UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 Stiskama I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. lopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in draznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za A "'stro- Odrsko iii Bosno K 21'60, polletna K 10 80, četrtletna K 5 -10, mesečna K 1 '80, za Nemčijo celoletno K 26‘40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36‘—. : i Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ^ ob pol 11. dopoldne. *. \ % UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, H., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. —■ Reklamacije lista so poštnine proste. ..—* Štev. 317. V Ljubljani, v četrtek dne 27. junija 1912. Leto II. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in tane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna..................................K 21 60 polletna ....................................1080 četrtletna.................................. 5 40 mesečna......................... »180 Za Nemčijo: celoletna.............................K 26 40 polletna ....................................1320 četrtletna..............................»6 60 mesečna............................... . »2 20 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : U p ra v-nišjvo „ Z a r j e “ v Ljubljani. Razredni boj. Ljudje, ki žive med delavci, ali pa imajo vsaj tesne stike z njimi, lahko opazujejo, da vlada med delavstvom znatna nezdovoljnost. Če se zdi to človeku po eni strani razumljivo, ker je pomanjkanje v življenju proletariata očitno, je ta nezadovoljnost po drugi strani vendar čudna, ker ima delavstvo toliko dobrih prijateljev, da jih kmalu ne bo moglo prešteti. Na vseh koncih in krajih se mu ponujajo. In od leta do leta jih je več. Vsi priznavajo, da se delavcem ne godi tako kakor bogatinom; priznavajo celo, da bi zaslužili boljše življenje. Le kadar bi bilo treba povedati kako naj delavci pridejo do zboljšanja, začno odpirati vsa vrata v bodočnost, samo pravih ne. Eni pripovedujejo delavstvu o sveti veri, drugi narodnosti, tretji o ožji in širši domovini. In prav lepo znajo govorit! o takih rečeh. Toda najlepše pridige, najbolj patetične deklamacije ne povedo, kako naj se z njih pomočjo zboljša položaj delovnega ljudstva. Tega namreč ne morejo povedati, ker je delavsko vprašanje posebna stvar, ki se ne da pomešati ne s cerkvijo, ne z narodnostjo, ne z domovino. V položaju delavstva se nič ne izpremeni, če je vse človeštvo katoliško, mohamedansko ali pa prostozidarsko; delavčeva plača ni nič več in nič manj vredna, Če se uraduje pri okrajnem glavarstvu slovensko, nemško ali pa kitajsko; delavčevo delo je enako trdo, če so Brežice del štajerske kronovine ali pa če postanejo mesto v Zedinjeni Sloveniji, Nihče ne pravi, da se delavcu ni treba brigati za taka vprašanja; ali kdor pravi delavcem, da so to njihove najvažnejše zadeve, ali pa celo, da so to reči, s katerimi se bodo rešila njihova, delavska vprašanja, se laže. In pri tem je vse eno, če se laže namenoma ali pa iz neved-notsi .Zakaj učinek je vedno enak. Če bi delavstvo vrjelo takim ljubeznivim prerokom, bi zašlo na pota, po katerih ne bi nikdar prišlo do zboljšanja, kaj še do rešitve. Priznavati, da je delavstvo v slabem položaju, ni nič težkega. Ali to ve dandanes naj-indiferentnejši delavec sam, pa mu ni treba dokazovati, da je res tako. Bolj potrebno pa je pokazati delavcu, kje so razlogi njegovega slabega položaja in kakšni da so. Tukaj pa se nič ne opravi z vero ne z narodnostjo, ne s patriotizmom ne z idealizmom, temveč pogledati je treba brez pobarvanih naočnikov stvari in raz- mere, potem pa je treba delati na podlagi spoznanja. Kdor hoče dognati resnico, jo mora iskati brez predsodkov, ne misleč, da jo že pozna, še preden jo je začel iskati. Tudi če hočemo razumeti delavsko vprašanje, ne smemo postavljati cilje pred začetek. Prvo, kar moramo spoznati, je to: Kakšen je položaj delavstva v človeški družbi? V kakšnem razmerju je delavstvo do ostale družbe in do njenih posameznih delov? Če razmotrimo to vprašanje povsem objektivno, se nam pokaže neizogibno rezultat, da je človeška družba razdeljena v različne razrede, da je delavstvo poseben razred družbe, da so med posameznimi razredi nujna nasprotja in da izvira beda delavskega razreda iz razrednih nasprotij. Če je ta rezultat komu všeč ali ne, je brez pomena. Glavno je to, da je v njem resnica. In ta resnica je splošna; ona velja za delavstvo vseh narodov, za delavstvo vsake vere. Položaj delavstva je v vsej človeški družbi bistveno enak. Res je, da se godi angleškim delavcem poprečno bolje kakor slovenskim, toda ne zato, ker so Angleži, ampak zato, ker so bolje organizirani. Ali čeprav so njihove plače boljše, čeprav imajo večinoma ugodnejše delovne pogoje, so vendar njihove razmere bistveno enake razmeram slovenskih ali pa turških delavcev; razredna nasprotja tudi tam niso izginila, odvisen je delavski razred tudi tam od kapitalističnega. Kjer so nasprotja, tam je boj. Torej je tudi boj med razredi neizogiben. Ne razredov ne razrednega boja niso iznašli socialisti. Oboje je bilo na svetu davno preden se je moderno delavstvo začelo organizirati na socialistični podlagi. Socializem ni storil v tem oziru nič druzega, kakor da je odprl oči tistemu delavstvu, ki je hotelo spoznati resnico. Pokazal mu je, da je vsa človeška družba sestavljena iz razredov, ki imajo vsak svoje posebne interese; razkril mu je dejstvo, da si interesi posameznih razredov nasprotujejo in da si morajo nasprotovati; povedal mu je, da je vsa zgodovina dolga veriga razrednih bojev, ter ga je poučil, da mora v neizogibnem razrednem boju zavedno nastopati, to se pravi, da mora poiskati svojega pravega nasprotnika in voditi boj proti njemu s tistimi sredstvi, s katerimi more zmagati. To resnico bi vsakovrstni »dobri prijatelji« delavcev radi zakrili. Uničiti je seveda ne morejo. Kadar je noč. je noč in ostane noč, pa naj sami angelni pojo, da je poldne. Kapitalistični razred se bojuje proti delavskemu razredu, in nobeno utajevanje ne odpravi te resnice. Kapitalistični razred gre za tem, da iztlači iz delavskega razreda čim več "vrednosti sebi v prid. Socialisti niti ne pravijo, da dela to iz hudobije. Razmere so take, da ne more biti drugače. Kapitalizem ne more živeti sam od sebe. Miljon, ki leži mirno v blagajni, ostane na večne čase miljon. Da se poveča, je treba dela. In le tedaj bodo miljonu prirastli tisočaki in se bo podvojil, potrojil, podesetoril, če se bo od vrednosti delavčevega dela nekaj odtrgalo in priložilo kapitalu. V kapitalističnem interesu je izkoriščanje delavstva. Čimbolj hoče kapitalizem služiti svojim interesom, tembolj mora izkoriščati delavstvo, to se pravi: Tem intenzivnejše mora od svoje strani voditi razredni boj. Za delavstvo pa nastane vprašanje: Ali naj naj se da mirno izkoriščati? Z drugimi besedami: Ali naj ostane v razrednem boju pasivno? Ali naj pripusti kapitalizmu, da vodi razredni boj sam, po svoji volji, brez ovire in zapreke? EMILE ZOLA; Rim. (Dalje.) Sanguinetti se je smehljal, nalahno Je po-majeval z glavo in dajal vzhičene vzklike od sebe. »Jako dobro, jako dobro! Izvrstno! . . . O, jaz mislim, kakor Vi, ljubi sin, več se ne more reči ... Ali povsem očitno je, da soglašate v tem z vsemi dobrimi duhovi.