Dr. Anton Jerovšekf Našega monsignora, ravnatelja Cirilove tiskarne, g. dr. Antona Jerovšeka, ni več med nami. V pondeljek, 31.oktobra, ob 7. uri zvečer je blagi in nezabni pokojni po nekajletnem bolehanju mirno in Bogu vdano zaspal ob gorečih molitvah za umirajoče. Že par let sem je bolehal na srcu, ki se mu je baš v zadnjem času znatno popravilo s pomočjo vešče zdravniške roke. Čutil je toliko zboljšanje, da se je odločil, naj se pri njem vrši izvencerkveno slavje vpeljave o. o. jezuitov na bivšo posest Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru, koje ustanovitelj in dolgoletni načelnik je bil rajni. Te slovesnosti je bil tolikanj vesel, da je vodil sam priprave. A baš v soboto, dne 29. oktobra, ko je bilo že vse pripravljeno za slovesnost, ga je zadela popoldne krog četrte ure ob priliki obiska njegovega prijatelja g. dr. Leskovarja možganska kap. Takojšnja zdravniška pomoč mu je podaljšala življenje po sprevidenju s sv. zakramenti za umirajoče do zgoraj omenjene ure, ko so odrekle zadnje moči pred leti še tako krepkega telesa, katerega je preživljala zelo bistra, blaga in za dobrobit slovenskega naroda brezmejno požrtvovalna duša. Iz življenja rajnega. Blagopokojni se je rodil 23. maja 1874 v župniji Slov. Bistrica kot sin imovitih, delavnih, narodnih in strogo krščanskih kmečkih staršev. Oče je bil pristna slovenska korenina, ki je županoval dolgo let na občo zadovoljnost rojstnemu okolišu rajnega. Kot nadarjenega fantka so poslali starši rajnega v Maribor v gimnazijo, katero je dovršil z najboljšim uspehom in stopil z navdušenim poklicom v mariborsko bogoslovje, kjer je prejel mašniško posvečenje 25. julija 1897. Kaplan je bil le v Vojniku, nato ga je poslal rajni škof in stric dr. Napotnik radi izredne nadarjenosti v Rim, študirat cerkveno pravo. Povzpel se je do doktorske časti in opravljal nekaj časa službo škofijskega tajnika. Nato je bil profesor verouka na realki v Mariboru. Ko so iskali v onih glede gospodarstva tudi težavnih predvojnih časih sposobno ravnateljsko moč za vodstvo tedaj za Spodnje Štajersko najvažnejše Cirilove tiskarne, je padla izbira na osebo g. dr. Jerovšeka. Nastopil je pokoj kot profesor in prevzel službo ravnatelja Cirilove tiskarne. Ravnatelj Cirilove tiskarne. Cirilova tiskarna v Mariboru je bila od ustanovitve ognjišče in središče slovenskega življa za Spodnje Štajersko. Tukaj se je tiskal predvsem buditelj in vsestranski učitelj našega ljudstva »Slov. gospodar« in razni nabožni listi. Koj ko je prijel za vajeti tako važne tiskarne, kakor je Cirilova, blagopokojni, je uvidel, da mora iti z duhom časa, ako hoče biti do- volj močan, da bo zajezil valove nemškega in nemškutarskega prodiranja v popolnoma slovenski Spodnji Štajer. Moderniziral je za tedanje čase po možnosti tiskarno, jo razširil in opremil z dobroidočo trgovino. Po njem glede opreme prenovljena tiskarna je lahko izdajala »Slov. gospodarja«, »Stražo« trikrat na teden, »Glasnik najsv. Src«, po prevratu »Male novice« in še več drugih listov za tedaj plebiscitno Koroško. Ne smemo pozabiti, da je dal rajni pobudo za izdajanje tednika »Nedelja«, ki se je naglo razširil med mestnim delavstvom. Gospodarska zmožnost rajnega. Od svojega blagega in tudi za javni blagor uspešno delujočega očeta je podedoval naš monsignor med drugim tudi dalekovidne gospodarske zmožnosti, ki niso bile namenjene in posvečene zasebni koristi, ampak občemu blagru in napredku. Ni skrbel kot ravnatelj Cirilove tiskarne samo za tiskarno, njegov z vidikom v bodočnost in od izredne sreče spremljan gospodarski razum in podjetnost sta zahtevala širšega polja. Pred vojno je ustanovil v za začetek skromnem obsegu Spodnještajersko ljudsko posojilnico, ki je danes v najtežavnejših denarnih časih eden najbolj varnih in najboljše delujočih denarnih zavodov na Slovenskem. Spodnještajerska posojilnica mu je bila punčica očesa do zadnjega. Po prevratu je rabila k samostojnosti vzbujena Slovenija finančnika z dalekovidnimi sposobnostmi. Kar se tiče samostojne gospodarske predprevratne organizacije