza Ljubljanskega, ki se je rodil v Beljaku, a je imel že leta 1443. meščanstvo Ljubljane. Številne slike kažejo umetnost tega slikarja čistega gotskega idealizma, ki je močno vplival tudi na svoje mlajše sodobnike. Drugi del 3. zvezka je posvečen delom teh umetnikov. 4. snopič je posvečen prekmurskemu slikarju Janezu Akvili (Johannes Aquila de Rakerspurga) in njegovemu krogu, ki je deloval v Prekmurju proti koncu 14. stoletja. Pomen Janeza Akvile pa je v novem zvezku bistveno drugače prikazan, kakor ga predstavlja madžarska umetnostna zgodovina. S 4. snopičem je dokončana šele ena tretjina prvega zvezka »Momunenta artis Slovenicae«, ki je ves posvečen srednjeveškemu slikarstvu. Jasno se iz sedanjih zvezkov vidi, kako velika je zasnova tega res edinstvenega dela, ki je edinstveno ne le po veliki vsebini, temveč tudi po krasni zunanji obliki. Monuiuenta artis Slovenicae so tako impozanten dokument stare kulture na naših tleh, da pač ne bi smela manjkati niti v eni hiši, ki hoče v našem narodnem življenju nekaj veljati. Ponovno zato opozarjamo na to veliko delo. Naročnina velja 38 Din mesečno, a se naravno sprejemajo naročila le na celotno delo. Nročila nasloviti na Akademsko založbo v Ljubljani, poštni predal 232. Zunanja {rgovina Italijansko-avstrijska industrijska pogajanja brezuspešna Avstrijsko-italijanska industrijska pogajanja v Rimu so se končala brezuspešno. Kljub svoječasno dovoljenim preferencam ni mogla Avstrija izkoristiti v celoti dovoljene kontingente za uvoz rezanega mehkega lesa. Zato je zahtevala avstrijska delegacija povišane preference za celulozo, ker so bile dosedanje preference zaradi padca cene celuloze od 28 na 23 šilingov razvrednotene. Kljub tem zahtevam pa ni hotela Avstrija priznati večje carinske preference za italijanski riž, temveč naj bi te preference služile kot kompenzacija za druge olajšave za avstrijsko blago. Vsak sporazum je bil nato nemogoč. Češkoslovaška ima preveč pšenice Popis žitnih zalog je dognal, da so bile jesenske ocene češkoslovaških potreb na žitu napačne in da je Češkoslovaška uvozila in nakupila v tujini, zlasti v Jugoslaviji, mnogo preveč pšenice in žita. Zato je čisto izključeno, da bi Češkoslovaška poleg dogovorjenih količin pšenice sklenila še nove kupčije. Že itak ima mono-polska družba velike težave, kako bo spravila naprej nakupljeno pšenico. Jugoslovanske pšenice je dosedaj uvozila Češkoslovaška okoli 7000 vagonov, od katerih pa je mogla prodati naprej le neznaten del. V marcu, aprilu in maju pa bo morala Češkoslovaška na podlagi sklenjenih pogodb uvoziti še po 10.000 vagonov. Vse sklenjene pogodbe be Češkoslovaška točno izpolnila. Preobilica blaga je nastala, ker je cena pšenice za krmo previsoka in je zato njen konzum zelo padel. Zaradi velikih zalog pšenice in žita bo izdala čsl. vlada novelo k monopolski uredbi, da prepreči padec cen in da omogoči živinorejcem cenejšo krmo. Izvoz fižola v Francijo Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da razpolaga s seznamom francoskih uvoznikov, ki imajo francoska uvozna dovoljenja za jugoslovanski fižol. Jugoslovanski izvozniki, ki bi hoteli v tem tromesečju izvoziti fižol v Francijo, morejo dobiti ta seznani od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Naslov: Ratnički dom. $ Med Jugoslavijo in Avstrijo se vodijo pogajanja za uvoz 5000 vagonov jugoslovanske pšenice v Avstrijo po preferencialni carini 8 zlatih kron. Jugoslavija bi v kompenzacijo dovolila Avstriji olajšave za nekatere avstrijske izdelke. Rumunske sladkorne tvorniee so ustanovile kartel za skupno prodajo na notranjem trgu. Tobaka je bilo v 1. 