« Razuntega, je dejal, ga je vsa poetična plat te reči globoko genila. Rad je veljal, nedvomno iz tekmovanja, kakor Lev XIII. za izvrstnega latinca, pa je prisegel Virgilu posebno nec mejeno naklonjenost. *Vcm. vem ... o, trikrat sem čital ono mesto o vračajoči se pomladi, ki tolaži od zime odrevenele reveže! Ali pa tudi veste, da imate vse polno latinskih izrazov? Več kakor petdeset mest sem si zabeležil v Vaši knjigi, ki bi jih lahko našel v eklogah. Vaša knjiga je dražestna, resnično dražestna!« Ker nikakor ni bil neumen in je čutil, da tiči v tem malem duhovniku velika inteligenca se je naposled zbudilo njegovo zanimanje jie zanj, temuč za korist, ki bi se nemara dala doseči od njega. V svoji spletkarski mrzlici se je neprenehoma bavil s tem, kako bi iztlačil iz drugih, iz kreatur, ki mu jih pošilja Bog, vse, kar prinašajo s seboj in kar bi moglo koristiti njegovemu triumfu. Za trenotek se je obrnil od Rima, pogledal svojemu obiskovalcu v obraz in ga poslušal, vprašujoč se, čemu bi ga mogel porabiti bodisi takoj, v krizi, ki jo preživlja, ali pa pozneje/če postane papež. Ali duhovnik Je zopet storil napako, da je napadel posvetno gospodstvo cerkve in izrekel nesrečno besedo o novi veri. Kardinal, ki se je še vedno smehljal, ga je ustavil s kretnjo roke, ne da bi zmanjšal svojo ljubeznivost, dasi je bil njegov davi^ sklep sedaj popolnoma utrjen. . Gotovo, ljubi moj sin, v marsičem imate prav in pogostoma soglašam z Vami — o, popolnoma! . . . Toda glejte, gotovo ne veste, da sem tukaj zaščitnik Lourda; kako morete torej po onem mestu o jami zahtevati, da naj se izrečem za Vas, pa proti očetom?« To dejstvo, katerega res ni poznal, je Pierra povsem pobilo. Nihče ni bil tako previden. da bi ga bil poučil o tem. V Rimu ima vsaka katoliška stvar, najsi je kjerkoli na svetu, od Svetega očeta določenega kardinala za zaščitnika, ki jo mora zastopati, in če je treba, braniti. »Dobri očetje!« je Sanguinetti blago nadaljeval. »Prizadeli ste jim veliko bolečino. Resnično, naše roke so zvezane, njihove bolesti ne moremo še povečati ... Če bi vedeli, koliko maš nam pošiljajo! Brez njih bi moral marsikateri izmed duhovnikov, kar jih poznam, ,od lakote umreti.« Ni bilo di u,ge, kakor ukloniti se. Pierre je zopet zadel ob denarno vprašanje, ob potrebo Svete stolice, da si zavaruje svoj proračun za dobra in za slaba leta. Venomer se je kazalo suženstvo papeža, katerega je izguba Rima oprostila vladnih ' ; pa ga prisiljena hvaležnost za dobljene miloščine vendar priklepa na zemljo. Potrebe so tako velike, da vlada denar, da je denar najvišja moč, kateri se klanja vse na rimskem dvoru. Sanguinetti je vstal, da bi dal obiskovalcu slovo. »Toda nikar ne zdvajajte, ljubi sin,« je na-daljeval s toplim glasom. »Sicer imam le svoj glas; obljubujem Vam pa, da bom vpošteval izvrstno izjavo, ki ste mi jo dali ... In kdo ve? Jasno je, da bi bil to največji nezmisel. Kdor uči delavce, da naj opuste razredni boj, ne zahteva od njih nič manj, kakor da naj se iz-roče kapitalizmu na milost in nemilost. Kapitalizem ne bo opustil svojega razrednega boja, torej ga tudi delavci ne smejo opustiti, ampak morajo skrbeti, da bodo zanj dobro pripravljeni, močni, in da bodo mogli zmagati. Parlamentarni vojaki. Ko je minister Heinold stopil pred voditelje strank v avstrijskem parlamentu in posnemajoč Štefana Tiszo v korporalskem tonu zahteval, da mu mora državni zbor v strogo določenem roku pritresti neizpremenjeno brambno predlogo. in ko je večina vztrepetala in prisegala, da ima najlojalnejše namene, je bilo gotovo, da bodo vse zahteve militarističnega moloha sprejete do pike tako, kakor je predpisala vlada. Zakaj meščanske stranke, ki prodajajo pri volitvah ljubezen do ljudstva na debelo, so hrabre na volilnih shodih in na političnih banketih; njih junaštvo pa mine kakor makov cvet na vetru, kadar zarožlja svetla sabljica in potrka militarizem na vrata njihovega patriotizma. Tako rožljanje ima čudovito sugestivno moč; kadar zadoni v ušesih »lojalnega« politika, izgine izpod lobanje vsaka lastna misel, vsak spomin na volilne obljube in prisege, vsako razumevanje ljudskih potreb, v možgane pa se zarije z vso silo visoki ukaz, pomešan s strahom pred skrivnostnimi veličinami. Matematično bi se bilo dalo dognati, da dobi brambni zakon z vsem, kar ga spremlja, potrebno večino in da se ne izpremeni v njem niti pičica. Ko je prišla potem stvar v brambni odsek in so meščanske stranke molčale kakor grob, le da ne bi z najskromnejšo debato zavlekle dovoljenje za kakšno minuto; ko se je potem v zbornici večina brez pomisleka vdala zahtevi vlade, da se ima brambna reforma obravnavati pred proračunskim provizorijem; ko je naposled večina sklenila, da se imajo vse določbe zakona za specialno razpravo razdeliti samo v tri skupine, je bilo potrjeno in zapečateno, da je kupčija med vlado in večino sklenjena. Tudi največji optimist ni mogel pričakovati, da se bodo meščanske stranke vsaj zadnji hip spomnile, kaj so govorile, ko so zahtevale glasove volilcev. Vse, kar je politično zrelega, je bilo na jasnem, da ne pomagajo nobeni argument, nobena pojasnila, nobeni dokazi, nobeno zbujanje vesti proti brezpogojni poslušnosti večine. Brambna reforma je bila že dejansko sprejeta, ko je Dila izročena odseku, vse, kar se je z njo dalje godilo, je bila za večino le nepotrebna, sitna formalnost. Nobenega dvoma torej ni bilo. In vendar je učinkovalo glasovanje o prvi skupini paragrafov v zbornici kakor veliko nresenečenje kakor bolestno razočaranje. Zakaj kljub vsej opravičeni skepsi, kljub vsemu presimizmu se upira zdrava pamet veri, da je mogoče meni nič tebi nič pogoltniti take gorostasne zahteve, da je mogoče skoraj brez besede zvaliti taka ogromna bremena, kakršna obsega novi zakon, brez količkaj primerne odškodnine ljudstvu na pleča. Ali zgodilo se je. In prav tako bo sprejeta druga in tretja skupina; prav tako bo sprejet domobranski zakon. In gosposka zbornica bo vsemu pritrdila in potem bo vse z največjo naglico sankcionirano. Poslanci pa pojdejo na počitnice, da se oddahnejo od silnega truda, od vztrajnega Če je Bog z Vami, Vas reši, celo proti naši volji!« To je bila njegova navadna taktika; načeloma ni nikdar gonil ljudi do skrajnosti s tem, da bi jih pošiljal brez upanja proč. Čemu bi pravil temu človeku, da je prokletstvo njegove knjige sklenjena stvar in da je edino, kar more storiti pametnega, to, da jo zataji? Samo divjak kakor Boccanera more še s plamenom jeze pihati v take ognjevite duše in jih goniti v upor. »Upajte, upajte!