Obrtni Vestnik Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva ..Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40'— polletno Din 20’ — posamezna štev. Din * 2-— Oficijelno glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in „SploSne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Cene inseratom: Din p Pri lx objavi Vi str. 600'— . . 300 •- . 7« . 150-- 75- — 37-50 IX. letnik. V Ljubljani, dne 15. aprila 1926. Štev. 8. O obrtniški samozavesti. (Predavanje g. J. Zadravca na pra/.ni.škem zboru slovenskega obrtnega društva v Mariboru dne 19. marca 1926.) Kdo ne pozna naše lepe slovenske zemlje? Komu ni znano bogastvo zelenega Pohorja, kdo ne pozna zavednosti in pridnosti prebivalstva naše Savinjske doline? Kdo še ni vzljubil vehementnega Gorenjca, komu je neznana krotka, delovna in ponižna duša Dolenjca? Kdo se v današnjih prilikah ne spominja zasužnjenih naših bratov onstran provizornih meja, v solnčni Gorici in Primorju; tužnega našega Korotana? Kdo ne pozna prekrasnih naših Slovenskih goric s prestolico njeno, Ljutomerom, kjer je ob priliki otvoritve tamošnje lanskoletne obrtne razstave naš spoštovani gospod dr. Windischer bodreč nas k zavednosti zaklical: «Slovenski obrtnik sem in kdo je več?» V današnjih časih opazujemo žalostno dejstvo, da rokodelstvo in obrt ne uživata onega spoštovanja in ugleda, ki jima kot produktivnemu stanu, kot vzdrže-vatelju gospodarskega življenja poleg kmetijstva pristoja. Vprašanje je, ali smo si mi tega sami krivi, ali pa so tega krivi drugi stanovi, ki vodijo današnje javno mnenje. Je-li bilo to vedno tako in zakaj je tako? V srednjem veku, ko je zagospodovalo rokodelstvo vsled svoje pridnosti in sposobnosti nad evropsko trgovino, je veljalo geslo, da ima rokodelstvo zlato dno, in v tem geslu so držali rokodelci na svoj stanovski ponos, na svoje organizacije, na red v svojih vrstah. Vsestransko poštenje in pravična mentaliteta takrat ni poznala menic in porokov, človeštvo je bilo takrat preponosno, da bi drugače kot pravično ravnalo. Z dvigom prometa, z naraščajočo tehniko se je potisnilo rokodelstvo ob stran. Boj za življenski obstanek v rokodelskih vrstah je postal vedno večji in le z lastnim naporom, pridnostjo in delavnostjo si je obrtništvo obdržalo upravičenost svoje eksistence. To dejstvo samo na sebi že upravičuje obstanek našega zatiranega stanu. Kdo danes dvomi o važnosti rokodelstva, obrtništva? Kdo je danes tisti, ki ga ne rabi? Industrija črpa iz njega svoje najboljše kvalificirane moči in se dobro zaveda dejstva, da je sposobno obrtništvo predpogoj njene eksistence. Govoriti o velikem pomenu obrtništva za kmeta in meščana je nepotrebno. Vsi torej rabijo obrtnika, se zavedajo tega, a vkljub temu je malo onih, ki spoštujejo in cenijo obrtništvo, a mnogo onih, ki tega ne store. Kdor med ljudstvom živi, opazuje često, da se premnogokrat smatra v našem razburkanem strankarskem življenju obrtništvo le kot nekako potrebno zlo, le kot objekt za plačevanje davkov. Morda edino v tem momentu se nam priznava obstanek. Toda tudi ravno ta moment je važen dovolj, da bi se ga po izkustvih zgodovine smelo in moralo uvaževati v najširših krogih, da bi se moralo uvaževati, da ima tudi obrtnik pravico živeti, da ima pravico zaslužiti, da ima enako pravico ob deset- in večurnem delu zaslužiti toliko, kot zasluži vsak drug državljan. Ravno nasprotno, rokodelstvo naj bi za-služevalo več, ker za njega ne eksistira mirovni na, za njega ne eksistira oni, ki bi mu na starost