Slovencev, g. monsignor ni bil odločilen le za Maribor, da, tolikokrat za celo Slovenijo! Slovenskega poprevratnega Maribora brez dr. Jerovšeka si mi vsi, ki smo na lastne oči doživeli taiste čase, niti misliti ne moremo. Koj po zlomu je bil prvi z odločilno besedo pri občini, pri prehrani in pri vseh ustanovah, kjer je šlo, da bi slovenski živelj v Mariboru pokazal svojo lastno gospodarsko sposobnost. Že tudi pozneje, ko je šla Jugoslavija na samostojne občinske volitve, je bil pokojni pri mestni občini oni, ki je bil odločilen skoro do zadnjega pri proračunu in za vsa javna dela. Mestni hranilnici je s svojo umno gospodarsko roko pomagal na noge, jo okrepil in znal vzbuditi v najširši javnosti zaupanje v ta denarni zavod, kateremu je dajal smernice do svoje prerane smrti. Ako je že bil tolikim javnim gospodarskim zavodom oče z delom in nasvetom, koliko zasebnikov se šele ima zahvaliti, da jim je bil v tolikokrat težavnih povojnih časih svetovalec in pomočnik, ko so rabili nujno denarno pomoč ali nasvet za gospodarsko zboljšanje ter napredek. (Dalje na prihodnji strani.) Predvojni in povojni politik. Umnega in naprednega gospodarstva brez smisla za res pametno in uspešno politiko, si ne moremo predstavljati. In naš nezabni Jerovšek je bil gošpodar in politik. Z njegovo preselitvijo v Cirilovo tiskarno je nastalo tamkaj zbirališče vseh onih naših mož, ki so se borili za samostojnost Slovencev pod Avstrijo in v Jugoslaviji. G. dr. Jerovšek kot predvojni politik in svetovalec, oče novih idej in dejanski politik je bil strogo naroden in prežet stremljenja, da moramo postati Slovenci na svoji zemlji samostojni in vsestransko odločujoči na vseh mestih. Da je bil desna roka dr. Korošca in celotnega Jugoslovanskega kluba v predvojnem parlamentu na Dunaju, nam ni treba še na široko razlagati. Po zlomu se mu je izpolnila njegova najiskrenejša želja, da je pomagal na noge s političnim znanjem mladi Jugoslaviji. Cirilova tiskarna pod dr. Jerovšekom je bila ona hiša, kateri gre zasluga, da je obmejni Maribor res ostal branik Slovenije na severu. V tiskarni sv. Cirila je dajal blagopokojni navodila, kako se treba zavzeti za Maribor, na njega se je obračal g. general Maister, pokojni dr. Verstovšek in vsi, ki so se trudili ob prevratu z vsemi močmi, da otmejo Sloveniji, kar ji pripada že od nekdaj. Da, za Slovenijo važni Maribor je in ostane pokojnemu velik in vedni dolžnik! Pokojnega skrb za povzdigo verskega življenja. Vsakemu vernemu Sp. Štajercu je g. monsignor znan iz dobe pred in po vojni, ko je z največjo požrtvovalnostjo vodil vsakoletna romanja na Trsat, na Brezje in enkrat celo v Rim. Na njegovo vzpodbudo so se prirejali dobro organizirani evharistični veliki kongresi in dekanijski shodi. Malodane vse večje in novejše cerkve v naši škofiji se ga bodo spominjale kot velikega dobrotnika. Dokler je bil pri moči, je bil ob nedeljah in praznikih vedno na razpolago za pomoč po župnijah. Radi res izrednih zaslug za povzdigo verskega življenja med našim ljudstvom ga je po vojni odlikoval sv. Oče z imenovanjem za monsignora. Krušni oče dijakov. Pri skrbi za tiskarno, obče gospodarstvo in politiko naš blagi monsignor ni pozabil na steber naše domovine — na mladino — revno dijaštvo. Pred vojno je zalagal šam in po zbirkah Dijaško kuhinjo, po vojni je osnoval in vodil dokaj časa Dijaško večerjo, zavedajoč se, da reven študent ni lačen le opoldne, ampak tudi na večer. Z dr. Jerovšekom je zgubilo sploh slovensko dijaštvo enega najkrepkejših podpornikov, ki je imel vedno na stežaj odprto srce in roke za one, ki bodo kot izobraženci enkrat vodili usodo našega naroda. Pokojni — vzor značajnosti. Ako hočemo v javnosti predstaviti pokojnega kot vzor značaja, je pač najkrajše naslikano, če odkrito povemo, da je užival največje spoštovanje celo pri vseh nasprotnikih. Vsak je moral in mora priznati njegovo blagodušnost, nesebičnost, očetovsko potrpežljivost, dobrohotnost in izredne zmožnosti na vseh poljih, kjer je šlo za obči blagor. Da pa ni bilo boljšega prijatelja med prijatelji nego