« je smehljaje nadaljeval in se delal, kakor da namigava na neštete ugodne reči, katerih ne more povedati. Pierre je bil globoko ginjen in se je čutil, kakor da je prerojen. Pozabil je celo na razgovor, ki ga je bil slišal, na častihlepno jezo, na mračno besnost proti tekmecu, katerega se je bilo bati. In pa — ne bi Ii mogel pri mogočnih osebah duh nadomestiti srce? če postane ta mož danes ali jutri papež, in če je prav razumel — ne bo li to pričakovani papež, ki prevzame nalogo, da organizira na novo cerkev združenih evropskih držav, duševno vladarico sveta? Ves ginjen se mu je zahvalil, se poklonil, in ga pu- | stil sanjajočega pri odprtem oknu, kjer se mu je kazal Rim iz daljave, v sijaju jesenskega solnca dragocen in bleščeč kakor biser, kakor tiara iz zlata in dragega kamenja. Bila je skoraj ena, ko sta mogla Pierre in grof Prada naposled sesti, da zajtrkujeta pri mali mizi restavracije, v kateri sta se dogovorila, da se snideta: Oba sta se vsled svojih opravkov zamudila. Ali grof je bil videti jako dobre volje, ker je uredil neprijetna vprašanja sebi v prid, duhovnik, ki je bil ^nnrt poln upanja, se je pa prepustil dražestni radosti življenja v milini tega zadnjega lepega dneva. Zajtrk v veliki, svetli, modro in rožnato poslikani, v tej letni dobi povsem samotni dvorani, je bil torej }ako prijeten. Amorete so švigale preko molčanja v debatah in od možatega glasovanja proti vsakemu popravku in proti vsakemu zboljšanju. - Postopanje slavne večine je klavrno nad vsako mero in konstatirati je treba, da je postalo že nevarno parlamentarizmu samemu in ustavnosti. Dejansko se razlikuje sedanji položaj komaj za silo od absolutizma. Komaj da je oblika še ustavna, vsebina pa je prav tako absolutistična kakor na Ogrskem ali pa na Hrvaškem. Brambna predloga ni plod ljudske ali parlamentarne želje; večina je ne dovoljuje po svojem prepričanju, temveč na ukaz. Dostikrat se je zgodilo, da je večina glasovala za kakšen zakon, ki je nasprotoval ljudskim interesom; ali tedaj je bila pač večina sama protiljudska. Za brambno predlogo pa niti to ne velja, zakaj z neštetimi resolucijami, ki nimajo nobene moči in stvarno nobenega pomena, je večina sama pokazala, da se ne strinja z določbami, za katere — glasuje. Tako je zlasti z gorostasnimi izjemami od dveletne službe. Večina je glasovala za četrto leto pri mornarici, za tretje leto pri konjenikih in pri topništvu, za tretje leto podčastnikov in »porokov« — vse le na ukaz vlade, na povelje vojne uprave. Obveljala ni volja parlamenta, ne volja večine, temveč le volja visokih generalov. To pa je nedvomljivo znamenje absolutizma, tem hujšega, ker ni odkrit, temveč se skriva pod krinko popačenega parlamentarizma. Ali ta krasni državni zbor daje korak za korakom svoje pravice iz rok in prepušča drugim faktorjem oblast, katere ne bi smel v resnično ustavni državi izvrševati nihče razven parlamenta. Med najvažnejša ustavna sredstva spada pravica državnega zbora, da dovoljuje ali pa odreka vojaške novince in da določa njihovo število. To in pa proračunska pravica obsega najvažnejše jamstvo, da si ohrani parlament prvenstvo v državi. Vlada, ki nima proračuna in vlada, ki nima vojakov, je nemogoča; s tem, da ji parlament lahko oboje odreče, ima v rokah sredstvo proti eventualnim neustavnim dejanjem vlade. Ali čudežna večina našega državnega zbora daje tudi to pravico iz rok in izroča na ta način vladi moč, katero bi sama morala čuvati kakor punčko V očesu. Vlada zahteva, da se določi Število rekrutov kar za dvanajst let obenem. In večina ji dovoljuje to. Nic je ne briga, da se v dvanajstih letih lahko zgodi tisoč reči, na katere danes nihče ne misli. S stališči ljudskih interesov Je število novincev, ki jih zahteva novi zakon, tudi za eno leto previsoko. Ali če bi tudi pritrdili, da je povišani kontingent primeren za letošnje leto, je vendar vsaj dvomljivo, če bo tudi čez dve leti, čez pet ali deset let primeren. Nihče ne more prorokovati, kakšen bo takrat splošni položaj, kako se bo godilo prebivalstvu, kakšno bo razmerje med strankami in vlado. Ali sedanja večina jemlje že bodočemu parlamentu možnost, da zniža število novincev, če bi bilo potrebno. A če bi tudi državni zbor tej ali oni vladi odrekel rekrute, ve; dar ne more s tem izvršiti nobenega odločnega pritiska na vlado. Zakaj brambni zakon, za katerega glasuje ta dična večina, daje kroni pravico, da pokliče rezerviste pod orožje, ako se ji zdi potrebno. Razume se, da je tukaj krona samo ime, za katerim se skriva militarizem; njemu daje parlament predpravice, ki razveljavljajo njegovo lastno moč. Naj.se tudi državni zbor posluži svoje pravice, da odreče vladi rekrute — kaj mu to pomaga, stropa, krajine, ki so iz daljave spominjale na rimske gradove, so krasile stene. Uživala sta same sveže jedi in pila tisto vino iz Frascatija, ki ima ognjevit okus po zemlji, kakor da so nekdanji ognjeniki zapustili grudi nekaj svojega ognja. Razgovor se je dolgo sukal okrog albanskih gora, ki se dvigajo v blagi dražesti nad ravno rimsko Kampanjo in razveseljujejo oko. Pierre, ki je napravil klasični izlet iz Frascatija v Nemi, je bil še ves očaran in je govoril o njem z ognjevitimi besedami. Tu je bila predvsem čudovita, ob boku gričev se vzpenjajoča in niz-ciol spuščajoča pot iz Frascatija v Albano; ob-raščena je s tresjem, z vinsko trto in z oljkami, skozi katere se venomer odpira razgled na valovito neskončnost Kampanje. Na desni se blešči bela vas Rocca di Papa, amfiteatralno ležeča na oblem holmu pod Monte Cavo, ki ga krona veliko, stoletno drevje. S te točke opazi človek, če se obrne na cesti nazaj proti Fra-scatiju, visoko gori na robu pinijevega gozda daljne razvaline Tuskula, velike rdečkaste, v teku stoletij od solnca obžgane razvaline, s katerih mora biti prekrasen razgled v nesRonč-nost. Potem se pride skozi Marino s široko, strmo padajočo cesto, z velikansko cerkvijo in s staro, začrnelo in napol razjedeno palačo Co-lonna. Potem drži pot za gradnovim gozdom ob albanskem jezeru, čigar slika nima primere na vsem svetu: Onkraj nepremične, svetlemu ogledalu enake vode razvaline Albe Longe, na levi Monte Cavo z Rocca di Papa in Palazzola; na desni Castel Gandolfo, dvigajoč se na skalnatem bregu visoko nad jezero. V ugaslem žrelu ognjenika, kakor na dnu ogromne zelene sklede spi jezero topo in mrtvo; podobno je tabli iz raztopljene kovine, katero Je solnce na eni strani okrasilo z zlatimi črkami, v tem ko Je druga, v senci ležeča stran vsa črna. če pokliče vojna uprava laliko brez njegovega dovoljenja toliko rezervistov pod zastavo, kolikor mu primanjkuje rekrutov? Parlament, ki meče sam svoje pravice skozi