po m a g a 1, ki bi se zanj v bolezni brigal, ki bi mu šel na roko takrat, ko omagajo njegove žuljave roke. Na kakšen način bi se temu odpomoglo? Z eno besedo hočem izraziti celoten načrt: S samopomočjo! Kvaliteta dela bodi geslo rokodelcu. Pri tem delu pa veljaj načelo, vsakomur svoje (živi in pusti živeti). V slogi in organizacijah je naša moč. Ne glejmo v naših tovariših vedno le konkurente, ne podcenjujmo svojih izdelkov in ne škodujmo s tem samim sebi in vsemu rokodelstvu. Zavedajmo pa se tudi, da oni, ki imajo mnogo dela in pri tem nič ne zaslužijo, škodujejo sebi gmotno, v javnosti pa na ugledu obrtniškega stanu. Ne podcenjujmo začetnikov in gmotno šibkejših. Ni vsak srečen dovolj, da se v današnjem boju za eksistenco vzdrži na vrhuncu. Bodimo demokrati in gojimo skupnost duha. Gojimo pri vsaki priliki svojo stanovsko samozavest, spominjajmo se pri vsaki priliki uvodoma rečenih besed: Slovenski obrtnik sem in kdo je več? Oklepajmo se trdno naših organizacij. Držimo k našim zadrugam, ne zapuščajmo naših obrtnih društev, vzdigujmo naše obrtnonadaljevalno šolstvo. Naročajmo, širimo in tudi plačujmo naše glasilo — «Obrtni Vestnik«. Stanovska čast zahteva od nas, da gojimo skupnost duha, da si medsebojno pomagamo. Poglejmo n. pr. na druge stanove. Poglejmo, kaj so dosegli delavci, uradniki, kmetje potom svojih organizacij, in kaj smo izgubili mi s tem, ker se v veliki meri še ne zavedamo vrednosti organizacij obrtnega stanu. Vsak slovenski obrtnik mora ,v današnjem trdem boju skrbeti ne samo za svoje dobro, za dobro svoje države, ampak tudi za interes svojega stanu. Bodimo Sokoli dela in n a id redka! Zavedajmo se, da je treba združiti vse moči za po-vzdigo obrtništva in rokodelstva, če hočemo povzdigniti gospodarsko stališče ih če hočemo zmagati v boju zoper obstoječe zapostavljanje. In ravno v tem pogledu nas čaka obilo dela. Pred nami leži predlog za nov obrtni zakon. V teh predlogih smo dolžni zavarovati našo eksistenčno pravico, naš interes do gospodarskih pridobitnosti. Stati moramo načelno na ohranitvi naših obrtnih zadrug, na spopolnitvi istih. Vzdržati moramo borbo za našo državno obrtno banko. Gledati pa moramo zlasti tudi na osamosvojitev obrtništva, na vzgojo pomočništva in vaje-ništva. Naše zadruge ne smejo biti privesek obrtnega zakona, ampak ugleden faktor pri obrtni administraciji in legislativi. Javno mnenje, ki žal obstoja danes, da so naše zadruge le nekako postranskega reda, mora izginiti. Uveljaviti se mora načelo, respektiranje teh naših institucij, ki niso le stanovskega, ampak tudi državotvornega značaja. Tam pa, kjer nam manjka zadrug, ohranimo naša društva. Tudi ona so motor, ki nas ženejo skozi življenje in ki nas, ločene po različnih strokah, družijo v boju za skupen interes in načela. Davčni vijak ne bo nikdar odnehal, če ne bo trdnega in složnega dela med nami. Krivice socijalnih zakonitih dajatev ne bomo nikdar odpravili, če se ne bomo sami zanimali za to. Zakon o pobijanju draginje, ki nam je bil naprten šele v zadnjem času, bi bil že davno po nepotrebnem zagledal luč sveta, če ne bi bilo dobrih in delujočih naših organizacij, zlasti pa naše zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Pri vojaških dobavah še daleko niso odpravljene one krivice, ki onemogočajo malemu človeku priti do kruha. In tako bi vam lahko naštel še mnoga, mnoga dela, ki nas še čakajo v okviru naših organizacij. Priznati moram, da se v tem oziru polagoma zboljšujejo razmere, priznati moram, da se v