Dimitrij Beuermann
Zavod RS za šolstvo
CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
Izvleèek
V èlanku bomo predstavili trirazsenostni model Zemljevida uènih ciljev ter na njega postavili
posamezne operativne uène cilje iz uènih naèrtov programa Glasba in Pravilnika o ocenjevanju na
glasbenih šolah. Prikazali bomo, da se uèni cilji na Zemljevidu uènih ciljev zdruujejo v tri jasno
loèene skupine. V nadaljevanju èlanka bosta predstavljeni dve smeri potovanja po tem zemljevidu:
poustvarjalna in ustvarjalna. Nato bodo predstavljene tri temeljne oblike ocenjevanja: po ena na
vsakem izmed treh podroèij Zemljevida uènih ciljev. Štirje kriteriji za ocenjevanje bodo izpeljani iz
treh podroèij Zemljevida uènih ciljev ter iz ocene uspešnosti procesnih korakov uèenca med šolskim
letom.
Kljuène besede: glasba, Zemljevid uènih ciljev, ocenjevanje
Abstract
The Holistic Music School
In this article the three dimensional model of the Map of Learning Objectives will be presented. The
learning objectives of the curriculum of the program Music will be put on this map exstended by the
Rules of the assessment at music schools. We will show that the learning objectives on the Map of
Learning Objectives combine into three clearly distinct groups. The article will present two
fundamental forms of travel on the map: performing and creative. The article will be continued by
presentation of the three basic forms of assessment for each of the three areas of the Map of Learning
Objectives. The four criteria for evaluation will be derived from three areas of the Map of Learning
Objectives and from assessment of student’s process performance during the school year.
Keywords: music, Map of Learning Objectives, assessment
Oblikovanje Zemljevida uènih ciljev
Najpomembnejše vprašalnice, ki razkrivajo strukturo uènega in ocenjevalnega
prostora
Beseda celostno nam ustvarja miselno podobo neèesa vseobsegajoèega, popolnega,
oziroma sliko stvari, ki izpolnjuje cel obseg prostora … Da bi zaobjeli podobo te celote in
hkrati izostrili pogled na njene sestavne dele, je potrebno iskati odgovore na razlièno
usmerjena vprašanja, ter z njimi osvetljevati kar najbolj natanèno podobo resnice. Pri
vsakem raziskovanju in spoznavanju stvari nam je v pomoè zbirka šestih vprašalnic, s
katerimi v vseh svetovnih jezikih uspešno razkrivamo ta ali ona dejstva o raziskovani
stvari. V Tabeli 1 so zapisane najpomembnejše vprašalnice v slovenskem, angleškem in
nemškem jeziku.
317
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
Tabela 1: Najpomembnejše vprašalnice v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku.1
slovensko angleško nemško
kaj? what? was?
zakaj? why? warum?
kako? how? wie?
kdo? who? wer?
kje? where? wo?
kdaj? when? wann?
Vprašalnice Kaj?, Zakaj? in Kako?
Najprej vzemimo pod drobnogled tri vprašalnice: Kaj?, Zakaj? in Kako? ter doloèimo
njihove medsebojne odnose. Z njihovo pomoèjo bomo prav kmalu ustvarili prve obrise
podobe Zemljevida uènih ciljev, da bi lahko kasneje raziskali tudi naèine potovanja po tem
njem.
Še sporoèilo za najbolj nestrpne: v nadaljevanju bomo tudi prav natanèno osvetlili, zakaj
smo za oblikovanje Zemljevida uènih ciljev uporabili prav ta seznam treh vprašalnic in jih
zapisali v prav tem vrstnem redu.
Kaj?
Vprašalnica Kaj? sprašuje po teh ali onih stvareh, èloveških ali materialnih virih. Tudi
sicer je pri vsakem raziskovanju potrebno najprej doloèiti tiste stvari, ki ostajajo
nepremiène, da bi nato lahko raziskovali naèine njihovega gibanja, spreminjanja, rasti ali
napredovanja. Schiller (2016, str. 28) pravi:
»Vsaka raziskava gibanja v naravi mora najprej opisati zbirko nespremenljivih
stvari ter jih jasno loèiti od spreminjajoèih se stanj. Vsako opazovanje gibanja
zahteva torej razlikovanje stalnih, bistvenih lastnosti (ki opisujejo predmete, ki se
gibljejo) in spreminjajoèih se stanj, ki opisujejo naèin gibanja teh predmetov.
Brez tega razlikovanja ne moremo resno govoriti o gibanju«.2
Kar najbolj nepremièna je stavba glasbene šole, v njej pa razredi, šolske klopi, table, mize
in stoli v zbornici, raèunalniki; sem pa seveda spadajo tudi uèila, na primer klavirji v
uèilnicah ali uèbeniki v omarah … Na to podroèje, med vire, lahko štejemo tudi uèence, ki
so udeleeni v uènem procesu (Zakon o glasbenih šolah3 pravi, da jih mora biti najmanj
dvaintrideset), uèitelje, ki jih pouèujejo (Pravilnik o izobrazbi uèiteljev in drugih
318
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
1 Five Ws. Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Five_Ws (obiskano: 28. 11.
2016), Fragetechnik. Dostopno na spletnem naslovu: https://de.wikipedia.org/wiki/
Fragetechnik#Offene_W-Fragen_in_der_Praxis (obiskano: 28. 11. 2016). (obiskano: 28. 11. 2016).
2 Schiller, C., Motion Mountain. Dostopno na spletnem naslovu: www.motionmountain.net, str. 28
(obiskano: 1. 12. 2016).
3 Dostopno na spletnem naslovu: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12515 (obiskano: 13.
12. 2016).
strokovnih delavcev v izobraevalnih programih glasbene šole4 navaja vse vrste njihove
usposobljenosti), ter ravnatelje (vsaka glasbena šola ima natanko enega), ki skrbijo za
pravo smer razvoja glasbene šole … No, seveda, uèenci, uèitelji in ravnatelji so ive
osebe, zato jih bomo lahko našli tudi na drugih podroèjih zemljevida.
V našem razmisleku se posveèamo predvsem uènim ciljem, zato bomo pri vprašanju Kaj?
opustili pregled vseh tistih stvari, ki jih predvideva Pravilnik o vodenju razvida javno
veljavnih programov vzgoje in izobraevanja5 in se omejili le na vsebine, ki so doloèene v
uènih naèrtih. Lestvice, akordi in druge tehniène vaje, ki naj jih igra uèenec, so toèno
doloèeni, tudi uèni naèrti, ki vse te vsebinske cilje natanèno opisujejo, so bili sprejeti pred
veè kot desetletjem. Koncerti, sonate ali druge skladbe so bile morda zapisane celo pred
veè sto leti in notni zapis ponuja njihovo glasbo vsakemu uèencu nespremenjeno do danes.
Seveda – tudi glasbena teoretska znanja se le redko preoblikujejo …
V uènih naèrtih je polje Kaj? izpolnjeno z uènimi vsebinami in ta poglavja zavzemajo tudi
najveèji obseg. e od uveljavitve notnega tiska najdemo v zapisih glasbe pomemben del
svetovne in narodne kulturne dedišèine – tudi uèenci vèasih zapišejo svojo lastno skladbo
in jo s tem obvarujejo pred prezgodnjo pozabo.
Kako?
Razmišljanje o nepremiènih stvareh nas pripelje do novega praktiènega vprašanja: Kako?
pa je mogoèe vse vse te negibne stvari spraviti v gibanje, jih spremeniti ali preoblikovati
…Vprašanje Kako? se dotika procesov, ki jih izvajamo, oziroma smo v njih udeleeni.