okno, se ne bi smel čuditi, ako bi izgubil vse zaupanje ljudstva. Ali za grehe večine ne more biti odgovorna institucija sama. Tak parlament, kakršen je sedaj, ne more zastopati interesov ljudstva, ki potrebuje braniteljev svojih pravic, ne pa vladnih rekrutov. Iz tega sledi, da je zboljšanje parlamenta neizogibno. To pa je v rokah volilcev. Ljubljana in Kranjsko. Cenjenim naročnikom. Danes smo priložili vsem onim naročnikom, ki jim je potekla ali jim poteče te dni naročnina, poštne položnice ter jih prosimo, da se teh čimprej poslužijo in nakažejo naročnino. — Sijajno so se zopet odlikovali klerikalni poslanci v državnem zboru pri glasovanju o prvi skupini brambne predioge. Kakor smo poročali, je poslanec Tresič-Pavičič p-edlagal, da naj se vojna služba pri mornarici, katero določa tudi novi brambni zakon s štirimi leti, zniža na tri leta vsaj za tiste, ki so služili najmanje dve leti pri trgovinski mornarici. Ko je imel ta predlog priti na glasovanje, si je pa glasoviti Korošec dovlil neumestno potezo, katero je naj-biže smatral za zelo duhovito, da je predlagal glasovanje po imenih. Med klubom dr. Tresiča in slovenskimi klerikalci ni nobene zveze, pač pa je med njimi očitno nasprotstvo, katero se je pokazalo tudi pri brambni predlogi. O slovenskih klerikalcih ni treba niti praviti, da so šli za vladne zahteve v ogenj kakor da gre kar za nebeško kraljestvo in večno glorijo. Naši krščanski možakarji so od nekdaj najvdanejši oprode militarizma in hrepene po krvavi vojni kakor izsušeno grlo po kaplji vode. Dalmatinci so pa v opoziciji proti vladi in glasujejo tudi proti brambni reformi. V teh razmerah je bila parlamentarna nesramnost, da je Korošec zahteval poimensko glasovanje o predlogu, ki ni bil njegov ne njegovega kluba predlog in da je s tem vzel predlagatelju Tresiču priliko, da bi bil sam zahteval glasovanje po imenih. Korošec je to storil iz same nizke demagogije, ki je bila tembolj nedostojna, ker on in "njegov klub sploh ne oponira brambni predloci. Ni se čuditi, da je bil Tresič razburjen. Sicer je prav dobro, da spoznavajo na Dunaju te naše dične klerikalce, ki so znali včasi nastopati z najmodernejšimi krinkami. —Razdelitev referatov deželnega odbora od 22. junija 1912 dalje (definitivno). Deželni glavar dr. Ivan Šušteršič: vse personalije; umctništvo. gospodinjske šole in gopodinjski tečaji. Deželni odbornik Josip Anton grof Barbo; železnice, deželna kultura, in sicer? vinarstvo, ribarstvo. gozdarstvo, sadjarstvo, živinozdravništvo. kmetijska družba, podkov-ska šola. šola na Grmu. posestvo na Robežu; obramba poljščine; stanovske stvari; prisilna delavnica; oskrba za zanemarjeno mladino v deželni prisilni delavnici; pospeševanje tujskega prometa. Deželni odbornik dr. Evgen Lampe; deželne finance; živinoreja; izboljšanje hlevov; mlekarstvo; sirarstvo; deželna banka; ceste; melioracije in vodovodi; izkoriščanje vodnth sil za električne naprave- zadružništvo, Deželni odbornik dr. Vladislav Pegan; občinske stvari; gasilno - stražili zaklad; stavbinske stvari; pritožbe v cestnih zadevah, izvzemši administrativno - tehnične zadeve; lovske zadeve; deželna poslopja. Deželni odbornik dr, Karel Triller: ustanove; ubožne zadeve: vojaške zadeve; priprega; deželni muzej; agrarske operacije; bera; statistika. deželni teritorij, deželno gledališče; odgon; konsignacija in oskrbni stroški za izven kranjske bolnice. Deželni odbornik dr Iv. Zajec: šolstvo; trgovska šola; deželni dobrodelni zavodi in javne bolnice, izvzeinši konsig--nacij in oskrbne stroške za izven kranjske bolnice: odpis bolniških oskrbnih stroškov, zdravstvo; obrt; visokošolske podpore; oskrba za zanemarjeno mladino v Salezijanskem zavodu. — Jutri, jutri, danes ne, pravijo vsi leni ljudje. Sodružice in sodrugi, ki jim je razvoj strankinega glasila »Zarje« pri srcu, pa se gotovo ne bodo ravnali po tem načelu, temveč si bodo nabavili vstopnice za sobotno veselico v »Narodnem domu« že prej in ne bodo čakali do zadnjega dneva. Saj pa je cena — 30 vin. — ta-k nizka, da ne more biti nobenega izgovora. Komur je to mogoče, vzame lahko tudi več vstopnic toda ne da bi jih naprej dajal, ker s tem bi ne koristil mnogo — ampak obdržati jih mora za sebe. To bi prav toplo priporočali tistim sodrugom, ki bodo iz kateregakoli vzro-kov zadržani od veselice. Vstopnice se dobe pri vseh zaupnikih in v prodajalnah konzumnega društva za Ljubljano in okolico. — Kdor hoče napraviti uspešno reklamo, naj uiserira v »Družinskem koledarju« za leto 1913, ki bo obsegal do 200 strani in bo bogoto ilustriran. Nabiralcem oglasov se da znatno provizijo. Sodrugi po krajih izven Ljubljane, ki bi hoteli prevzeti to delo, naj naznanijo »Vzajemnosti« svoj naslov, da se jim dopošlje potrebne tiskovine. Ker je čisti dobiček koledarja namenjen za »Zarjo«, je pričakovati, da se bo v vsakem kraju, kjer je organizacija, našel zaupnik, ki bo prevzel to nalogo in stopil k delavstvu naklonjenim obrtnikom, gostilničarjem in trgovcem. Vsa potrebna pojasnila daje zveza. — »Vzajemnost« v Mostah ima v nedeljo 30. junija ob pol 4. popoldne v gostilni pri »Dimu« v Novem Vodmatu podružnični občni zbor. Dnevni red: I. Poročilo načelstva. 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti. — Milan Plut pred sodiščem. Bivši lastnik m urednik »Jutra« Milan Plut, se je včeraj zagovarjal pred deželnim sodiščem vsled ovadbe tržnega nadzornika Ribnikarja, da je poneveril 250 kron, določenih v nacionalne namene. Milan Plut se je sam zagovarjal. Deželno sodišče Je Pluta oprostilo. Pri zapriseženju prič se je dogodil naslednji prizor. Gosp. Zalar je dejal, da sicer priseže, a brez formalitet. »Predsednik: »Morate priseči!« Zalar: »Bom, ampak brez teh formalitet! ^rž. pravdnik: »Ne zahtevam prisege.« Prti. . i?nik: »Torej ne boste prisegli, ampak samo zuco ne, ker državni pravdnik ne želi prisege.