1934. izvoženo po uradnih podatkih iz grške Macedonije in Trakije 12,357.481 kg v vrednosti 956 milijonov drahem. Delovni čas namerava znižati francoska vlada v nekaterih krajih in nekaterih industrijskih panogah, da bi se tako znižala brezposelnost. Čsl. žitni monopol je dovolil uvoz 2000 vagonov koruze iz balkanskih držav v klirinškem prometu. Živinski sindikat pa je dovolil za februar uvoz 30 vagonov jajc ih 8 vagonov sirovega masla. Delnice Škodovih zavodov so začele naglo rasti, kar je posledica velikih naročil, ki so jih prejeli zavodi. Promet v podrobni trgovini se je v Nemčiji v 1. 1934 povečal za 12%, to je od 21’2 na 23’75 milijard mark. Najbolj se je povečal promet v motornih vozilih, trgovini za posodo in urah. V tekstilni trgovini se je proriiet povečal za 18°/o, večinoma zaradi dviga cen. Najmanj se je povečal promet v živilih in obutvi. V Angliji je bilo v 1.1934 ustanovljenih 12.475 novih družb, za 1100 več ko v letu 1933. Kapital novoustanovljenih družb znaša 143,5 milijonov funtov, 1. 1933 je znašal le 94 milijonov funtov. Snia Viscosa, velika tvornica umetne svile v Milanu, bo izplačala za leto 1934 14 odstotno dividendo, dočim je ta pred enim letom znašala 16°/o. V Ameriki nameravajo s 1. marcem podražiti pnevmatiko v podrobni prodaji za 5 do 10 odstotkov. Velika londonska žitna tvrdka Strauss & Co je prišla v konkurz. Pasiva tvrdke znašajo nad dva milijona funtov. Iz zadrunega registra Vpisala se je Vodovodna zadruga v Preddvoru, r. z. z o. z. Zadruga napravi za svoje člaue vodovod. Vsi vi, ki ste r trumah kropili mojega mrtvega soproga „VSI SO PRIŠLI, VSI SO PRIŠLI GA KROPIT IN ZANJ MOLJT .. Francefa <$fupico sprejmite mojo in moje doee vdano zahvalo! Dragi sorodnik ob smrtni postelji, zvesti nastavljene« v ranem jutru in vse dni, kmet in obrtnik — dolgoletna, zvesta odjemalca, utrujeni delavec, hišna pomočnica, šivilja, mlekarica, postrešček ob palicah, ki si ga hotel še enkrat videti, otročiči iz soseščine, ki ste prejemali rože iz njegovih blagih rok, študent, študentka, uradnica, dobra znanka iz Posavja, Tacna in drugod, kmetica iz Št. Lenarta, pismonoša, sošolec iz gimnazijskih let in tovariš iz učne dobe, zvesti prijatelj, meščan in meščanka, trgovec-tovariš, gasilec, župan in sosed iz rodne vasi, častnik, inženjer, vrtnar, redovnica, semeniščnik, župnik, redovnik, železničar, državni uradnik, zastopnik »Jadranske straže«, mali stražarčki morja, odvetnik, ravnatelj, dama iz visokih krogov — vi vsi, ki ste v velikem številu klečali in stali ob njegovi mrtvaški postelji in kropili njegovo mrzlo telo, vi vsi, ki ste mu prinesli krasnih vencev in ga pokrili z nageljni, ki jih je tako ljubil, dobri Bog, ki si ga obiskal in dal kosu, da mu je še na vrtu nad krsto zapel zadnji pozdrav in solncu, da mu je sijalo na zadnji poti in posijalo še v jamo, vsi preprosti in veliki ljudje, ki ste ga v ogromnem številu spremljali na zadnji težki poti, vsi, ki ste nam osebno in pismeno lajšali neznosno bol iu nam stali ob strani, da nisino obupali — bodite tem potom sto in stokrat zahvaljeni! IRMA STUPICA IN OTROCI. Veletrgovina