Kljuèni element tega polja je energija, ki po svoji naravi spravlja stvari v gibanje,
spreminja njihov poloaj ali preoblikuje njihovo podobo. Tehnika igranja na inštrument,
ki so si jo razvili uèenci, predstavlja njihovo pridobljeno sposobnost, ki se ob igranju
skladb spremeni v sredstvo (Kako?) za doseganje kar najboljše glasbene izvedbe.
V uènih naèrtih je polje Kako? opisano v poglavju »Didaktièna priporoèila«.
Zakaj?
Pri vprašanjih Kaj? in Kako? smo bili trdno zasidrani v svet materialnih stvari, iskanje
odgovorov na vprašanje Zakaj? pa je umešèeno predvsem v naš miselni svet. Na tem polju
se povprašamo: Zakaj? se je med notami skrito glasbeno sporoèilo dotaknilo poslušalcev
in preoblikovalo njihove misli, èustva in razpoloenje … In tudi: le zakaj se je to zgodilo;
zakaj ravno tako in zakaj niè drugaèe? Zdaj torej išèemo vzroke za gibanje, ki jih sproi
vprašanje Zakaj?; pri tem elemente podroèja Kaj? primerjamo s spremembami na
podroèju Kako? in si zamišljamo še druge mone smeri razvoja dogodkov …
319
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
4 Dostopno na spletnem naslovu: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12515 (obiskano: 13.
12. 2016).
5 Dostopno na spletnem naslovu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200910&stevilka=313 (13.
12. 2016).
V uènih naèrtih je poglavje Zakaj? opisano na zaèetku vsakega posameznega uènega
naèrta: odgovori se skrivajo v splošnih in operativnih ciljih; seveda pa se to vprašanje
postavlja tudi vsakemu uèencu, ki se dolga leta ukvarja s svojim inštrumentom.
Kaj?, Kako? in Zakaj? na Zemljevidu uènih ciljev
Predstavljajmo si škatlo kock ali kuharsko oddajo na televiziji. Kocke ali kuharske
sestavine predstavljajo vire (Kaj?), naèrt za zlaganje ali kuharski recept (Zakaj?)
usmerjata otroka ali odraslega kuharja proti ciljem … le še malo naporov in prizadevanja
(Kako?) je potrebnih, pa bo zgradba sestavljena ali jed pripravljena.
Nujno opozorilo
Pazljiva bralka ali bralec sta morda pravkar pomislila, da bi bilo naèrt za zlaganje kock ali
kuharski recept mogoèe (ali celo potrebno) umestiti kar na podroèje Kako? – saj so ob
vsebovanih podobah konènega cilja vanju vgrajeni tudi postopki, ki spadajo v ta prostor.
Toda ne! V kasnejšem poglavju »O nevarnostih poustvarjalne smeri potovanja po
Zemljevidu uènih ciljev« se bomo dotaknili tudi globljih razlogov, ki nas radi usmerijo v to
slepo ulico: privlaèni so in enostavni, toda napaèni!
Dvorazseni model uènih ciljev
Le kaj bi samo pripovedovali, ko pa slika pove za tisoè besed – najprej prve tri vprašalnice
razpostavimo v prostor, takole:
Slika 1: Tri vprašalnice: Kaj?, Kako? in Zakaj?
Vsaka vprašalnica ima na Sliki 1 dve sosedi, vse tri skupaj oblikujejo oglišèa trikotnika in
na prvi pogled so videti veè ali manj enakopravne. Iz te podobe ni mogoèe razbrati, da smo
na našem dosedanjem potovanju izhajali iz trdnih in nepremiènih stvari (Kaj?),
nadaljevali potovanje na praktièni ravni (Kako?), kjer smo razmišljali o naèinih gibanja
stvari in se nato dvignili v obmoèja miselnih ravnin (Zakaj?).
Povprašajmo se: na kakšen naèin bi lahko, poleg prikaza potovanja po razliènih podroèjih
nastajajoèega Zemljevida uènih ciljev, tja umestili še dodatno informacijo o prehodih med
materialnimi in miselnimi ravninami.
320
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Trirazseni model uènih ciljev
Slika na papirju obièajno predstavlja dvorazseno odslikavo trirazsene resniènosti, prav
tako kot senca predmeta, ki jo vir svetlobe zariše na steni ali tleh. Zato si zdaj postavimo
vprašanje: katera bi utegnila biti izvorna oblika prostora, ki na papir meèe prav takšno
senèno podobo, kot je prikazana na Sliki 1. Prav ta prvinska trirazsena podoba bi nam še
posebej dobro prikazala medsebojne odnose med našimi tremi vprašalnicami. Seveda se
bomo, spoštovana bralka ali bralec, pri vzpostavljanju prostorskih prikazov medsebojnih
razmerij med vprašalnicami Kaj?, Kako? in Zakaj? nekaj malega zanašali tudi na pomoè
vaših prostorskih predstav in domišljije.
Kar pravšnja za naše namene se izkae podoba sedlasto ukrivljene ravnine: na dveh
spodnjih prostorih bomo lahko razpostavili vse materialne elemente vprašanj Kaj? in
Kako?, na zgornjih podroèjih pa bomo doloèili mesto za vsake vrste miselne širjave
vprašanja Zakaj?
Slika 2: Sedlasto ukrivljena ravnina oblikuje trirazseni prostor.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Hiperbolièni_paraboloid (1. 12. 2016).
Razliène sedlasto ukrivljene ravnine najdemo tudi v naravi. Na primer: Kamniško sedlo v
stvarni resniènosti povezuje dolino Kamniške Bistrice in Logarsko dolino, v gorske
višave pa se na levi strani sedla vzpenja Brana, na desni pa Planjava; takole:
Slika 3: Kamniško sedlo.
Vir: Zoks77, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=27765919 (1. 12. 2016).
321
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
Posamezne uène cilje, ki predstavljajo naše tri vprašalnice, lahko razmestimo tudi kar na
Kamniško sedlo. V vsako dolino postavimo eno vprašalnico: dogovorimo se, da zastavico
z vprašalnico Kaj? umestimo v Logarsko dolino, v dolino Kamniške Bistrice pa
vprašalnico Kako?
Z vprašalnico Zakaj? odsopihamo na Planjavo in od tam, iz miselnega helikopterskega
pogleda, od zgoraj opazujemo dogodke v obeh materialnih dolinah. Èe pa bi od tod šli (v
mislih, seveda, le v mislih!) še bolj navzgor, bi iz velikih višav nad Brano lahko ugledali
podobo naših ciljev, kot nam jih je ponazorila e Slika 1.
S pomoèjo miselnega helikopterskega pogleda (in primerne kolièine tovrstne razumske
telovadbe) lahko spodbudimo tudi naše uèence, da iz miselne ravni opazujejo samega
sebe: kako se sprehajajo v svojem materialnem, pa tudi v miselnem svetu6. Vidijo lahko,
kako se jim to ali ono posreèi ali pa spodleti – na primer pri vaji inštrumenta. Pogled od
zgoraj jih lahko vodi med ovirami in jim prihrani velike kolièine nepotrebnih teav in
dragocenega èasa nasploh.
Le še naše tri vprašalnice zdaj postavimo na Sliki 4 (oh, spet papirnato dvorazseni) na
prava mesta.
Slika 4: Kaj?, Kako? in Zakaj? v trirazsenem prostoru.