« — Zabava mladega barončka. Prijatelj našega lista piše: Sin kranjskega deželnega predsednika barona Schwarza ima veliko vnemo do zabave, ki ni samo nezakonita, ampak je tudi vse kaj druzega kakor spričevalo blagega srca. Mladi baronček se namreč plazi po vrtu za deželno-vladno palačo, zdajpazdaj potegne izpod suknjiča majhno puško in strelja na tiče. Ta »zabava« je nezakonita. In ker so pred zakonom vsi smrtniki v Avstriji enaki, smo toliko drzni da priporočamo, naj bi plemeniti baronček ukrotil svoje neblago prijateljstvo do tičev. — Prodajanje fosfornih užigalic. Vsled zakona z dne 13. junija 1909 je prodajanje užigalic z belim ali žoltim fosforjem od 1. julija t. 1. nadalje prepovedano. Prepoved ne zadeva žveplu,k, ki ne vsebujejo fosforja, in t. zv. švedskih užigalic. —Poziv ravnatelju Štritofu! Na II. ljubljanski gimnaziji pometajo sobe in hodnike tako. da zapro prej vsa okna. potem pa drgnejo z metlami. Prah se sicer vzdigne, potem pa se vleže na klopi, ker je vse zaorto. Drugi dan si napolnijo dijaki z njim na hodnikih in v učnih sobah pljuča in obleko, ki trpi vsled tega precej. Torej prosimo, da se odpravi ta način pometanja, iz zdravstvenih in iz gmotnih ozirov. — Doma iz Milana — pri Ložu. 13. t. m. se je pri blagajni na blejskem kolodvoru oglasil 201eten mladenič in zahteval listek do sv. Lucije. Ker tujec ni imel denarja dovolj, je dobil vozni listek do Bohinjske Bistrice. Tik pred odhodom vlaka je železniški uslužbenec opozoril uradnika, da je neznanec, ki je imel na glavi sivo čepico, kakor jih imajo prisiljenci identičen s prisiljencem. ki je ubegel. z Jesenic. Uradnik je poklical sumljivega potnika v pisarno. Tam je izjavil tujec — ki je ves čas govoril z uradnikom italijanski, da je Antonio Giuseppe doma iz Milana, da je vsled tripolitanske vojne pobegnil iz domovine, delal nekaj časa v Beljaku, potem pa vsled dolgov popustil delo in knjižico. Orožniški patrulji, ki je bila med tem pozvana, je Milančan odrekel vsako pojasnilo. Orožnika je zmerjal, ga pahnil od sebe in hotel z nožem nadenj. S pomočjo železniškega uslužbenca so izvili upornemu mladiču nož iz rok. ga aretirali in odvedli v zapor radovljiškega okrajnega sodišča. Tam se je izkazalo. da je 13. t. m. pobegnil od oddelka pri-siljencev. da se piše Marko Pavlič in da je doma iz Starega trga pri Ložu. — Uboj pri zgradbi belokranjske železnice. V nedeljo, 23. t. m., se je dogodil v Petrovi vasi pri Črnomlju žalosten dogodek. V ondotno gostilno je prišel Janez Zalašček iz Tolmina, ki je uslužben pri akordantu Tinjanu pri zgradbi belokranjske železnice. Kmalu za njim so prišli v gostilno domači fantje, se vsedli k njegovi mizi in ga pričeli zmerjati in goniti iz gostilne. Ko jih je prosil, da naj ga puste, so mn pričeli še bolj groziti in eden je celo revolver potegnil. Zalašček je prijel za stol, da bi se branil. V tem pa planejo nad njega in neki Honigsmann mu porine z vso silo nož globoko v prsi, da je revež takoj izginil. — Bivši cerkniški občinski sluga v Sežani aretiran. Bivšega občinskega slugo v Cerknici, 191etnega Ošabna, ki je poneveril nekaj občinskega denarja in potem pobegnil, da dolgo časa m bilo nobenega sledu o njem. so pretekli teden orožniki aretirali v Sežani in ga izročili deželnemu sodišču v Ljubljani. — Tatvina. V torek popoldne je na Dunajski cesti št. 46, dosedaj še neznan tat pokradel iz zaklenjenega stanovanja g. Prestla dva tem-norjava, križasta suknjiča, dva taka telovnika in ene hlače v skupni vrednosti 80 K. Tatvina se je zgodila med tem časom, ko je oškodovančeva soproga ležala bolna v stranski sobi, ključ od sobe, v kateri je bila obleka, je visel pa na žeblju pri vratih. — Ukradeni kobili. V torek ponoči sta bili posestniku Francetu Škrabi v Brestu pri Ljubljani ukradeni dve kobili. Prva je črna, 16 pesti visoka ter ima na zadnji desni nogi nad kopitom belo liso. Druga je 14 pesti visoka, rdeča, ima na čelu in na zadnji levi nogi belo liso, na desni pa bele pike. Leta je nanovo podkovana. Škraba ceni ukradeni kobili 1000 K. Kdor bi jih utegnil kje prodajati, naj se ga takoj izroči naj-bližnjemu varnostnemu oblastvu . — Sirov pijanec. Na Mivki štev. 6 je kajžar Janez Taborski v pijanosti svojo 62 let staro ženo Jožefo tako dvakrat s palico po glavi udaril, da jo je težko poškodoval. Zeno so morali prepeljati v deželno bolnico. — S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Slovencev, 25 Macedoncev in 40 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 20, v Buchs 17, v Inomost pa 27 Hrvatov. — Promenadni koncert »Slovenske filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu danes od pol 7. do pol 8. zvečer v »Zvezdi«. — Spored: 1. Wagner: Slike iz »Parsifal«. 2. Ziehrer: »Landstreicher«, valček. 3. Dvorak: Fragmente iz op. »Dimitrij«. 4. Schubert: »Moment musi-cale«. 5. a) Fleišman: »Triglav«, b) Ipavec: »Domovina«, pesmi. 6. Puccini: »Tosca«-slike. Priporočamo vsem. da si naroče »Slovenski Uustrovani Tednik«, ki nudi vsakomur zanimivega. in zabavnega čtiva. Štajersko. — V Savi utonil. Kresni dan Je bil letos silno vroč. Nekateri šolarji v Loki pri Zidanem mostu so se šli opoldne kopat v Savo, med njimi tudi Edvard Ribič iz Slapa, 12 let star, miren in Iju-beznjlv deček. Približal pa se je preveč vrtincu, ki ga zgrabil in odnesel. Učenec Culetto je z brega vTdel in oblečen za njim skočil, a začelo mu Je tal zmanjkovati, zato se Je vrnil. — Smrt vsled pijanosti. Iz Šoštanja poročajo; Te dni je bil posestnik Mihael Mak v več gostilnah v Zgornjem Šaleku. Proti večeru je močno vinjen nastopil pot proti domu. Med potjo se je prevrnil v precej globok cestni jarek, ki je bil poln vode. Mak si vsled pijanosti ni mogel pomagati iz vode, kamor se je bil na glavo prevrnil, in je tako našel smrt. Drugi dan so ga potegnili mimoidoči ljudje mrtvega iz vode. — Konj ga je ubil. V Celju je vojaka I. Ambrozija vojaški konj s kopitom tako nesrečno udaril po glavi, da je obležal nezavesten. Spravili so ga v celjsko vojaško bolnišnico, kjer je, ne da bi prišel k zavesti, kmalu nato umrl. Koroško. —Dvotirna proga Sv. Mihael Št. Vid ob Glini. Drugi tir na progi državne železnice Sv. Mihael - Št. Vid ob Glini bo kmaiu popolnoma izdelan. Promet se na celi dvotirni progi že letos otvori. — Požar pri Beljaku. V pondeljek je na posestvu beljaškega veleposestnika A. R. Pich-lerja pri beljaških toplicah izbruhnil požar, ki je uničil devet objektov. Pogorelo je Pichlerju, posestniku Smolinerju in še nekemu tretjemu posestniku. V ognju je zgorel tudi 721etni Luka Rasinger, ki ni mogel najti izhoda iz hleva. Zgorelo je tudi osem prašičev. — Rop na cesti. Posestnico Ano Potočnik v okolici Celovca je napadel na Šentviški cesti, ko se je vračala v mraku iz mesta, neznan mlad človek. Iztrgal ji je iz rok torbico, v kateri je imela Potočnikova 60 kron denarja in pobegnil. Zasledovalo ga je več stražnikov in pasantov. toda tat jim je ušel. Goriško. — Izvrševalni odbor okrajne organizacije v Gorici ima svojo sejo v soboto, dne 29. junija t. 1. (na dan sv. Petra in Pavla), ob 10. dopoldne v prostorih »Delavskega doma« v Gorici. Odborniki so naprošeni, da se te seje gotovo udeleže. — Okrajna organizacija v Gorici priredi v nedeljo, dne 28. julija t. 1. veliko delavsko veselico v prid miljonskemu skladu »Zarje«. Kraj, kjer se bo veselica vršila, priobčimo v eni prihodnjih številk lista, prav tako bode tudi spored veselice pravočasno objavljen. Priporočamo že sedaj delavstvu iz vse goriške okolice, da se pripravi ta dan, da bo veselica uspela čim sijajnejše. Bratska pevska društva, ki bi hotela prostovoljno sodelovati na tej veselici, so naprošena, da to naznanijo veseličnemu odboru okrajne organizacije v Gorici, ulica Tre Re 16. Ravno tako je naprošeno tisto delavstvo iz oddaljenih krajev, ki se namerava veselice vdeležiti v večjem številu, naj to