zadnjem času pridno organizirajo zadruge, obžalovati pa moram, da v maso našega obrtništva še ni prodrla, zavest vrednosti teh naših, neobhodno potrebnih institucij. In danes, ko praznujete prvikrat na dan patrona našega dela, sv. Jožefa, svoj prvi obrtniški praznik, Vas prosim, da se zavedate važnosti Vašega stanu. S ponosom se imenujte obrtnike, s ponosom skrbite za napredek Vašega dela, za izpopolnitev Vašega strokovnega znanja v napredek sebi in celokupni naši domovini. In če sem danes govoril le o obrtniški samozavesti, sem storil to namenoma, ker jo smatram za predpogoj uveljavljenja našega stanu, za borbenost in napredek v naših vrstah. Ce se boste v poznejših časih .»pomnili mojih besed, naj Vas spremljajo z njimi vred vroče in srčne želje za Vašo srečno in blagoslovljeno bodočnost. Kvišku srca, predragi prijatelji, kvišku pogum, vse dotlej, dokler boste z mirnimi šrci zaklicali: «Slovenski obrtnik sem in tiikdo ni več!» Obrtniki, naročajte vsi „Obrtni Vestnik"! Splošne dolžnosti davkoplačevalcev. (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) 1. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. maja 1926. dospo v plačilo neposredni davki za drugo četrtletje 1926. Ako davek za leto 1926. še ni predpisan, je plačati obrok po višini zadnjega definitivnega predpisa. V tej izmeri plačani obroki se obračunijo povodom definitivnega predpisa za 1. 1926. Davčni uradi so upravičeni zaostale davke izterjati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti, in za-računiti poleg 8% zamudnih obresti še za opomin 4 % terjanega zaostanka. II. Posebna pridolmina. Podjetja, ki javno polagajo račune, so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkesneje do 30. junija predložiti napoved za odmero posebne pridobnine. III. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani voditi knjigo opravljenega prometa (če je njihov promet v letu 1925. presegel vsoto 360.000 Din), so dolžni do 30. aprila 1926. odpremiti s posebno prijavo davek od prometa, katerega so napravili v I. četrtletju 1926. Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa, opravljenega v letu 1925., so zavezani plačat' sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet, predpisanega za leto 1926., v primeru pa, da ta še ni predpisan, v izmeri predpisa za leto 1925. IV. Davek na zaslužek telesnih delavcev. Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, morajo odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname najkesneje do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do 14. aprila 1926. V. Razgrnitev predpisnih izkazov in prizivni roki. O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v I. četrtletju 1926., bodo predpisni izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca aprila 1926., kolikor niso bili davčni zavezanci na razgrnitev izvun tega roka posebej opozorjeni. Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. VI. Dopolnilna prenosna taksa. Drugi obrok dopolnilne prenosne takse, ako presega letni predpis znesek 500 Din, je plačati od dne 1. do vštetega dne 15. aprila 1.1. Kdor ne položi predpisane vsote v tem roku, plača poleg redne takse in H'% zamudnih obresti kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse. VII. Taksa na kupone ali dividende in na tantijeme. Od kuponov ali dividend in od tantijem se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksa 1%. Takso je položiti pri pristojnem davčnem uradu v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse. Zatiranje