Za hip se zdaj ustavimo, uredimo misli in poglejmo, kaj smo ugotovili do tega trenutka. Pri
opisu virov, dejavnosti in idej oziroma ciljev7 smo uporabili tri od šestih elementarnih
vprašalnic: Kaj?, Zakaj? in Kako? in jih razpostavili na Zemljevid uènih ciljev. Materialna
vprašanja in ustrezni odgovori se nahajajo ob vznoju prehoda èez »Kamniško sedlo«.
Oblika prostora, ki ju povezuje, je tukaj odprta navzven in to se dobro povezuje z naravo
materialnih stvari in dejavnosti, ki jih je mogoèe spoznati s pomoèjo èutil ali merskih
inštrumentov.
Miselno ravnino pa opredeljuje vprašalnica Zakaj?, ki je samo navidezno umešèena v
bliino vprašanj Kaj? in Kako? – pot do njih pripelje od zgoraj, preko samega sedla ter se
322
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
6 Spoznavanje o spoznavanju. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Metakognicija
(obiskano: 14. 12. 2016).
7 Na tem mestu opišimo pomembno razliko med idejami in cilji. Ideja nam predstavlja zamisel, ki v
preteklosti še ni bila izoblikovana, zgolj navdih, ki bo (morda) pripeljal do uresnièitve. Cilji pa so bili
postavljeni e v preteklosti in jih je (obièajno) potrebno v prihodnosti kar najbolj natanèno uresnièiti.
nato usmeri naprej, v to ali ono dolino. Kljub ovinkasti stezi pa se prav na miselni ravnini
ustvarjajo razlogi za to ali ono akcijo, ki premika oziroma preoblikuje stvari. Zgornje,
miselne površine sedlaste pokrajine, oznaèuje vase zaprta oblika prostora in prav takšne
so tudi misli uèencev: skrite so v njihovih glavah in ni jih lahko izbezati na plano. Še
najlaje se z njimi sreèamo, èe uèencem postavljamo vprašanja in ta trenutek je kar
pravšnji, da izpopolnimo nabor naših vprašalnic.
Vprašalnice Kdo?, Kje? in Kdaj?
V tem poglavju bo zgodba kratka. Navedena tri vprašanja Kdo?, Kje? in Kdaj? opisujejo
potovanje uèencev po pravkar vzpostavljenem Zemljevidu uènih ciljev (ki ima v vaših
mislih obliko Kamniškega sedla, kajne?). Odgovori nanje nam na tem zemljevidu
oblikujejo sled uèenèevega potovanja in po njej vemo, kdaj je ta ali oni posamezni uèenec
obiskal to ali ono podroèje zemljevida – ter tudi kakšno zaporedje korakov je ubiral pri
tem.
Obièajno je za uspeh uèenca pomembna tudi hitrost in tudi okretnost potovanja:
nedvomno je bolj uspešen tisti uèenec, ki je v šolskem letu preigral veèjo kolièino
glasbenega programa in se je torej po Zemljevidu uènih ciljev sprehodil veèkrat. Veèje
število usvojenih skladb mu je nedvomno izboljšalo tehniène spretnosti in v razliènih
skladbah se je lahko preizkusil v prikazih tega ali onega muzikalnega izraza.
Shema vseh šestih vprašalnic ima zdaj naslednjo podobo.
Slika 5: Kdo? je potoval Kje? in Kdaj? na zemljevidu Kaj?, Zakaj? in Kako?
Zakaj ravno tako?
Ne glede na veliko skladnost razmislekov o potovanju po Zemljevidu uènih ciljev z
vsakdanjim ivljenjem (opisi so zaenkrat logièni in preprièljivi, kajne?) si je potrebno
odgovoriti na pomembna vprašanja: zakaj ravno tako, pa tudi zakaj imamo ravno tri polja
na Zemljevidu? Zakaj torej uporabljamo na našem svetu prav tri vprašalnice, ki nam
opisujejo zgradbo prostora in tri, ki opisujejo gibanje po njem … Oziroma na kratko: zakaj
vse skupaj ni urejeno kako drugaèe? Saj veste, matematiki bi rekli: poleg raèuna je
potreben tudi preizkus, dobrodošel pa bi bil tudi, po monosti, kakšen dokaz.
323
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
Kar najbolj celostne podlage za iskanje odgovorov lahko najdemo v samih lastnostih
glasbe. Marij Kogoj jih opiše takole: »V naravi ni najti niè lepšega in popolnejšega od
glasbe. Ona usmerja èloveka v globine njegove duše.« in Ludwig van Beethoven pravi:
»Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija.«8
Veljavnost izjav Kogoja in Beethovna, ki naj podpirata poprejšnje razmisleke, je mogoèe
tudi preizkusiti. Da bi šteli dokaz preizkusa kot veljaven, pa mora ta onkraj meje
razumnega dvoma nakazati postavljenim razmislekom ustrezno strukturo glasbenega, pa
tudi splošnega prostora sveta, ki nas obdaja (Motte-Haber, 1990).
Dokaz izvedimo s preizkusom naslednje hipoteze:
Razlièni glasbeni primeri in razliène besede (Kaj?) bodo ob poslušanju glasbe in
pregledovanju besed (Kako?) sproili povezovalne miselne procese, ki bodo besedne
opise uredili v skupine (Zakaj?), skladne s podroèji Zemljevida uènega procesa.
Predstavljeno hipotezo si lahko ogledamo na Sliki 6.
Slika 6: Poslušanje glasbe in iskanje najboljših povezav z razliènimi besedami na
Zemljevidu uènega procesa.
Oglejmo si natanèneje, kako je petindvajsetih razliènih glasbenih primerov povezalo dve
razlièni zbirki besed v pomenske sklope (Beuermann, 2008). Na Sliki 7 je prikazana
razporeditev razliènih pridevnikov in na Sliki 8 razporeditev svobodnih besednih
asociacij.
Slika 7: Razlièni pridevniki, ki so jih odgovori poslušalcev povezali v skupine.
324
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
8 Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikiquote.org/wiki/Glasba (obiskano: 2. 12. 2016).
Na Sliki 7 vidimo, da sta se najprej oblikovali dve jasno loèeni pomenski skupini
pridevnikov: najoèitneje so od preostalih loèeni besedni opisi, ki predstavljajo kar najbolj
umirjene, negibne stvari: zasanjana, umirjena, alostna, utrujena, resna. Ti opisi se
nedvomno dotikajo znaèilnosti materije kot take, ki se sama po sebi seveda nikamor ne
premakne (oziroma podroèja vprašalnice Kaj?).
Tudi preostali pridevniki ponovno oblikujejo dve skupini. Tista, ki je napolnjena z
energijo: vojaška, slavnostna, jezna, moèna in razburjena (oziroma podroèje vprašalnice
Kako?) je ponovno prav oèitno loèena od tretje skupine, ki oznaèuje kar najbolj svetle
stvari: vesela, radostna, prijetna, lahkotna (oziroma podroèje vprašalnice Zakaj?).
Pripomniti velja, da je skupina opisov, ki oznaèuje sprehode po miselnih višavah, seveda
na daleè loèena od kakršne koli bliine stvari ali izbruhov energije. Èe elimo razvijati
ustvarjalnost, na primer, moramo nujno ustvariti spodbudno uèno okolje, ki ne vsebuje teh
ali onih pritiskov: materialnih ali èustvenih, pa tudi ocenjevalnih …
Na Sliki 8 pa si je mogoèe ogledati, kako so isti glasbeni primeri uredili v primerljive
skupine povsem drug nabor izhodišènih besed – svobodnih asociacij.