naznani gori omenjenem odboru, da bode preskrbel za dostojen sprejem. — Nameravani »atentat« na nadvojvodo. Preiskovalni sodnik dr. Gradnik je odšel na Srednje. Župnišče na Srednjem je zapečateno in vojaško zastraženo. — O Kadenaru poročajo, da je nenavadno siten človek in velja za velikega skopuha. Njegovo v-eselje je kmetovanje in barantanje. Ko je bi! v Dol. Trebuši, je imel veliko kmetijo in je sam delal na polju in v hlevu, cepil je drva in molzel krave. Hodil je po svojem zemljišču kmečko opravljen, brez kolarja. Ker je postal sčasoma škofijskemu ordinariatu neprijeten, so ga vpokojili. Šel je na Srednje nad Kanalom, kjer je bilo izpraznjeno mesto duhovnika, in tam ostal. Ordinariata ni vprašal za dovoljenje. Na Srednjem je kmetoval in prodajal živino v Italijo. Vesti klerikalnega časopisja, da je mož zmešan in da je bil že v blaznici, so izmišljene: Kadenaro je zdrav, velik in močan človek, čiste pameti. Preiskovalna oblast se zavija v najstrožjo molčečonst. Pa ne da bi bila vsa afera in ves »atentat« nova blamaža vohanja za vohuni. — Umor v Podgori. Preiskovalni sodnik dr. Gradnik, ki je vodil sodno komisijo na Kalvariji nad Podgoro, je zaradi umora Štefana Bressana dal kot osumljena aretirati brata Karla in Jos. Kocjančiča iz Podgore. Karlu Kocjančiču je pokojni Bressan pred dvema letoma odvzel puško, ker je hodil brez dovoljenja na lov. — Strupene gobe. V Gorici je obolelo 14 oseb delavskih družin Gašparič. Pitrošič. Moro in Kalino. ker so jedli strupene gobe. Stanje nekaterih je brezupno. Trst. — Politični odbor jugoslov. soc. dem|. stranke ima v petek 28. t. m. ob pol 9. zvečer svojo redno sejo. Sodrugi odborniki so naprošeni. da se je udeleže polnoštevilno. — Kam poidemo v nedeljo 30. t. m.? K Sv. M. Magdaleni zgornji na vrt gostilne »Alla Vittoria«. kjer priredi »Delavsko izobraževalno društvo pri Sv. M. M. zgornji« svojo prvo vrtno veselico. Veselica prične ob 4. popoldne Na veselici nastopi tudi pevski zbor »Ljudskega odra«. Poleg petja bo tudi srečolov z bogatimi in mnogoštevilnimi darili. Vrt bo krasno odičen in zvečer ob plesu čarobno razsvetljen. Pri koncertu bo svirala godba zidarske organizacije. Pri plesu pa orkester pod vodstvom g. Vogriča. Dolžnost vseh sodrugov je. da posetijo to prvo prireditev našega novoustanovljenega društva v največjem, številu. — Kakor smo dejali, tako se je zgodilo. »Edinost« od srede je v zmagoslavnem tonu naznanila svetu vest, da je za pondeljek napovedana stavka zidarjev izostala. Razume se. da ve »Edinost« povedati tudi. kako so se socialni demokrati pripravljali na to stavko in kako so napovedali strmečemu ljudstvu boj zoper slovenske, (reci narodnjaške) zidarje. Vse pripovedovanje o imenovani napovedani stavki je iz prsta izvita, precej neumna in nerodna laž. s katero sta »Edinost« in ljubljansko godalo N. D. O. mistifioirali Javnost, Za stavko ni vedel nihče drugi razven voditeljev N. D. O., ki menda nimajo ob vročih dneh drugega opravka, kot da razburjajo svoje pristaše in da se delajo važne. Voditeljem N. D. O. ne zamerimo. Ljudem, ki so se skregali s pametjo, se ne more zameriti. Taki ljudje pač ne morejo imeti zmisla za odgovornost pred javnostjo. Zato pa tudi trosijo v svet stvari, o katerih se jim je mogoče sanjalo. Zameriti pa moramo onim listom, ki se puste od Kisovcev voditi za nos in ki se ne sramujejo rabiti zoper nasprotnike laži. ki so povrh še tako neumne kakor voditelji N. D. O. Najprej pripovedujejo o nameravanih stavkah proti njim. potem pa slavijo zmago, ker stavke ni bilo. Don Kišot si gotovo ni mislil, da bo imel med narodnimi voditelji v Trstu takih konkurentov. — Onemu človečetu na južni železnici^ v Trstu, ki bi rad bil narodni agitator in rad odjedel sodrugu Makucu kruh. priporočamo, naj skrbi raje. da porvna svoje dolgove pri pevskemu zboru »Ljudskega odra«, pri nasi železničarski organizaciji in pri drugih korporacijah. Kadar bo te dolgove poravnal, potem bo smel postati agitator. Dotedaj naj pa pusti poštene ljudi pri miru. ker se mu zna pripetiti drugače nekaj zelo neprijetnega. Zavratni napad. V torek sta se v tržaški luki sprla težaka Josip Geat in Mihael Lavrenčič. Razdružili so ju tovariši. Ko je pozneje Geat delal pri nekem parniku, priplazil se je zahrbtno k njemu Mihatel Lavrenčič ter ga dvakrat sunil z nožem. Geat je smrtno nevarno ranjen. Lavrenčiča so prijeli v neki beznici v starem mestu in ga izročili sodišču. Geata so pa prepeljali v bolnico. — Ljubico ustrelil. V torek se je pred tržaškimi porotniki izrekla sodba proti umora obdolženemu 21 let staremu Josipu Mazi. ki je ustrelil svojo ljubico, ko jo je izvabil v gozd. Porotniki so potrdili le vprašanje o zavratnem uboju. Mazi je bil nato obsojen v 18mesečno težko ječo. — Samomor. V kavarni Union se je ustrelil 281etni tapetnik Edvard Mihelčič. Zadel se je v levo sence in je bil na mestu mrtev. Vzrok samomora je neznan. — Somomor dekleta. Na cesti Pandares v Trstu je izpila v torek 181etna zasebnica Evg. Suzanova steklenico očetove kisline. Odpeljali so nezavestno v bolnico. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. ^ — Pretep na ladji. Na krovu Lloydovega parnika »China« je nastal pretep, ki sta ga povzročila 401etni delavec Martin Lavrenčič in 53-letni delavec Josip Gat. Med pretepom je dobil Gat dva vbodljaja v hrbet. Poškodba je smrt-nonevarna. Gata so odpeljali smrtnonevarno ranjenega v bolnico. ____________________________ Delavsko gibanje. —- Stavka delavcev v celovški tovarni za žične ograje Jtrgič in sin je končana. Delavci so dosegli delne uspehe. = Novi mezdni zakon v rudnlsivu. Petega junija se je razglasil zakon, ki nanovo ureja izplačevanje mezd v rudništvu; zakon stopi torej 5. oktobra 1.1. v veljavo. Zakon je samo neznaten socialnopolitičen napredek, ker se meščanska večina državnega zbora vedno na vse kriplje trudi, da poslabša socialno demokratične predloge. Ampak rudniškim podjetnikom je še to malo preveč. Po stari navadi bodo poskusili vse možno, da se ognejo temu zakonu in ga napravijo za rudarje brez vrednosti. Zategadelj morajo rudarji natanko paziti, da se bo zakon tudi izvrševal. Opozoriti hočemo na nekatera najvažnejša določila. Od 5*. oktobra naprej morajo na vseli avstrijskih rudnikih izginiti pol-mesečna in enomesečna izplačevanja mezd. Zakon zahteva, v kolikor je bila dotlej daljša iz-plačevalna doba mezd, da se morajo delavci odslej vsaj vsakih 14 dni izplačevati. Leto moia izkazati torej najmanj 26 mezdnih izplačevanj. Vsako drugo postopanje je nezakonito. Pri tistih rudnikih pa, kjer so že krajše izplačevalne dobe se pod nobenimi pogoji ne smejo podaljšati Čas, ki se porabi za izplačevanje, se mora vračunati v redno šihtovno dobo. Zlasti važno pa je naslednje določilo: Razsvetljavo in orodje mora rudniški podjetnik brezplačno preskrbeti. To postavno določilo je povsem jasno in razločno in mu ni treba nadaljne razlage. Ampak kapitalistični rudniški gospodje se ze priprav-liajo na zvit atentat. Hočejo, da delavci se nadalje plačujejo razsvetljavo in orodje, za to pa Jim hočejo dati par vinarjev nekakšne odškodnine To pa bi bilo hudo kršenje zakona na škodo rudarjev, zakaj jasno in odločno pravi zakon- »Razsvetljavo in orodje mora rudniški podjetnik sam preskrbeti.