šušmarstva. Veliki župan mariborske oblasti je izdal na vse srezke poglavarje svojega področja v svrho uspešnejšega zatiranja šušmarstva okrožnico z dne 20. marca 1926., O. br. 497/4, katero v naslednjem doslovno citiramo: «Vedno pogosteje se ponavljajo ne le na zborih obrtnih organizacij, marveč tudi v pismenih pred-stavkah pritožbe radi neupravičenega izvrševanja obrtov. Ni dvoma, da mnogi usposobljeni obrtniki odlašajo s prijavo obrta, oziroma s prošnjo za podelitev koncesije zgolj zaradi tega, da se izognejo visokim davčnim bremenom in prispevkom za bolniško in nezgodno zavarovanje. Tudi je gotovo, da drugi iz istega razloga odjavljajo obrt. Na drugi strani se pa tudi opaža, da prebivalstvo in tudi mnogi občinski uradi z vso vnemo zagovarjajo obrtne šušmarje, oči-vidno iz razloga, ker vršijo slednji radi manjših režij delo dosti ceneje, nego je to mogoče upravičenim obrtnikom. Ti razlogi pospešujejo neupravičeno izvrševanje obrtov osobito v zadnjih letih v tako znatni meri, da se pritožbam obrtništva ne more odrekati utemeljenost, posebno v tistih strokah, v katerih se je šušmarstvo najbolj razpaslo, kakor v tesarstvu, zidarstvu, slikarstvu, čevljarstvu, kolarstvu in mizarstvu. Razlikovati pa je seveda pri tem posle, ki jih kdorkoli izvršuje obrtoma in ki tvorijo dotični osebi glavni vir dohodkov, od dela, ki ga opravlja kaka oseba poleg svojega poklicnega posla le v redkih, izjemnih primerih, ako ji manjka poklicnega dela, brez pomožnih delavcev, le v malem obsegu, z neznatnim zaslužkom in v krajih, kjer ni v bližini poklicnih obrtnikov dotične stroke, v katerih primerih običajno ne bo možno ugotoviti znakov neupravičenega izvrševanja obrta. Da se legitimno obrtništvo v sedanjih priznano težkih razmerah čim bolj zaščiti pred občutno konkurenco neupravičenih obrtnikov in da se po možnosti zadosti zakonu, ki prepoveduje neupravičeno izvrševanje obrtov, opozarjam obrtna oblastva prve stopnje na razpis bivšega oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani z dne 17. aprila 1925., št. 2280, ki je v polnem obsegu še v veljavi, in pri-dajem še sledeča navodila: 1.) Kazensko postopanje je uvesti za vsak primer šušmarstva, tudi če samo slučajno dozna zanj oblastveni organ. Varnostni organi in občinski uradi naj se pozovejo, da sodelujejo pri zatiranju šušmarstva in prijavijo vse osebe, ki se v njihovem okolišu zalotijo pri neupravičenem obrtovanju. Isto velja glede zlorabe obrtne pravice s strani podjetnikov, ki krijejo šušmarstvo s svojo tvrdko. Zaslišanje upravičenih obrtnikov prizadete stroke iz krajev, kjer se je obrtno delo neupravičeno opravljalo, ali kjer ovadeni šušmar stanuje, bo mnogokrat pripomoglo do hitre in zanesljive ugotovitve kaznivega čina. 2.) Kjer se zasliševanje obdolžencev potom občinskih uradov običajno vrši prepočasi, naj se obdolženec na najkrajši rok povabi k zaslišanju in eventuelni takojšnji razglasitvi razsodbe pred obrtno oblastvo. 3.) Po uvedenem kazenskem postopku vložena prijava obrta še ni zadostna podlaga za ustavitev kazenskega postopanja. Nasprotno bo v mnogih takih primerih umestno povodom prijave prepovedati iz- vrševanje obrta do pravomočne rešitve prijave, so-sebno če ni iz slednje razvidno, da so za nastop obrta podani vsi zakoniti predpogoji, ker imajo take prijave večkrat samo namen zavlačevati kazenski postopek radi šušmarstva. 