Slika 8: Zbirka asociacij, ki so jih odgovori poslušalcev povezali v skupine.
Skupine besed se vedno oblikujejo povsem enako: pa èe povezave med glasbo in
besedami išèejo mlajši ali starejši otroci, v Ljubljani ali pa v Prekmurju … in besede se
zdruijo v prav takšne skupine, èe glasbene primere ubesedijo uèitelji glasbe.
325
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
Cilji preverjanja in ocenjevanja
Razmisleki na študijskih skupinah jeseni 2015
No, dovolj bodi zaenkrat tega Zakaj? razmišljanja … preselimo se zdaj v bolj praktièno
deelo in si oglejmo, kako so udeleenci študijskih skupin na glasbenih šolah v šolskem
letu 2015/16 odgovarjali na vprašanje: »Kaj na glasbenih šolah štejemo za pomembno in
kaj predvsem vpliva na višjo ali nijo oceno uèenca?«.
Slika 9: Pomembni cilji za uspešnost uèencev, kot jih vidijo uèitelji.
Na podroèju vprašalnice Kaj? so za uspešnost uèencev nedvomno kar najbolj pomembna
znanja oziroma uène vsebine, ki jih mora obvladati bodoèi glasbenik ali glasbeni
poslušalec. Prvi si bo z njimi pomagal na trnovi poti proti zvezdam, drugi pa jih bo
uporabil za svoje uivanje ob presoji znaèilnosti poslušane glasbe (Adorno, 1986).
Predmetna znanja, ki so v uènih naèrtih navedena v poglavjih ‘Vsebine’, zajemajo
najveèji del uènega naèrta in šestindvajset izmed priblino dvesto udeleencev študijskih
skupin šteje to podroèje za najpomembnejše.
Zdaj si oglejmo odgovore, ki se zdruujejo ob vprašalnici Kako? – govorijo nam o naèinih
doseganja vseh teh predmetnih znanj. Daleè najveè, kar štiriinšestdeset uèiteljev meni, da
so za uspeh uèencev najbolj pomembne delovne navade, vztrajnost in disciplina uèenca.
Uèenec s takšnimi navadami bo uspešen uèenec na glasbeni šoli. Nekaj vpliva (enajst
uèiteljev pravi tako) je mogoèe pripisati samozavesti uèenca, prav zanimivo pa je, da so le
trije uèitelji dodelili najveèjo pomembnost pri oblikovanju ocene uspešnosti uèenca
nastopom, ki sicer po Pravilniku o ocenjevanju spadajo med obvezne elemente pri
oblikovanju ocene uèenca.
Vprašalnica Zakaj? postavlja na prvo mesto, s petindvajsetimi glasovi, èustveno
inteligenco oziroma izraanje èustev. Za uspeh uèenca je torej zelo pomembno, da zna
prikazati svojo muzikalnost oziroma v svojo glasbeno izvedbo vplesti tudi to ali ono
zgodbo. Mlajšim pri tem pomagajo usmeritve in nasveti uèitelja, èe pa govorimo o bolj
odrasli osebi, bo v svojo glasbeno izvedbo morda e vpletel tudi svoje osebno sporoèilo
oziroma lastno ivljenjsko zgodbo, ki jo je doivel ob tej ali oni prilonosti.
326
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Veliko pozornost velja nameniti tudi naslednji toèki: za uspešnost uèenca na glasbeni šoli
je nadvse pomembno njegovo zadovoljstvo oziroma uitek, druenje, sprostitev, sreèa,
zdravje in veselje; takih odgovorov je štiriindvajset. Vemo, da je glasbeno izobraevanje
na glasbenih šolah prostovoljno in odloèitve uèencev o vsakoletnem nadaljevanju šolanja
so nedvomno tesno povezane z njegovim zadovoljstvom ob glasbenem izobraevanju.
Zadovoljstvo je torej potrebni pogoj za uspešnost uèenca, seveda pa nima neposrednega
vpliva na oceno uèenca.
Na tem polju najdemo še ustvarjalnost (šestnajst odgovorov), ki je sama po sebi operativni
cilj v uènih naèrtih, razvijati pa je potrebno tudi èut za estetiko (štirinajst odgovorov) in
splošno kulturo uèenca (devet odgovorov).
Hitri pregled seštevkov na posameznih poljih nam pokae naslednjo sliko: najvišje število
odloèitev je zbralo polje Zakaj? (88) in nekaj manj polje Kako? (78). Polje Kaj? je prejelo
26 glasov, kar pomeni, da so uène vsebine – te ali one skladbe – le sredstvo za doseganje
drugih, po mnenju uèiteljev, pomembnejših ciljev.
Primerjava odgovorov uèiteljev in vrednotenje kriterijev maturitetnega izpita
Glasba
Odgovore uèiteljev je mogoèe prav na hitro pregledati tudi v luèi e vzpostavljenih
kriterijev za ocenjevanje pri maturitetnem izpitu Glasba; za trenutek se torej odpravimo
na srednješolsko podroèje Zemljevida uènih ciljev.
Tudi tukaj se je v dvajsetih letih izvajanja mature oblikovalo prav podobno razmerje:
‘Tehnièna in plesna teavnost uène snovi’ (Kaj?) je ovrednotena s 16 %, ‘Tehnièno
obvladovanje inštrumenta ali glasu’ (Kako?) pa z 28 %; prav tako je na podroèju Zakaj?
mogoèe zbrati 28 % v okviru kriterija ‘Prikaz muzikalnosti’.
Še dodatnih 28 % pri oblikovanju ocene obsega kriterij ‘Natanènost in zanesljivost
izvedbe’, ki predstavlja oceno izvedbe celotnega maturitetnega nastopa: uravnoteenost
teavnosti in izvedbe posameznih skladb v celem programu maturitetnega nastopa,
obvladovanje igranja na pamet, vzdrljivost in zbranost … in se s tem dotika procesnega
vidika izvedbe maturitetnega nastopa.
Ta isti procesni vidik kriterija ‘Natanènost in zanesljivost izvedbe’ je v glasbenih šolah
razširjen na obseg celotnega šolskega leta. Izpolnjuje podroèje ocenjevanja: Kdo? je bil
Kje? in Kdaj? Seveda lahko uspešnost celoletnega dela uèenca ocenjuje samo uèitelj, ki je
pouèeval posameznega uèenca, izpitna komisija pa lahko oceni le prve tri naštete kriterije.
Primerjava odgovorov uèiteljev in operativnih uènih ciljev iz uènih naèrtov
Vrnimo se torej na glasbene šole in zapisane odgovore uèiteljev primerjajmo z
operativnimi cilji iz uènih naèrtov glasbene šole. Na Sliki 10 so, poleg prikazov zbranih
327
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
mnenj uèiteljev o pomembnih pogojih za uspešnost uèencev, zbrani vsi operativni uèni
cilji, ki se pojavljajo v uènih naèrtov programa Glasba9.
Slika 10: Pomembni cilji za uèence in zbirka operativnih uènih ciljev.
Kaj?
Na podroèju Kaj? zahtevajo uèni naèrti, da se uèenec opremi z obvladovanjem uènih
vsebin na inštrumentih ali petju, hkrati pa mora obvladati tudi teoretska in oblikovna
znanja10 pri predmetih Nauk o glasbi in Solfeggio.
Kako?