A. ŠARABON v Ejubljani priparata špecerijsko "blage /g\\ več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi razno« vrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom Telelaa H. 26-66 Ceniki na razpolago! Citroenove tvorniee začno zopet delati V poučenih krogih se trdi, da je prišlo med upniki do sporazuma glede sanacije Citroenovih podjetij. Prisilni upravi bo dan na razpolago kapital 54 milijonov frankov, da se bo moglo delo v tvornicah zopet začeti v polnem obsegu. Ta denar se mora začeti odplačevati v roku 3 do 9 mesecev. Del tega denarja (8 milijonov) je dala tvornica za pnevmatiko Michelin, 15 milijonov je dala Francoska banka, ostanek pa druge banke. Podjetje upravlja poseben odbor, v katerem je zastopnik tvorniee Michelin, dva zastopnika bank in pa g. Citroen, ta pa le v lastnosti tehničnega strokovnjaka. 10 milijard frankov veljajo letno Evropo brezposelni V »Panevropi« je objavil O. Bankvvitz članek o težkih posledicah brezposelnosti za Evropo in o vzrokih, da je prišlo do te brezposelnosti. Člankar pravi, da je v Ev-ropi, ki šteje brez Rusije 320 milijonov ljudi, približno 12 milijonov brezposelnih s približno 12 milijonov svojci. Ce računamo za vsakega brezposelnega le 800 frankov letne podpore, znaša to 10 milijard frankov podpore. Glavni vzrok te brezposelnosti pa je v preselitvi industrije iz Evrope v druge dele sveta. Pred vojno je Evropa predelala na leto 12,1 milijonov bal bombaža, v letu 1932. le še 8,6, 3,5 milijonov bal je predelala Azija (Kitajska in Japonska). Samo ta preselitev je dala 1,2 milijona brezposelnih. Izvoz Evrope je v zadnjih štirih letih padel od 83 na 33 milijard. Izpadek teh 50 milijard in s tem znižanje mezd za 30 milijard bi že pojasnilo nastanek 12 milijonov brezposelnih. Najbolj trpe od brezposelnosti industrijske države, primeroma malo agrarne. Zato pa so mezde v agrarnih državah neprimerno nižje ko v industrijskih in zato tudi življenska raven v agrarnih zelo nizka. K vsemu padcu celotnega izvoza iz Evrope in s tem zmanjšanega zaslužka pa pridejo še ovire v evropski notranji trgovini, kar je še bolj znižalo zaslužek ljudi. A ni nobenega resnega znaka, da bodo te ovire odpravljene. [^£džc*£igBjjgntt Petek, dne 8. lebr.: 11.00: šolska ura: Punčke žive, spevoigra (društvo Tabor) — 12.00: Parma: Ksenija, opera na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, Instrumentalna lahka glasba na ploščah — 18.00: Filozofski sprehodi (dr. Veber) — 18.20: Radijski orkester — 18.40: Literarna ura: Slodnjakov pregled slov. slovstva (prof. France Vodnik) — 19.00: Radijski orkester — 19.20: Čas, jedilni list, program za soboto — 19.30: Nac. ura: Marko Milanov (Marko Semovič) — 20.00: Prenos iz Zagreba — 22.00: Čas, poročila, Radijski orkester. Sobota, dne 9, febr.: 12.00: Po Savci, po Dravci (revija narodnih na ploščah) — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, Šramel kvartet na ploščah — 18.00: Radijski orkester — 18.15: Aktualnosti (Ljudevit Mrzel) — 18.30: Radijski orkester —18.50: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.20: Čas, jedilni list, program za nedeljo — 19.30: Nac. ura: Lukijan Mušički — 20.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug) —20.20: Vom-bergar: Idealni smučarji, vmes čas in poročila — 22.00: Radijski orkester. Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.