4.) Pri odmeri kazni se je držati v zakonu navedenega merila. V tem okviru je določiti visokost kazni z vpoštevanjem obdolženčevih osebnih razmer, doseženega dobička, povzročene škode, pristojbin, ki bi jih obdolženec moral plačati pristojni obrtni zadrugi, ako bi bil v njej včlanjen itd. Dejstvo, da obdolženec ne dela za plačilo v gotovini, marveč za živila ali drugačne protidajatve in usluge, se samo na sebi še ne more smatrati kot olajšujoča okolnost. Znižanje kazni pod najnižjo zakonito določeno postavko mora ostati pridržano za reševanje milostnih prošenj kompetentnemu oblastvu. Pri trdovratnih, zaradi šušmarstva že opetovano predkaznovanih osebah bo morebiti zaporna kazen dosegla najboljši učinek. Neupravičeno izvrševanje stavbnih obrtov in kritje šušmarstva v teh obrtih, ki se posebno pogosto pojavlja, je kaznovati po določbah 16. do 18. zakona z dne 26. decembra 1893., drž. zak. št. 193. Glede izmere nadomestne zaporne kazni za primer neizterljivosti naložene denarne globe se opozarja na § 135. o. r. in § 18. cit. zakona o ureditvi koncesijoniranili stavbnih obrtov. 5.) Z vsako razsodbo zaradi šušmarstva naj se obenem na podlagi § 11., oziroma 22. o. r. izreče prepoved nadaljnjega izvrševanja obrta. V primeru prekoračenja te prepovedi je — brez ozira na ponovno kazensko zasledovanje — takoj postopati po § 152. o. r. 6.) Osebe, ki se kaznujejo zaradi neupravičenega obrtovanja, naj se po pravomočnosti razsodbe prijavijo pristojnemu davčnemu oblastvu v eventuelno obdačenje in okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev za primer bolezni in nezgod. 7.) Kadar poda ovadbo posameznik ali skupina posameznikov z željo, da se imena ovaditeljev ne prijavijo ovadencem, naj se originalni spis pridrži in se poizvedbe vršijo le na podlagi prepisa ovadbe brez podpisov. Ta razpis je hraniti kot normativno navodilo.« Nedavno smo objavili slično okrožnico velikega župana ljubljanske oblasti. Z odkritim zadoščenjem pozdravljamo ta pojav, ki nam dokazuje, da ima obrtništvo v najvišjih predstavnikih slovenskih obrtnih oblastev dobro zaslombo. V tem koraku vidimo odločno voljo obrtnih oblastev, da se iztrebi tisto zlo. od katerega ima obrtništvo največjo škodo. Poživljamo obrtništvo in posebno obrtniške organizacije, da gredo oblastvom pri tem hvale vrednem poslu v največji meri na roko. Novi volilni red zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. V «Službenih Novinah» št. 64 z dne 23. marca 1.1. je objavljena nova uredba o reguliranju volilnih in ostalih predpisov Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Naredba vsebuje v glavnem naslednja določila: Zbornica se v bodoče imenuje «Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani« ter obsega področje ljubljanske in mariborske oblasti izvzemši Kastav in Medjimurje. Zbornica se deli v tri odseke: trgovski, obrtni in industrijski. Zbornica šteje 4 8 rednih članov, in sicer v vsakem odseku po 16, od katerih morajo 4 prebivati v Ljubljani, 4 morajo biti iz ostalega okoliša ljubljanske oblasti, 8 pa iz mariborske oblasti. Vsak odsek ima po 4 volilne kategorije, katerih vsaka voli po 4 člane (in 4 namestnike), po I iz Ljubljane, odnosno ljubljanske oblasti, po 2 iz mariborske oblasti. V obrtnem odseku imajo aktivno volilno pravico: v I. kategoriji oni, ki plačajo 70 Din in več občega, odnosno posebnega pridobninskega davka; v II.kategoriji: manj nego 70 Din in več nego 35 Din; v III. kategoriji: izpod 35 Din, a najmanj 15 Din; v IV. kategoriji: manj nego 15 Din. Aktivno volilno pravico imajo fizične osebe obeh spolov, ki so državljani SHS ter v posesti državljanskih pravic, l