Na podroèju Kako? predstavlja tehnika igranja najpomembnejšo inštrumentalno
aktivnost, ki doloèa uspešnost uèencev, na to podroèje pa spada tudi solfediranje (pri
inštrumentu in pri nauku o glasbi). Poleg aktivnega poslušanja glasbe predstavlja
operativni uèni cilj tudi sodelovanje: v višjih razredih glasbene šole se ta izrazi z igranjem
uèencev v komornih skupinah in orkestrih, e poprej pa je mogoèe oblikovati uène
situacije, ki spodbujajo sodelovalno uèenje. Danes je v središèu pozornosti tudi uporaba
uène tehnologije in prenekateri pametni telefon (ki ga imajo mnogi uèenci vedno s sabo)
zmore kakovostno snemanje zvoka ali filma – to je bilo pred dobrimi desetimi leti, ko so
bili oblikovani veljavni uèni naèrti, domala nepredstavljivo.
Zakaj?
Na podroèju Zakaj? je za inštrumentalni ali pevski uspeh uèencev nujen še prikaz
muzikalnosti oziroma komunikacija glasbenih sporoèil, ki nadgrajuje vsebinski in
tehnièni del skladb. Na tem podroèju sta pri vseh uènih naèrtih zapisana tudi operativna
uèna cilja spoznavanja in ustvarjanja glasbe, kriterij Ocenjevanje projektnega dela pa za
328
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
9 V pregledu na Sliki 10 torej niso navedeni operativni uèni cilji plesnih programov, ki pa imajo, kljub
drugim vsebinam in ciljem, primerljivo razdelitev podroèij na Zemljevidu uènih ciljev.
10 Zaradi sorazmerno manjšega števila uèiteljev predmetov Nauk o glasbi in Solfeggio, njihovi odgovori na
Sliki 9 niso bili prikazani.
predmeta Nauk o glasbi in Solfeggio uveljavlja Pravilnik o ocenjevanju, ki velja od 1.
septembra 2016.
Dve smeri potovanja po Zemljevidu uènih ciljev
V dosedanjem razmišljanju smo uporabili nazorno prostorsko obliko Zemljevida uènih
ciljev (ta hip ste pred oèmi spet ugledali podobo Kamniškega sedla, kajne?) ter nanjo
razpostavili pomembna podroèja, ki opredeljujejo izzive za uèence. Prav je, da zdaj
spregovorimo tudi o smereh potovanja po tem zemljevidu.
Slika 11: Ustvarjalna in poustvarjalna smer uèenja in pouèevanja na glasbenih šolah.
Na Zemljevidu uènih ciljev se oblikujeta dva naèina potovanja: poustvarjalna in
ustvarjalna smer.
Prva, poustvarjalna smer, predstavlja temeljno obliko pouèevanja glasbe v glasbenih
šolah. Glavni cilj je oivljanje velikih skladateljskih dosekov iz preteklosti – in ker teh ni
malo, lahko ves èas izobraevanja brez teav posvetimo samo temu cilju. Iz obmoèja
vprašalnice Zakaj? izberemo ta ali oni uèni cilj in ga opremimo s to ali ono skladbo iz
vsebinskega podroèja uènega naèrta (Kaj?). Uèitelj prav verjetno skladbo uèencu zaigra
in o njej spregovori tudi kakšno besedo ter tako uèencu osvetli odgovor na porajajoèe se
vprašanje Zakaj? Uèenec odide domov, kjer ima dovolj èasa za vajo oziroma za iskanje
lastnega odgovora Kako? bo zaigral to skladbo.
Ustvarjalna pot pa najprej pregleda stvari na »delovni mizi« oziroma Kaj? imamo pri roki
oziroma lahko pridobimo brez veèjih teav. Tukaj se vedno najdejo razliène skladbe,
razna uèila in pripomoèki, tudi uèitelj lahko vsakiè doda kaj »iz svojega«. Ustvarjalna
smer potovanja pa nujno dovoljuje tudi uèencu, da prispeva to ali ono na delovno mizo:
morda si eli igrati prav doloèeno skladbo ali pa je ravno pravi èas za èustvene melodije.
Èe si sme uèenec (seveda v okviru minimalnih standardov uènih naèrtov) izbrati tudi
skladbo ravno prave teavnosti, bo uspeh na podroèju Kako? prav verjetno vnaprej
329
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
zagotovljen. Uèitelj in uèenec bosta skupaj zagotovo našla kar najbolj primerne poti za
doseganje zastavljenih ciljev.
Poustvarjalna in ustvarjalna pot: kuharski, igralni in glasbeni primer
Potovanje po obeh poteh, poustvarjalni in ustvarjalni, si oglejmo s pomoèjo dveh splošnih
in enega glasbenega primera. Oglejmo si, kako odrasli uporabljajo svoje kuharske
spretnosti, kako se otroci igrajo s kockami in kako se glasbeniki uèijo glasbe. Za veèjo
nazornost so opisi razliènih polj Zemljevida uènih ciljev natisnjeni takole:
• BESEDE, ki so podèrtane, spadajo na polje Kaj?
• BESEDE v leeèem tisku spadajo na polje Zakaj?
• BESEDE, ki so natisnjene na obièajen naèin pa na polje Kako?
• z malimi èrkami pa so natisnjene besede, ki vse skupaj zaokroujejo in smiselno
dopolnjujejo v lepo berljive stavke.
Tabela 2: Poustvarjalna pot: 1) Zakaj? — 2) Kaj? — 3) Kako?
Zakaj? Kaj? Kako?
kuharsko
podroèje:
RECEPT nas
spodbudi,
da iz IVIL, ki jih
imamo v hladilniku,
SKUHAMO slastno
jed.
igralno
podroèje:
NAÈRT nas
spodbudi,
da iz KOCK v
škatli,
ZGRADIMO
velièastno stavbo.
glasbeno
podroèje:
CILJI UÈNIH
NAÈRTOV nas
spodbudijo,
da s pomoèjo
UÈNIH VIROV, ki
jih imamo na šoli,
NAUÈIMO uèence
dobre muzike.
Seveda pa je mogoèe potovati tudi drugaèe:
Tabela 3: Ustvarjalna pot: 1) Kaj? — 2) Zakaj? — 3) Kako?
Kaj? Zakaj? Kako?
kuharsko
podroèje:
IVILA, ki jih
imamo v hladilniku,
nas spodbudijo, da si
izmislimo RECEPT
in SKUHAMO slastno
jed.
igralno
podroèje:
KOCKE, ki jih
imamo v škatli,
nas spodbudijo, da
oblikujemo NAÈRT
in ZGRADIMO
velièastno stavbo.
glasbeno
podroèje:
UÈNI VIRI, ki jih
imamo na šoli,
nas spodbudijo, da
oblikujemo
OSEBNI UÈNI
NAÈRT UÈENCA
in ga NAUÈIMO
dobre muzike.
Na kratko reèeno: dve smeri potovanja, pa naj bo to na kuharskem, igralnem ali glasbenem
podroèju, se razlikujeta po svojem izhodišèu. Tisti, ki stavijo na velike in preizkušene
ideje kuharskih mojstrov, naèrte pomembnih zgradb ali velika glasbena dela, bodo izbrali
poustvarjalno pot. Tisti, ki elijo ustvariti nekaj novega, pa bodo, seveda, izbrali
ustvarjalno pot, pregledali, kaj jim je dosegljivo in iz tega pripravili naèrt. Seveda pa je
330
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
potrebno, v tretjem koraku, zavihteti kuhalnico, zavihati rokave ali sesti za inštrument, da
bi se stvari preoblikovale tudi v resniènosti.