« In pri tem mor= ostati Opozarjamo rudarje zategadelj ze sedaj na to okoliščino, ker ni izključeno, da rudniški gospodje v najkrajšem času stopijo s svojimi naklepi proti rudarjem, oziroma proti zakonu na plan. Toda rudarji in zlasti njih zaupniki so zakonito opravičeni, da z vso odločnostjo zavrnejo vse te nakane in jih sporoče tajnikom »Unije rudarjev v Avstriji«. = Gibanje tekstilnih delavcev v Teplicah. 18. junija so sprejeli tekstilni delavci in delavke na zborovanju v Turnu naslednjo resolucijo 3 »Tekstilni delavci in delavke, zbrane 18. junija na shodu v Turnu, izjavljajo, da predlože 22. junija po vseh tovarnah v tepliškem okraju zahtevo, da se sklene delo ob sobotah ob štirih popoldne in zahtevajo odgovor do 29. t. m. Obenem zahtevajo po nekaterih tovarnah tudi višje mezde. Tudi o tem morajo dobiti odgovor do 29. junija.« Zahteva, da se ob sobotah konča delo ob štirih popoldne, je popolnoma opravičena, ker stanujejo skoraj vsi precej daleč od tovarn m ne mrejo nakupiti potrebnih reči. če delajo do večera. _____—— Državni zbor. Dunaj, 26. junija.— Tudi današnja seja je bila dolgotrajna, čeprav ne tako kakor včerajšnja. Crhorumenin* patriotom se mudi, mudi, kakor da Jim gori pod petami. Danes so spravili brambni zakon drugem in tretjem čitanju pod streho, b potem se je dovršila še vsa razprava o domobranskem zakonu. Vse je šlo kakor po ioju. Vsi izpreminje-vaini predlogi so bili seveda odklonjeni, vsi paragrafi sprejeti, kakor je hotela vlada, za slepilo Pa je bil potem sprejet še kupček resolucij, ki niso vredne počenega groša, ker nima zbornica nobene moči, da bi prisilila vlado, da izpolni le eno resolucijo. In da se vlada nanje res ne misli ozirati, je slepcu jasno, ker bi bila sicer skrbela za to, da pridejo dotične določbe v zakon, kjer bi veljale. V razpravi o drugi skupini brambne reforme za vojsko, ki obsega §§ 41 do 88, so govorih poročevalci manjšin. Med njimi je sodrug ur. Llebermann utemeljeval socialističen pred «)g. »ti ^?r°čev£dcu dr. Sommerju se je tako mudilo da se je odpovedal zaključni besedi. Nato je sledilo glasovanje. Socialistični predlog, da naj znaša doba za tZvezbanje nadomestnih rezervistov kakor doslej, osem tednov, ne pa deset, je odklonjen. Socialistični predlog, da naj se črta § 43, po katerem sme cesar tudi v miru poklicati prv letnik rezerve in tri najmlajše letnike nadomestne rezerve na izredno službo, je odklonjen. Socialistični predlog, da se smejo rezervisti JP nadomestni rezervisti za dopolnitev vojnega Stanja v miru ali v slučaju mobilizacije poklicu*1 pod zastavo le po sklepu državnega zbora, Je odklonjen. Socialistični predlog, da se smejo vojaki izza dveletne službe poklicati le na tri, ne pa na štiri orožne vaje, ki smejo znašati šest, ne pa štirinajst tednov, izza triletne službe pa le pa dve, ne pa na tri orožne vaje, ki smejo znašati le štiri, ne pa enajst tednov, je odklonjen. Socialistični predlog: če je rezervist po 8 43 poklican na aktivno službo, se mu ima doba nad 14dnevi računati za orožno vajo — je Odklonjen. Socialistični predlog, da imajo odpasti kontrolni shodi in da naj zadostuje pismena priglasitev, je odklonjen. Socialistični predlog, da naj veljajo vojni kazenski zakoni za vojake samo v slučaju vojne, med tem ko naj bodo v miru tudi za vojake pristojna redna sodišča, nadalje da naj se disciplinarno kazensko pravo uredi s posebnim zakonom, je odklonjen. * Socialistični predlog, da naj veljajo vojna odklorjeflf1110 vo^ne z^od'ne 'n Pregreške, je -z« nnpC1tli1StlČni pr‘^/.og- da nai odpade kazen £ ’ * n,S0 pnsl1 na nabor ali na vojno Službo, že s 30. letom namesto s 36., je odklonjen. Socialistični predlog, da naj stopi novi zakon s 1. oktobrom v veljavo, med tem ko hoče vlada vpeljati skrajšano službo šele v treh letih, ktonjen gent pa zahteva takoj — je od- Socialistični predlog, da naj s 1. oktobrom p,dpade. Privilegij enoletne »prostovoljne« službe, je odklonjen. Socialistični predlog, da naj velja dvanajstina prehodna doba za učitelje, ki po novem gokonu ne bodo več uvrščeni v nadomestno rezervo, ampak bodo morali služiti leto dni ie odklonjen. ’ J Socialistični predlog, da naj stopi novi l?rambni zakon v veljavo, kadar se uveljavi novi vojaški kazenski zakon, je odklonjen. Ravno tako je odklonjen socialistični predlo'’' da se skupna vojska ne sme rabiti za var- Ikem! aih^e 'n volilne brezpravnosti na Ogr- Vsi paragrafi so sprejeti neizpremenjeni. Poslanec Fresl napravi z rokama »trn Se°n m Zatr°bi Znan' V°]aŠki signal »Ab- Na to se sprejme zakon z dvetretjinsko ve čino tud! v tretjem čitanju. Ko je bilo to junaško delo opravljeno, so gospodje še hitro glasovali za svoje brezpomembne resolucije. Posebno ponosni pa vendar niso bili na svojo »zmago«. Ploskanje je bilo zelo hladno. Pridnost parlamentarnih vojakov Je bila tako velika, da so se takoj lotili še domobranskega zakona. Poročevalec Somnier je znal o zakonu samem prav malo povedati. Razgrel se je pa zaradi znanega Mleschovega in Vitockyjevega predloga o »službenem« jeziku in 0 občevanju prebivalstvom. Oba predloga sta bila v odseku ^Prejeta, Sommer pa zahteva, da Ju zbornica V razpravi govorita manjšinska nomč* valca Habermann In Leuthner, ki zahtevata k § 1., da naj velja za domobranstvo br^ futnno dveletna služba Leuthner upozarja da nad domobranskim zakonom ne plava senS Štefana Tisze kakor nad vojaškim Socialisti fchko hvaležni večini za agitacijski ma £ S jim ga je dala s svojim protifjudskim vedenjem Rfi2W ha to frm'- ‘ domobranski minister Georgi, ki strastno zagovarja triletno službo za domobransko kavalerijo. Potem razpravlja o »službenem m poveljevalnem jeziku«. Teh besd ni Mo V starem zakonu. Če pridejo te besede v novj zakon ali ne, Je vseeno. Pri domobranstvu s« bo v tem oziru ravnalo ravno tako kakor, pri vojski. Mlčochov predlog, ki hoče, da naj vojaštvo s prebivalstvom občuje v materinskem jeziku, je po ministrovem mnenju preveč dalekosežen, ker bi se lahko »napačno tolmačil«, zato želi minister, da se odkloni. V nadaljni debati govore poslanci Abram (soc.), Hummer (nem. nac.), Hoher (kršč. soc.), GroB, Miklas, Mlčoch in Klemensiewicz. Debata se zaključi. Za generalnega govornika proti je izvoljen Prunar, vladne stranke se odrečejo volitve generalnega govornika! Po Prunarju govorita še manjšinska poročevalca Exner in Neunteufei. Na to se prekine debata. Konec seje ob tri četrt na 10. zvečer. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne. Pošljite naročnino, _ če je še niste! Zadnje vesti. POGLOBLJENJE GRUBARJEVEGA KANALA. Dunaj, 26. junija. Stavbna tvrdka ^ze^zo" wiczka izjavlja, da ni prekinila del vsled diferenc z deželnim odborom. Delavce je odpustila zato. ker bo skoraj dokončan prvi del poglobljenja Tvrdka bo nadaljevala potem izključno z deli za poglobljenje in regulacijo Ljubljanice. VOLITVE ZA MESTNI SVET V GORICI. Gorica. 26. junija. Mestni svet je odredil, da bo volilni imenik 14 dni izpostavljen, ker so potrebne dopolnilne volitve za mestni svet. Namestništvo je 22. juivJa sporočilo mestnemu svetu, da prepoveduje, da bi bil volilni imenik na ogled le 14 dni. Magistrat je nato razglasil, da bo volilni imenik objavljen pozneje. Volitve bodo najbrže šele v septembru ali oktobru. Vlada se sklicuje v svojem odloku na stari občinski štatut. ki je pisan v nemškem jeziku in ki določa, da mora biti imenik izpostavljen štiri tedne. Italijani menijo, da hoče vlada s svojim odlokom ravnati v prilog Slovencev, ker je bil imenik že več let le po 14 dni izpostavljen. NEMŠKO - ČEŠKA SPRAVA. Dunaj. 26. junija. Thun je prišel v poslansko zbornico in je konferiral s češkimi in nemškimi strankinimi voditelji, da se pospeši sprava in skliče prej ko mogoče češki deželni zbor. Nato sta se posvetovala nemški in češki odsek, nakar bo danes zopet konferenca. Upajo. da se še v teku tega tedna uspešno končajo konference. Praška pogajanja o rabi jezika pri avtonomnih, oblastih in reforma deželnega reda so v najboljšem teku. ELEKTRIČNI OBRAT DRŽAVNIH ŽELEZNIC. Dunaj, 26. junija. V torek zvečer je imel komite za vodnogospodarska in finančna vprašanja daljše posvetovanje. Zastopnik železniške uprave je sporočil, da bo v najkrajšem času izpeljan električni obrat na progi Stainach — Irdning. Dela za električni obrat železnic Trst — Opčina in Arlberg ne napredujejo tako ugodno. Referent sodrug dr. El-lenbogen ie predlagal, naj izreče komite priznanje železničnemu ministrstvu in naj pozove finančno ministrstvo, naj ne dela ovir in naj se izpelje električni obrat tudi pri onih železnicah. od katerih ne bo v. prvih letih nobenega dobička. Ellenbognov predlog sprejmejo soglasno. Komite poživlja dalje železniško ministrstvo. naj se energično loti del za železnico Arlberg in naj sklene pogajanja za pridobitev potrebnih vodnih moči in za sodelovanje industrije. OBČINSKI SVETNIK STEIN OPROŠČEN. Dunaj, 26. junija. Dunajski mestni svetniki so tožili občinskega svetnika Steina zaradi raz-žaljenja časti, ker je Stein na nekem shodu govoril o umazanih provizijskih kupčijah na magistratu. Stein je bil oproščen. Obenem je tožil Steina tudi bivši mestni svetnik Holzel, o katerem je Stein rekel, da če že ni sprejet 500 K, bi tudi tega ne smel dopustiti, da so mu jih le obljubili. I udi v Holzlovi zadevi je bil Stein oproščen. BILINSKI V BOSNI. Sarajevo, 26. junija. Bilinskl je sprejel v navzočnosti deželnega šefa in njegovega namestnika predsedstvo sabora, člane deželnega odbora, katerim je povedal, da je izdelal vrsto vzajemnih določb, ki bodo ugodno uplivale na skupno delovanje vlade in sabora. Določbe je navzočim prebral in izjavil, da vsebujejo vse, kar je v korist deželi (!). Krepko bo podpiral rešitev vprašanja o železniški progi Doboj- ! Tuzla. Ker pa stranke niso hotele podpisati njegovega programa, zato smatra, da Je njegov predlog o železnicah odklonjen in pridrži na-nadaljne korake. Konference so se pozno v noč nadaljevale. Stranke niso hotele podpisati Bi-linskijevega programa, zato je minister izjavil, da bo delal brez sabora. Sabor bo odgoden. Pred jesenjo ne bo sklican. Bilinski se Je odpeljal s posebnim vlakom v sredo v Mostar. OGRSKA DUMA. Sklep opozicije. Rudiinpešta. 27. Junija. Izvrševalni odbor združene opozicije Je včeraj sklenil, da se ne-izključeni poslanci, 82 po Številu, udeleže da- uašuje seje. Tudi izključeni poslanci bodo skušali vdreti v parlament. PROCES PROTI »NEPSAVI.« Budimpešta. 27. junija. Državno pravdni-štvo je uvedlo proti socialno demokratičnemu listu »Nepszava«. ki je priobčil članek »Naj živi republika«, kazensko postopanje na podlagi §176. VOJAŠKI UPOR V TURČIJI. Brezuspešna pogajanja. Solun. 27. junija. Vsa prizadevanja Zekkl paše. da bi pregovoril upornike k povratku v garnizije, so bile breuspešna. Uporniki se nahajajo v gorah in vztrajajo v zahtevi, da se sestavi vlada iz mož. ki uživajo zaupanje ljudstva. Monastirska posadka je izjavila, da ne bo zasledovala upornikov. Nezadovoljnost z vlado. Solun. 27. junija. Boje se. da bodo odrekli pokorščino trije bataljoni, ki so jih poslali proti Albancem. V vseh posadkah, tudi v solunski je velika nezadovoljnost z vlado. Blizu Alesija je ustavila posadka iz Gibre vojaški oddelek, ki je imel nalogo zasledovati vstaške Albance. SOKOLSKE PRIREDBE V PRAGI. Ruski častniki in priredbe. Peterburg. 27. junija. »Novoje Vremja« poroča, da je prišel na vprašanje ruske vlade na Dunaju, ali bi bila udeležitev ruskih častr nikov na sokolskih priredbah zaželjena. z Dunaja odgovor, da avstrijska vlada ne more prevzeti nikakega poroštva za eventualni napad množice na ruske oficirje, Vsled tega odgovora vojna uprava ne pošlje častnikov v Prago. VOHUNSTVO. Aretacije. Berlin. 27. junija. Aretacija ruskega stotnika Kostcviča. ki so ga bili pred par dnevi prijeli vsled osumljenja. da je vohun, zavzem-Ije vedno širše kroge. V Dusseldorfu so prijeii vpokojenega poročnika Nikolskega. ker Je baje \ohun. Preiskava je_ dognala, da je bil v zvezi s Kostevičem in je bil zamotan z njim v skupno vohunsko zadevo. Sprejel je službo v Erhard-tovi strojni tovarni, ki izdeluje vojni materijah med drugim tudi nemške topove. IZGREDI SUFRAGETK. — Razbita okna. London, 27. junija. V bližini Viktorijinega, kolodvora so razbile sufragetke mnogo šip v znamenje protesta proti umetnemu hranjenju svojih tovarišic, ki so priredile v zaporih lakotno stavko. Ob oknih tramvajev so porezale jermena in odločile blazine s sedežev. 4mmrnmmmn Naročajte se na Zarjo! Vestnik organizacij. Veselični odbor ima danes zvečer ob 8. sejo. . . Azk?r »Vzajemnosti44 ima vaje danes In v nes?jivo°udeIeže * ZVCCer* S°drUg‘ peVCl naJ Se )ih Za’ 2*>or lček svojim Elanom. Življenske police banke .Slavlje" so ne-nlm dobrodelnim namenom in stremi za Izboljšanjem in osa-dobička je do sedaj Izplačala svojim članom iivljen-' razkazila razpošilja drage volje in poštnine proato SKCga uuucma i\ / IV. rvajmaiij in oivuu pa je uu rcuaj »vu.«w • GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE" VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI Del glavnica; 8.000.000. Ljubifanska kreditna banka v Ljubljani Rez. fond nad K 800.000. Stritarjeva ulioa. štev. S, (lastna hiša). pnis m faiee -v S^Ijetu-, CeloTrcuu, Trst-CL, ^-"rajevva, <3-orlcL laa. Celju- Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4