blagopokojni, ne bolj prizanesljivega in najglobokejšo udanost uživajočega ravnatelja med nastavljenci, nam bo na glas pritrdil vsak, ki je bil kedaj deležen monsignorovega gostoljubja in je služil v podjetju Cirilove tiskarne. Napram javnosti tolikanj dobrotljivi gospod je bil tudi svojim domačim vse. Pri vsem preobilnem delu ni pozabil vasi, kjer mu je tekla zibelka in kako je treba povračati dobrim staršem za odgojo otroka žrtvovano delo in trud. Očetov dom je moderniziral, okrasil z novo stavbo, kapelo in bil vsem sovaščanom nezabno dobri Grilov gospod. Naš ravnatelj je bil vesele, živahne narave, ki je znal tudi največjo družbo razveseljevati s svojo veselostjo in zgovornostjo. Ker mu je ljubi Bog blagoslovil njegovo delo, je rad delil od prihrankov z vsakim posameznikom in tudi v največjih priprostih in odličnih družbah. Saj je marsikateri rekel po obisku pri njem, da je bival v hotelu pri »Dobrem pastirju«. Nekaj tako velikega, ncsebično požrtvovalnega in trajnega, kakor je zgradil mnogo — mnogo prezgodaj umrli g. dr. Anton Jerovšek, je lahko dovršila le najboljša in najbolj goreča duhovniška duša. G. monsignora in ravnatelja dr. Antona Jerovšeka ni več med nami, njegov duh nam ostani buditelj in voditelj do toliko zaželjenih boljših časov, za katere se je toliko trudil blagopokojni. Nezabni naš Jerovšek, počivaj v miru, slava tvojemu spominu, in sožalje preostalim sorodnikom — žalujc pa za Teboj cela Slovenija! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru naznanja tužno vest, da je njen zaslužni ravnatelj, monsignore, gospod msgr« Dr» Anton Jerovšek danes ob 7. uri zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se vrši na Vernih duš dan, dne 2. novembra 1932, ob 14. uri izpred Tiskarne sv. Cirila, Koroška cesta 5. Truplo se po blagoslovitvi in poslovitvi prepelje v Slovensko Bistrico, kjer bo v četrtek dopoldne ob 10. uri položeno v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Bog mu bodi Plačnik za njegovo vzorao delo in očetovsko skrb za razvoj našega podjetja. M arib or , dne 31. oktobra 1932. NAČELSTVO TISKARNE SV. CIRILA. Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru naznanja tužno vest, da je njen ustanovitelj in načelnik, monsignore, gospod Dr\ Anton Jerovšek danes, dne 31. oktobra 1932 ob 7. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal. Pogreb je dne 2. novembra 1932 ob 2. uri popoldne izpred hiše Tiskarne sv. Cirila, Koroška cesta 5. Njemu, ki je posvetil toliko svojega neumorne ga dela razcvitu zavoda, bomo ohranili trajno hvaležen spomin. Maribor, dne 31. oktobra 1932. Načelstvo in nadzorstvo Spodnještajerske ljudske posojilnice. Upravni odbor in uradništvo Mestne hranilni ce v Mariboru javljata tužno vest, da je njihov predsednik ravnateljstva, monsignore, gospod *EF???: _^_1^^^_J__ Ł-_?-__¦ Dr.flnton Jerovšek preminul. Zaslužnega moža, ki si je pridobil za naš zav od nevenljivih zaslug, ohranimo v blagem in trajnem spominu. Maribor, dne 31. oktobra 1932. Zadružna gospodarska banka v Ljubljani javlja žalostno vest, da je umrl dne 31. oktobra 1932 ob 19. uri v Mariboru monsignore, gospod Dr. Anton Jerovšek Blagopokojni je bil od ustanovitve našega zavoda član nadzorstva. Za njegovo požrtvovalno delo mu ohranimo hvaležen spomin. Ljubljana, dne 31. oktobra 1932. Naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je previden s sv. zakramenti, umrl naš predobri brat, stric in svak, monsignore, gospod Dr. Anton Jcrovšck ravnatelj Tiskarne sv. Cirila v Mariboru itd., na predvečer Vseh svetnikov, dne 31. oktobra 1932 ob 7. uri. Truplo blagega pokojnika bode dne 2. novembra 1932 ob 2. uri popoldne prepeljano iz hiše Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5, v Slovensko Bistrico. K večnemu počitku ga bomo spremili v četrtek, dne 3. novembra 1932 ob 10. uri dopoldne na župnijsko pokopališče. Nebeški Oče, bodi mu plačnik za vsa dobra dela njegovega očetovskega srca! Spodnja Nova vas, dne 31. oktobra 1932. Ivana Jerovšek, sestra; Marija Jerovšek, roj. Prešer, svakinja; Janez Jerovšek, nečak. ^'""•v^. ^j^.