O nevarnostih poustvarjalne smeri potovanja po Zemljevidu uènih ciljev
Zaradi znaèilnosti sveta, ki nas obdaja in naših navad v njem (ki rade postanejo elezna
srajca), si pri poustvarjalni smeri potovanja besede kot »recept«, »naèrt« ali »cilj«
razvijejo doloèeno tenjo po umestitvi v podroèji Kaj? oziroma Kako?
Zaporedja vzrokov in posledic, ki smo jim izpostavljeni v vsakdanjem ivljenju, nas
usmerjajo v preprièanje, da je svet razdeljen na dve èrno-beli sestavini11. Tabela 2 se zato
rada preuredi v obliko, ki je prikazana na Tabeli 4.
Tabela 4: Pogled na poustvarjalno pot v vsakdanjem ivljenju: 1) — 2) Kaj? — 3) Kako?
w Zakaj? Kaj? Kako?
kuharsko
podroèje:
RECEPT nas spodbudi, da iz
IVIL, ki jih imamo v
hladilniku,
SKUHAMO slastno jed.
igralno
podroèje:
NAÈRT nas spodbudi, da iz
KOCK v škatli, ZGRADIMO velièastno stavbo
glasbeno
podroèje:
CILJI UÈNIH NAÈRTOV
nas spodbudijo,
da s pomoèjo UÈNIH
VIROV, ki jih imamo na
šoli, NAUÈIMO uèence
dobre muzike.
Povsem neopazno se ideje (Zakaj?), ki so si jih izmislili ali zaukazali eni, loèijo od izvedb
(Kaj? in Kako?), ki jih opravijo drugi. Toda Slavoj iek12 nas opozarja, da celotno
svetovno gospodarstvo temelji izkljuèno in zgolj na razporejanju in izkorišèanju
bogastva, ki ga je ustvarila ustvarjalna manjšina. In e Oscar Wilde13 je dobrih sto let nazaj
opozoril: »Resnièno iveti je najredkejša stvar na svetu. Veèina ljudi obstaja, to je vse.«14
In omenja tiste, ki pa se jim je to posreèilo; to so: »pesniki, filozofi, znanstveniki in
nasploh ljudje, ki jim je ljuba kultura – reèeno z eno besedo: ljudje, ki so se v ivljenju
uspeli uresnièiti«15.
Za sreèo ljudi in dravno uspešnost je nujno, da se podroèju ustvarjanja, torej postavljanju
vprašanj Zakaj?, tudi v šoli nameni ustrezni prostor, èas in pozornost.
331
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
11 Toplo-mrzlo, svetlo-temno, visoko-nizko, glasno-tiho, hitro-poèasi …
12 Slavoj iek: First as Tragedy, Then as Farce. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.youtube.com/watch?v=cvakA-DF6Hc (obiskano 20. 3. 2014).
13 Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Oscar_Wilde (obiskano: 1. 4. 2014).
14 »To live is the rarest thing in the world. Most people exist, that is all." Wilde, O., (1891). The Soul of Man
under socialism (Èlovekova duša v socializmu). Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.
org/wiki/The_Soul_of_Man_under_Socialism ali http://libcom.org/library/soul-of-man-under-
socialism- oscar-wilde (obiskano: 6. 3. 2014).
15 … the poets, the philosophers, the men of science, the men of culture – in a word, the real men, the men
who have realised themselves … Wilde, O., (1891), ibid.
Splošni princip gibanja stvari v prostoru
Na tem mestu je potrebno dodati še splošni princip, ki povzroèa preoblikovanje udobno
ravnega prostora, ki ga je mogoèe prav z lahkoto narisati na papir, v sedlaste ali kako
drugaèe oblikovane pokrajine. Splošne zakonitosti gibanja stvari nadgrajujejo zgolj
znanstveno pojmovanje sveta, ki sta ga sproila Galileo Galilei in Isaac Newton16 in ga
postavlja v širši prostor relativistiène teorije Alberta Einsteina17 oziroma, kot pravi John
Wheeler (v: Suskind, 2009, str. 66):
STVARI povedo PROSTORU, kako naj se OBLIKUJE.
PROSTOR pove STVAREM, kako naj se GIBLJEJO.
Prav v skladu s tem izrekom je potrebno oblikovati tudi pokrajino Zemljevida uènih ciljev,
èe se elimo izogniti preteèim napakam pretiranih dvorazsenostnih poenostavitev. In v
tem, širšem kontekstu, je mogoèe zaslutiti, da se ideje, cilji ali naèrti gibljejo v nekih
zgornjih prostorih, katere smo poprej, spomnimo se, imenovali miselna ravnina. Od tam
vplivajo na premikanje stvari tam spodaj v materialnem svetu, toda le-te pa e samo s
svojim obstojem vplivajo na oblikovanje misli tam nekje zgoraj.
Za zakljuèek tega poglavja, še pred miselnim izletom proti oblikam ocenjevanja, ki
potekajo na vsakem posameznem podroèju Zemljevida uènih ciljev, dodajmo še sliko
ukrivljenega prostora, ki ga povzroèajo pomembne ali preprosto velike stvari, vi, pazljivi
bralci, pa ga v mislih sooèite z likom sedlasto ukrivljene ravnine ali paè Kamniškega sedla
z njegovimi dolinami in vrhovi vred.
Le kakšne orjaške tektonske sile oblikujejo prostore našega ivljenja, še pomislimo …
Slika 12: Ukrivljeni prostor in gibanje stvari v njem.
332
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
16 … èeprav je prav znanstvena revolucija omogoèila vsakovrstno udobje dandanašnjega ivljenja …
17 V splošni teoriji relativnosti je pojem gravitacijske sile kot sile, ki pojema s kvadratom razdalje, zavren
in ga zamenja nova predstava gravitacije kot znaèilnosti prostor-èasa. Splošna teorija relativnosti je tudi
takšna teorija, ki pri majhnih hitrostih in šibkih gravitacijskih poljih kot pribliek da Newtonov splošni
gravitacijski zakon. Dostopno na spletnem naslovu:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Splošni_gravitacijski_zakon (obiskano: 14. 12. 2016)
Ocenjevanje
Naravni razvoj, torej naravno gibanje, je vedno posledica tega ali onega izbruha energije v
svojem okolju in razvoj se seveda vedno giblje v ustvarjalni smeri.
Slika 13: Naèini ocenjevanja na posameznih poljih zemljevida.
Podroèje Kako?
Vse se torej zaène na polju Kako? in tukaj je ocenjevanje povsem primerljivo z naravnimi
stanji stvari. Mala ptièica se izkljuva iz jajca in se ozre naokrog. Na levi veji morda
zagleda in zasliši ata ptièa, ki poje svojo pesem in na desni strani morda zagleda in zasliši
mamo ptico, ki poje svojo pesem. Mala ptièica se odhrka enkrat, dvakrat in poskusi. Kar
kmalu se ji posreèi! Èe bo pesem lepo zapeta, se bo od nekod pojavila še ena ptièica in
dnevi bodo veselo tekli naprej.
Imitacija oziroma posnemanje je najbolj osnovni naèin uèenja na tem svetu, res pa je, da
pri njej ni potrebno uporabljati kakšnih velikih miselnih aktivnosti. Kot nalašè za male
ptièice.
Tudi med ljudmi se rodijo veliki glasbeni talenti in z malo sreèe najdejo tudi svojega
uèitelja, v podobi velikega glasbenika; z uèiteljevo pomoèjo se bo njihova ivljenjska
poklicanost lahko izivela v glasbi. Glasbena zgodovina nam pravi, da so glasbeniki
vèasih prepešaèili stotine kilometrov, da bi slišali virtuoza, ki je napovedal svoj koncert.
Narava jih, kot male ptice, ene v glasbeništvo in pravzaprav je le teko pomisliti, da bi jih
karkoli na tem svetu sploh lahko zadralo.
Ocenjevanje njihovega uspeha se na tem ocenjevalnem polju meri le z odobravanjem
poslušalcev – aklamacijo18. Èe je aplavz velik in se o njem širi glas govoric, bo tudi v
prihodnje obèinstvo prihajalo na koncerte in glasbenik si bo ustvaril dobro ime. Uspešno
in v zadovoljstvu bo preivel svoje dni. Toda èe aplavza ni, se ve: kariera tega glasbenika
bo kratka in njegov kruh bo grenak, kajti mnogo je poklicanih in malo izbranih.
333
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
18 aklamacija aklamácija -e  (á) mnoièno pozdravljanje z vzklikanjem, s ploskanjem: sprejeli so ga z
aklamacijo; aklamacije ljudstva / bil je izvoljen z aklamacijo soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z
glasovanjem. Slovar slovenskega knjinega jezika. (5. 12. 2016)
Tudi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju uèencev v
glasbenih šolah19 je mogoèe najti princip aklamacije:
Uèenec, ki se uvrsti na dravno tekmovanje ali dosee viden uspeh na drugem po
zahtevnosti enakovrednem tekmovanju, je lahko oprošèen opravljanja letnega izpita,
oceno pa na predlog uèitelja doloèi uèiteljski zbor.
Podroèje Kaj?
Glasbeništvo spodbujajo bogati meceni, ki si v zameno zaelijo glasbe na svojem dvoru,
tudi njihove hèerke se uèijo klavirja, ker to spada k dobri izobrazbi. To vidijo tudi drugi in
tudi v njih zraste elja po uivanju v glasbi. A dobrih glasbenikov je vedno premalo. Zato
je potrebno ustvariti širše prilonosti za glasbeno izobraevanje, še posebej za vse tiste, ki
sicer ne bi mogli najti glasbenega uèitelja, jih oskrbeti s primernim inštrumentom …
Po vzoru ustanavljanja osnovnih šol v èasu Marije Terezije so tudi v Ljubljani pred dvesto
leti dobili dovoljenje, da ustanovijo prvo glasbeno šolo. Ustanovitveno doloèilo Glasbene
šole Glasbene matice, da se smejo v to šolo vpisati predvsem revni uèenci, je imelo velik
pomen za nadaljnji razvoj glasbenega šolstva. Prilonost za glasbeno izobraevanje je
ponujalo tudi tistim uèencem, ki jih je ivljenje prikrajšalo za materialne dobrine: dostop
do inštrumentov in šolnine za pouk. Na zaèetku je bilo za revne uèence rezerviranih 24
mest, le 12 pa jih je bilo ponujenih tudi uèencem iz bogatejših druin, toda ti so morali
izkazati še posebej veliko nadarjenost, da bi upravièili svoj vpis na glasbeno šolo
Glasbene matice. Glasbena matica je širila svojo dejavnost in do danes je bilo v Sloveniji
ustanovljeno veliko število glasbenih šol.20
Toda, seveda: ko se oblikujejo izobraevalne mree glasbenih šol, se vanje vpisujejo tudi
uèenci, ki ne premorejo najvišjih glasbenih sposobnosti oziroma najveèjih glasbenih
talentov. Zato so javne šole, splošne ali glasbene, vedno urejene tako, da je uspešnost
uèencev mogoèe oceniti glede na te ali one kriterije. V ocenjevanje vstopi naèelo
oblikovanja povpreène ocene iz posameznih kriterijev, ki doloèa uèni uspeh pri
posameznem predmetu. Poleg naravne glasbene nadarjenosti tako pridobijo pomembnost
tudi drugi kriteriji, ki odloèajo o skupnem uspehu uèenca.
334
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
19 Dostopno na spletnem naslovu: https://www.uradni-list.si/1/content?id=126850#!/Pravilnik-o-
spremembah-in-dopolnitvah-Pravilnika-o-preverjanju-in-ocenjevanju-znanja-ter-napredovanju-ucencev
-v-glasbenih-solah (obiskano: 13. 12. 2016). (obiskano: 13. 12. 2016).
20 Izvajalke programov osnovnega glasbenega in plesnega programa so javne in zasebne glasbene šole, ki so
vpisane v razvid izvajalcev pri MIZŠ. V šolskem letu 2015/16 v Republiki Sloveniji deluje 54 javnih
glasbenih šol s 17 podrunicami in 82 dislociranimi enotami ter 13 zasebnih glasbenih šol. V redni del
programa, ki se financira iz dravnega proraèuna, je vkljuèeno skupno 25.448 uèencev. Dostopno na
spletnem naslovu: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_
osnovno_solstvo/glasbeno_izobrazevanje/#c18001 (obiskano 14. 12. 2016). ).
Podroèje Zakaj?
Na polju vprašalnice Zakaj? se dogaja formativno spremljanje – preverjanje v
najlahtnejšem pomenu besede21. Tukaj številèna ocena ni potrebna, kajti številka s svojo
dokonènostjo zmore celo za nazaj unièiti mnogo vloenih prizadevanj.
Številèna ocena ne spada na prostor Zakaj?, ravno tako kot je nespametno razmišljati o
posameznih ocenjevalnih kriterijih na podroèju Kaj?, potem ko smo e slišali aplavz in
vzklikanje publike, ki odobrava Kako? je bila glasba izvedena.
V nekaterih dravah ne uporabljajo ocen, zato uèenci niso pod stalnim pritiskom
ocenjevalnih postopkov in se lahko v veèji meri posvetijo svojemu delu, ki je zanje
predvsem uèenje. Èe je še naèrtovanje šolskega dela usklajeno s sposobnostmi, potrebami
in eljami uèenca, ni razloga, da ne bi bili v šoli uspešni prav vsi uèenci.
Tudi kapitalistièni red, v katerega je Slovenija na velika vrata vstopila pred nekako èetrt
stoletja, eli postaviti v središèe dogajanja uèenca in njegove ideje. Kajti uspešno
spreminjanje idej v resniènost je v odraslem svetu, najpomembnejši generator te ali one
gospodarske uspešnosti.
Ni nakljuèje, da so se v slovenskih glasbenih šolah razvile, poleg izvajanja predmetnika in
uènih naèrtov tudi razliène dejavnosti, ki izpolnjujejo ustvarjalno podroèje Zemljevida
uènih ciljev. Njihovi naslovi jasno kaejo tudi na projektno naravo šolskega dela na
glasbenih šolah. Naslovi projektov iz Tabele 5 so bili zbrani na sreèanjih študijskih skupin
glasbenih šol jeseni 2016.
335
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
21 Na to polje je bilo sprva umešèeno tudi uvajanje opisnega ocenjevanja, toda kasneje se je z njim izpopolnil
dotlej še nezasedeni prostor oblikovanja kazalnikov in meril za ocenjevanje teh ali onih uènih ciljev.
Tabela 5: Projektne oblike dela na glasbenih šolah.
SKUPNI
OPERATIVNI
CILJI:
PETJE IN
INŠTRUMENTI
TER NAUK O
GLASBI
NEKATERI PROJEKTI GLASBENE ŠOLE
igrajo v skupini Igranje v skupinah; Skupne vaje, korepeticije med uèenci; Igranje ob
CD-ju; Razredni nastopi; Skupinske lekcije: veè uèencev in/ali uèiteljev
hkrati (predmetnik tudi tu doloèa uèni èas); Intenzivne vaje: npr. poletne
šole; Ulièna igra; Prijatelji se obišèejo …; Druinski nastopi; Nastop
uèitelj in uèenec; Javni nastop iz Nauka o glasbi; Glasbena matineja
(predstavitve za nove uèence); Slovo od glasbene šole v 6. razredu;
Absolventski veèer; obiski na osnovnih šolah …
ustvarjajo glasbo
in uporabljajo
uèno tehnologijo
Delavnice: nekajkrat na leto; Izraanje preko risb, zgodb; Uporaba
»nenavadnih« didaktiènih pripomoèkov; Improvizacija; Projekt:
glasbena pravljica; Igranje po posluhu; Skupno improviziranje in
ustvarjanje; Povezovanje besede, glasbe, likovnosti …; Glasba, spis,
glasbene razstave …
spoznavajo,
ocenjujejo in
vrednotijo glasbo
Medsebojne hospitacije uèiteljev; Tematski nastopi; Glasbena kocka;
Knjiica koncertov; Poslušanje posnetkov koncertov; Ocenjevanje
glasbenih prijateljev: uèenci ocenjujejo uèence; Zapis samozaznavanja;
Naèrtovanje lastnega dela; Po nastopu: pohvala na veè naèinov …;
Izdelava komentarjev; Glasbeni kviz; Obisk glasbenih predstav;
Koncertni abonma (uèenci zbirajo ige); Slovenski skladatelj; Glasbene
ekskurzije; Table z izdelki uèencev na hodnikih šole …
Pravilnik o ocenjevanju na glasbenih šolah doloèa, da se glasbeni projekti ocenjujejo v
okviru predmetov Nauk o glasbi in Solfeggio.
Še zadnji pogled na celoto
Izhajajoè iz Zemljevida uènih ciljev, lahko v glasbenih in plesnih programih glasbene šole
najdemo štiri razlièna podroèja in iz njih izpeljemo štiri splošne kriterije za ocenjevanje:
• Tehnièna in plesna teavnost uène snovi (Kaj?): uène vsebine pri inštrumentih,
petju in plesu, teoretska in oblikovna znanja, poznavanje plesne terminologije;
• Tehnièno obvladovanje inštrumenta, glasu ali telesa (Kako?): tehnika izvajanja,
solfediranje, aktivno poslušanje in opazovanje, uporaba uène tehnologije;
• Prikaz ustvarjalnosti (Zakaj?): muzikalnost, improvizacija, plesni izraz, projektno
delo;
• Natanènost in zanesljivost izvedbe (Kdo? je Kje? In Kdaj?): uspešnost nastopov in
uspešnost sodelovanja v skupinah; v skladu z individualnim delovnim naèrtom
uèenca ali delovnim naèrtom uène skupine.
Takšna je torej podoba Celostne glasbene šole. Uèenci se imajo prilonost sreèati z
velikimi in vedno bolj zahtevnimi glasbenimi deli, pridobivajo si potrebna tehnièna znanja
ter razvijajo izraanje svoje muzikalnosti; v èasu obiskovanja glasbene šole (ali tudi
336
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
kasneje) pa se lahko udeleujejo razliènih projektov, ki potekajo na glasbeni šoli. Ravno
pravšnji delei teh sestavin predstavljajo osnovo za dobro potovanje po Zemljevidu uènih
ciljev: tistih uèencev, ki bodo postali poklicni glasbeniki in tistih, ki bodo postali zavzeti in
razmišljujoèi èlani glasbenega obèinstva.
Celostna glasbena šola se torej dotika vseh podroèij èlovekovega bivanja in prav zato si
prislui naziv celostna. To pa je prav tisto, kar smo s tem hoteli povedati22.
Literatura
Adorno, Theodor W. 1986. Uvod v sociologijo glasbe. Ljubljana: Dravna zaloba
Slovenije.
Beuermann, Dimitrij. 2008. Prepoznavanje implicitnih glasbenih vrednot kot sredstvo
za razvoj osnovnošolske glasbene nadarjenosti. Doktorska disertacija. Univerza v
Ljubljani: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.
De la Motte Haber, Helga. 1990. Psihologija glasbe. Ljubljana: Dravna zaloba
Slovenije.
Five Ws. https://en.wikipedia.org/wiki/Five_Ws (28. 11. 2016).
Fragetechnik
https://de.wikipedia.org/wiki/Fragetechnik#Offene_W-Fragen_in_der_Praxis
(28. 11. 2016).
Glasbeno izobraevanje. http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_
predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/glasbeno_izobrazevanje/#c18001 (14. 12.
2016).
Metakognicija. Spoznavanje o spoznavanju.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Metakognicija (14. 12. 2016).
Oscar Wilde. http://en.wikipedia.org/wiki/Oscar_Wilde (1. 4. 2014).
Pravilnik o izobrazbi uèiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraevalnih
programih glasbene šol.http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12515 (13.
12. 2016).
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju
znanja ter napredovanju uèencev v glasbenih šolah https://www.uradni-list.si/
1/content?id=126850#!/Pravilnik-o-spremembah-in-dopolnitvah-Pravilnika-o-preverja
nju-in-ocenjevanju-znanja-ter-napredovanju-ucencev-v-glasbenih-solah (13. 12.
2016).
Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in
izobraevanja. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200910&stevilka=313
(13. 12. 2016).
337
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
22 QED: Quod erat demonstrandum. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Q.E.D.
(obiskano: 14. 12. 2016)
Splošni gravitacijski zakon. https://sl.wikipedia.org/wiki/Splošni_gravitacijski_zakon
(14. 12. 2016)
Schiller, C., Motion Mountain, www.motionmountain.net, str. 28 (1. 12. 2016)
Susskind, Leonard. 2009. The Black Hole War. USA: Hachette Book Group.
https://sl.wikiquote.org/wiki/Glasba (2.12. 2016).
The Soul of Man under socialism.
http://en.wikipedia.org/wiki/The_Soul_of_Man_under_Socialism (6. 3. 2014).
The soul of man under socialism - Oscar Wilde.
http://libcom.org/library/soul-of-man-under-socialism-oscar-wilde (6. 3. 2014).
iek, S. 2010. First as Tragedy, Then as Farce.
http://www.youtube.com/watch?v=cvakA-DF6Hc (20. 3. 2014).
Summary
The lecture deals with the need of integrating the student’s mental layer into the learning
process. Craft-oriented teaching of musical instruments can easily elude every connection
with mental layers. Its purpose is to provide the command of a musical instrument (or in
the case of the dance, the body), with the help of differently effective practice methods.
The student’s creativity has its place only at the end of the learning process; however, only
rare students achieve such mastery. Most students cannot even sense the sheer complexity
of music, as they leave the learning process too soon. An important mission of music
education, which is pointed out in the curriculum, is to encourage the development of the
student’s thinking on the material world of music. Today, the criteria for evaluating the
success of students in music schools are again under consideration. In other words: should
we consider and evaluate only the result of the final examination or should we also
consider the process that brought to the results and (also) the mental achievement of the
student during the process. Taking into consideration the mental layers of a student is a
challenge for the traditional learning process and the teachers alike; yet, it is vital for
encouraging any type of creativity–which will later form a material image and expression
in the material world; thus, which will be realized.
338
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek