Katolišk cerkven list.
Tečaj V MM t.
V Ljubljani 22. »unča 18.5.5.
MAst it.
Praznik cistiga spočetja Marije.
Prasnik, tvoj. Devica »veta!
Mojo dušo zveseli! Čisla liila si spočeta,
lirelia v tebi bilo ni: Ni zadevala krivica
Te izvirni&a »lolga; Vselej tvoja je dušica l.e lastnina Božja b'la.
Boije del si ti modrosti
Ze v sveta atvarjenji b'la, U Narvišjiga svetosti
Sveta vsa, izvoljena. Obraniti večne ječe
Revni, zapeljani rod, Iz ljubezni pregoreče Tebe vslvaril jo Uospod.
Zegna aemlji odvzela
Jeza Božja ni šc b'Ia, Ko ie ti ai se spocola
V	mislili svetiga Boga. Te dobrotnico storiti
Zapeljaniiuu rodu , Bog je sklenil te zvoliti
V	mater svojiga Sinu.
Bog izrekel jese svoje
Ocs Adama ni bil še, ko ze izvoljenje tvoje Kači napovedal je. Vekomaj izoblastena Kačji zapeljivosti, Močna. zgolj deviška iena Ti ji glavo sterla si.
Milost Božja vosebila
Se je v tvoji materi, Ze gospo te je rodila.
In kraljico vsili ljudi; Te v molitvi je spocela,
Svetu zaieleni sad. Cisto od Boga sprejela. Sveio, polno Božjih gnad.
Mati čiste si ljubezni.
In spoznanja svetiga. Zdraviš greha vse bolezni
Iz zaklada Jezusa. Milostna ga nam odpeng, Breme grehov nas težij Brilke nam solze oter^j Iz objokanih oči.
Daj. de vredno povišujem
Tvoje čisto spočetje, Tebe svetu oinanujem,
Božjo stvar čez druge v»e! Naj zglasi nn vse rodove Se. Marija! tvoje Ime; Vedno tvoje naj godove \ si po vreduosli časte.
Daj. de v slavo se razvga
Tvoj'ga spočetja skrivnost Dansi Tebi. o Marija!
Moj'ca upanja sladkost ! Tebe bolj in bolj spoznati.
Dar mi razsvcljcnja daj ! Mila, ljubezniva mati Bodi moja vekoiuHj.
Partel.
Raz glasen Je breztnadeiniga spočetja JMar(Je MMerice.
Naš milostivi gospod škof in knez so za slovesnosti razglasovanja brezinadežniga spočetja Marije Device 17., IK in 19. dan mesca sušca odločili. Vsled tega so bile v senklavški cerkvi imenovane tri dni popoldne pred izpostavljenim svel. Kešnjim Telesam litanije Matere Božje, pri kterih s« je po pozdravljenji: »Kraljica vsih svetnikov** pristavilo: »kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta !&; imeli so pa litanije prečastiti gospod prosi, in pričujoči so bili visokočastiti gospodje korarji. V nedeljo in v praznik sv. Jožefa je bilo sv. Kes-nje Telo zjutraj od poli šestih do dvanajstih izpostavljeno; veliko maso so imeli v nedeljo sami milosti vi gospod škof, v god sv. Jožefa pa prečastiti gospod prošt. Pastirski list našiga prevzvišeniga gospoda škofa, v kterim je oznanjen nauk s. cerkve, de je bila prečista Devica Marija brez sleherniga madeža izvirniga greha spočeta, so v nedeljo pri pervi maši visokočastiti gospod korar iu fajmošter Jožef Zupan, pred veliko mašo pa visokočastiti gospod korar Dr. Janez Krizost. Pogačar vernim razglasili. V slovenskim jeziku se pastirski list tako glasi:
»Znana vam je, ljubi moji v Kristusu! visokost inčastitost presvete Device Marije. Mati božja je, ker je Jezusa rodila, v kterim ste božja in človeška natura prečudno sklenjene v eno peršono. S serčno skerbijivostjo nar milsi matere je oskerbovala sveto Dete, v čigar roki je bila oblast vesoljniga sveta; njenim srečnim očem so bile skoz 30 let odpertc tudi skrivnosti njegoviga pred svetam skritiga življenja; na gori Kalvarii je tudi njeno dušo ojsier meč terpljenja presuttil, kterimu se je preljubi Sin podvergel v odrešenje človeštva. Kdo hi ne mislil, de je visoka in častita Devica, ktere življenje je bilo z življenjem božjiga Sina tako tanko združeno, ludi posebno bogat delež od njegoviga zadotdivnigm zasluženja imela? Ker je njega rodila, ki je dolžno pismo človeškiga rodu na križ perbil, mora tudi pred vsimi drugimi slcherniga grešniga zadolženja prosta biti. Kakor nevesta svetiga Duha in ljubljena mati Delivca vsih gnad je studencu nebeških
darov vedno nar bliže stala, in zatorej gotovo nar polniši mero zveličavnih gnad zadob h. Posvečujoča gnada, ljubezin svetiga Duha, ktero Bog le zavoljo zasluženja Mariiniga Sina človeškimu rodu podeluje, je mogla tudi Mariino dušo nar lepši in nar prijctniši zalšati. Ker je Jezus na svet prišel, de bi vsi Evini otroci življenje imeli, in sicer v vsi polnosti ga imeli, se je ta polnost življenja v precudno mater začetnika noviga življenja gotovo nar ohilniši izlila: in kdo bi ne mislil, de se je moč odrešenja nar svetlejši v izvoljeni materi Odrešenika skazala?
Novorojeni otroci, ko komej luč svet« ugledajo, per svetim kerstu častiti delež Jezusoviga zaslu-že.ija zadohč, odpušenje izvirniga (poerbaniga) greha in posvečujočo gnado prejmejo ter otroci božji postanejo. Od sv. Janeza Kcrstnika pa nam spričuje sveto pismo, de je posvečujočo gnado za-dobil že v maternim telesu; zatorej pa tudi katoliška cerkev spomin njegoviga rojstniga dneva praznično obhaja. Od presvete Device Marije pa, ktera je kraljica prerokov in apostelnov in nad vse Svetnike povzdignjena, je ta misel že od nekdej med kristjani, de nikdar, tudi še tako majliin čas, ni bila pod oblastjo greha in hudobniga duha, temuč je zavolj Jezusoviga zasluženja precej ob svojim Spočet ji bila obdarovana s posvečujočo gnado svetiga Duha, in sleherniga madeža izvirniga (poer-baniga) greha obvarovana ali brez izvirniga greha spi četa.
Ta nauk od prečistiga Spočetja presvete Device Marije je bil že v starih časih globoko v sercih vernikov vkoreninjen, in goreči duhovni pastirji so ga v svoji ljubezni do božje porodnice bolj in bolj razširjali. Pa tudi sveta cerkev je očitno na-znanje dajala, de ga visoko čisla, ker je vernim češenje Mariiniga Spočetja perporočevala in s tem očitno pokazala, de je nekaj posebniga in prečud-niga v njenim Spočetji.
Ilimski papeži, očetje in učeniki celiga keršanstva, so to pobožnost vernih vseskozi podpčrali, in si v čast šteli, praznik Mariiniga spočetja po celi katoliški cerkvi razširiti. Z veseljem so tudi dovoljenje dajali, preblaženo Devico si pod imenam čist iga Spočetja za varhinjo zvoliti, ali pod tem imenam pobožne družbe, cerkve, bolnišnice i. t. d. napraviti: radi so tudi dovolili, v predglasji sv. maše spomin čist iga Spočetja Marije pridjati. Nadalje so Ilimski Papeži prav skerhni bili, nauk od neomadežvaniga Spočetja Marije čist ohraniti in so z ojstrimi cerkvenimi štrafengami pertili tistim, kteri bi se prederznili, temu nauku zopergovoriti. Tudi nar imenitniši visoke šole in nar bolj učeni možje so ta nauk terdili: clo v cerkvenih zborih so ga duhovni predniki očitno spoznavali: tako sv. cerkveni zlu - Tridentiuski naravnost pravi, de v svojim sklepu od izvirniga (poerbaniga) greha presvete Device Marije noče zapopasti.
Pobožni in razsvetljeni možje, kteri so v duhu cerkve Mariino neomadežvano spočetje častili, so pa operali ta nauk na mnogotere izreke svetih očakov.
Sveti očaki spoznajo, de je v besedah: »rešena si Marija, gnade si polna !u, s kterimi je angel Gabriel presveto Devico pozdravil, tudi njena prostost od sleherniga madeža izvirniga greha in polnost vsih gnad izrečena, s kterimi jo je Oče nebeški ohlagodaril. Imenujejo jo novo Evo, v nedolžnosti bliskečo, ktera se ni dala kakor perva Eva hudimu zapeljati, temuč je peklenski kači glavo
sterla. Imenujejo jo preljubeznjiv raj vse svetosti, kteriga je Bog sam zasadil in vsiga zalezovanja strupene kace obvaroval. Naravnast tudi rečejo sveti očaki, de tam, kjer se od greha govori, od presvete Device govorjenja ne more biti, de ni bila nikdar v tami, temuč zmeraj v svetlobi, in zatorej vredno prebivališe Gospodovo zavoljo perve gnade. O njenim Spočetji, pravijo, je gnada naturo premagala in zvoljena mati božjiga Sina pred p&cami hudobniga duha skrita ostala. Kakor zarja se je v polni svetlobi svojiga neomadežvaniga Spočetja na svet perkazala, ker se je spodobilo, de imaEdino-rojcni na zemlji mater s svetostjo obdano, kakor ima Očeta v nebesih, kterimu Šerafi »svet, svet, svet- pojejo. Katoliška cerkev j« velik del časti vnili besedi in izrekov, s kterimi so sveti očaki M arijo častili in slavili, tudi v svoje molitve sprejela in z njimi neomadežvano lepoto in čistost Device, prečudne cvetlice zemeljskiga raja, poveličuje.
Zato se ui čuditi, de so pastirji cerkve in verni vsili ljudstev nauk od čistiga Spočetja Marije, ki ga tako imenitne priče pervih stoletij spričujejo in poterdijo, z zmerej veči ljubeznijo svojiga serca terdili, in dc so že v poprejšnih časih škofje, cerkveni redi, clo kralji in cesarji svetiga Odeta, lliuiskiga papeža prosili, de naj nauk od čistiga Spočetja presvete Device, kteriga so dozdej katoliški kristjani v pobožnosti svojiga vemiga serca prosto verovali, iz višave svojiga Apostolskiga Sedeža za versko resnico izrečejo in oznanijo in tako pobožnosti vernih do čistiga Spočetja presvete Device terdno in nepremakljivo podstavo dajo.
De bi želje katoliškiga sveta spolnUi in tudi gnavi svoje lastne ljubezni do nebeške matere Device Marije zadostili, so sveti Oče papež Pij IX., si uvesti svojiga poklica, brate v veri poterditi, sklenili, kar nauk od čistiga Spočetja presvete Device Marije zadene, z močjo svoje viši duhovne oblasti za vse čase razsoditi in vernim celiga sveta veličastno oznaniti. Tedaj so osmi dan grudna pre-tečeniga leta 1S54, kteri dan katoliška cerkev god Mariiniga Spočetja obhaja, vpričo prečastitiga zbirala kardinalov, patriarhov, nadškofov in škofov, ki so se bili po Njih volji v ta namen iz vsih krajev katoliškiga svela v llimu zbrali, naznanili, izrekli in določili, de nauk, ki terdi, dc je bila presveta Devica Marija v pervim trenutku svojiga spočetja iz posebne gnade in zvolitve vsigamogočniga Boga v pogledu na zasluženje Kristusa Jezusa, Odrešenika človeškiga rodu, sleherniga madeža izvirniga (poerbanigaj greha čista obvarovana, je od Boga razodet, in ga zatorej imajo vsi verni terdno in stanovitno verovati.
To jc tedej terdni sklep sv. Apostolskiga Sedeža, kteriga se imajo vsi verni stanovitno deržati. Kdorkoli bi se prederznil, od Mariiniga Spočetja drugači misliti ali govoriti, kakor so sveti Oče tu oznanili, ima vediti, de je od vere odpadel in se od edinosti katoliške cerkve ločil, in memo tega precej s takim djanjem v cerkvene, za to odločene štra-finge pade, če to, kar v sercu misli, tudi z besedo ali s pisanjem ali kako drugači od zunej naznanje da.
Terdno upam, ljubi moji! de ste to moje oznanilo z velikim veseljem sprejeli, in se nadjum v Gospodu, de se bo vaše zaupanje v presveto Devico Marijo zdaj še visokejsi povzdignilo: sej je ona vsa lepa in brez madeža, strupeni kači je glavo sterla in svetu odrešenje pernesla. Marija je nar tolažniši perbežališe žalostnih in nar zvestejši pomočnica vsili terpijočih. nar svetlejši zvezda in nar
močnejši bramba cerkve in nar mogočniši prema-govavka krivovernih naukov. S svojo mogočno pri-prošnjo nam bo gnado sprosila, dc nasa sveta mati katoliška cerkev med vsimi narodi veselo raste, od ene pokrajne sveta do druge gospoduje in mir in prostost v živa; de grešniki odpušenie, bolni zdravje, maloserčni scrčnost, žalostni tolažbo in pomoč za-dobijo: de beže vse teme zmot in krivovere in bo tedej ena čeda in en pastir.
Zatorej hočemo tudi zanaprej neomadežvano Devico in božjo porodnico Marijo vedno z veči gorečnostjo častiti in na pomoč klicati; v vsaki stiski in potrebi, v vsakim dvomu in strahu se hočemo s polnim zaupanjem k preljubi Materi usmiljenja zateči, in posebno današnji in jutrejšni dan pred izpostavljenim svetim Rešnjim Telesam iz globočine svojiga serca k Kraljici nebes in zemlje zdihovati, de nam greš-nikam per svojim božjim Sinu odpušenje in spravo in bogato mero zveličavnih gnad izprosi. Zraven tega pa v ponižnosti svoje duše premišljujmo, kako veTika gnjusoba je greli pred božjim svetim očesa m, ker je izvoljeno posodo, ki je imela Narsvetejšiga sprejeti, z močjo svoje gnade tako perpravljal in posvetil , de je tudi nar manjši madež greha ni oskrunil. Zahvalimo se ludi iz serca Sinu neoma-dežvcne Device, de nas z zasluženjem svo je smerti od greha reši in v dopadljivo ljudstvo svojimu ne-beškimu Očetu posveti. Prerojeni v Kristusu kakor zvesti otroci njegove matere prečiste Device Marije čistost duše in telesa neomadežvano ohranimo, de bomo ob hudim času zamogli brez straha pred božjim obličjem stati.
Bog tolažbe naj izpolni vse vaše želje po svojim bogastvu v časti, v Kristusu Jezusu, in presveta Devica Marija, brez madeža spočeta, naj varuje vselej vaše duše. Amen.
Dano v škofijskim sedežu
v Ljubljani 1. sušca 1855.
Anton A I o j z i m. p. knezo-škof.
I*i8iHO
bratam in sestram pobožne družbe ss. Cirila in Metoda.
Spodobi se svoje drage brate in sestre saj enkrat v letu obiskati in jih prijazno pozdraviti; naj se to o častitim godu naših patronov sv. Cirila in Metoda zgodi, ter ponovi bratovšine duliovsko življenje. Po širokem in dolgem svetu bratje in sestre sv. Cirila in Metoda živijo, od severne Labe na Češkem, do južne Save na Horvaškem, od Ta-transkih hribov na Ogerskem do Švajcarskih snež-nikov; ker vsih obiskati ne morem, naj jih to pis-mice moje obišče in jim pove žalostne, pa tudi vesele reči od bratovšine sv. Cirila in Metoda poediniti odločene staroverce (gerke).
Vesela novica je, de se število naših družbanov pobožne molitve čedalje bolj množi. Preteklo leto so v Tirolih duhovniki naše braterne željni Hriksenskiga kneza in škofa Bernarda prosili, naj svoji školii to sveto bratovšino dovolijo. Poterdili so jo 16. junija 1854, in že 3? pobožnih duhovnikov Briksenske in Tridentinske škofije z nami moli in služi svete maše za poedinjenje odločenih bratov starovercov. Tudi po Ogerskem napreduje naša bratovšina posebno med prostimi Slovaki, kterim sta svoje dni apostolska brata sv. Ciril in Metod sveti evangeli oznanovala. Moravča-nam so slavni Bernski škof našo braterno preteklo
leto sosebno priporočili, rekoč, de med množino pobožnih družba sedajne dobe ni prigodnejše od braterne sv. Cirila in Metoda poediniti odločene staroverce in to žalostno razdertijo zmagati, več z diihovskim orožjem molitve kakor s orožjem silne vojske. Naj si je ravno nekoliko družbanov naših preteko leto pomerlo, nekoliko pozeblo, jih je še več novih na njih mesto pristopilo, in lehko se na-djamo, de nas čedalje več roke v nebesa povzdiga in moli po besedah Jezusovih: vSveti Oče/ ohrani jih, de bodo eno. Posveti jih v resnici, de bodo rsi eno, kakor ti Oče r meni, in jez v tebi: naj bodo tudi oni v nas eno, de svet veruje, de si me ti postalu.
Druga vesela novica je, de kakor po Francoskem, se tudi v Rimu začno vnemati in za poedinjenje odločenih gerkov moliti. Prelepo molitev k Materi Božji v ta namen so sveti oče Pij IX. poterdili in z odpustki »darovali, kakor nam je „Zgod-nja Danica4* tiga leta str. 11 veselo naznanila iu molitev poslovenila.
Tretja vesela novica nam je, de naše molitve Bog usliša. Povernili so se lansko leto od ločene staroverske—k naši katoliški cerkvi trije rusovski knezi, de si jih ravno zato rusovska vlada serdito preganja in jih za izdajavce ima. Tudi v Pe-trinji se je neki hudodelec k smerti obsojen in od svojiga popa gerdo zapuščen , na posledno uro v krilo svete matere katoliške cerkve povernil in spo-korno umeri po vodbi katoliškiga pastirja. In za kolikor manj slovesnih spreobernitev v časnikih beremo, za toliko bolj lehko upamo in se nadjamo. de lepo spreobernjenje odločenih bratov in sester na-tihama in skrivaj zori. Že se govori, de se več odločenih škofov pripravlja kupama v naročje svete matere katoliške cerkve poverniti se. To se hoče lehko zgoditi, ako Bog da, de bo sila staroverskih mogočnikov po sedanji vojski iižugana, in jim posvetila resnice prava luč. Bog daj, de bi uslišani bili!
Pa tudi žalostne sc v časnikih gosto bere j«, ter nas glasno opominajo za odločene brate staroverce gorljivo in priserčno moliti, naj jim Bog um in pamet razsveti, pa merzlo seree otali, de jih ho gorko solnce keršanske ljubezni ogrevalo. Godi se odločenim starovercam kakor mladikam, ki so od matere, vinske terte, odrezane. Xe zelenijo, ne cveto, pa tudi praviga sadja keršanskiga življenja ne obrodč, le suhim, vlačnim, zastaranim tertam so podobni v svojem djanji in nehanji. Prava vinska terta svete vere, ktero je Kristus zasadil, v sveti katoliški cerkvi raste; kdor ni z njo združen, ne rodi nobeniga praviga sadu, ampak se le suši in za ogenj pripravlja. Od njih sv. Avguštin pravi: „0nt, ki so od prare cerkve točeni in v razdertji *ive, .ve nimajo obljubljenima piačila nad ja vat i: zakaj kjer ljubezen ne prebiva, tudi pravičnost bivati ne zamore. „Ljubezen bližnjiga pa ne dela hudiga; bi pa rsi tako ljubezen imeli, ne bi telesa Kristusoriga, njegove cerkve pohujševali, ne bi se ločili od nje edinostia.
Žalostno se gostoma bere, kako staroverski odločeni Rusi na Poljskem katoličanam silo delajo. Pred 16 letmi so okoli 3 milijone pravovernikov posilama materi katoliški cerkvi iz naročja odtergali, njih zveste pastirje v Sibirske puste pregnali, in jim krive učenike vsilili. Neprenehama še tudi zdaj katoliške kristjane stiskajo, jim škofov ne dajo, de se dopolni pravovernim, kar je Kristus govoril: ^Vdaril bodem pastirja, m ovčice se bo-
do razkropilePo tej poti jih mislijo v svoj kri-voverski jarm vkleniti. Radi bi vse jutrovc kraje spravili pod svojo oblast, pokončali rimsko katoliške vernike in po Turčii gospodarili, zatorej so vzdignili kervav meč in začeli hudo vojsko, ktere konca še viditi ni.
Žalostno nam je čuti, kako v bližnjih sosednih deželah odločeni staroverci naše čertijo in gerdo imajo. V Serbii, ki je Avstrijanskimu cesarstvu soseda, ne sme še današnje dni katoliški duhoven rajniga katoličana očitno k pogrebu spremiti, dokler v Carigradu Francoski vojšaki svoje pokojne brate brez strahu in slovesno k pokopu spremljajo, in sveti križ na čelu sprevoda vpričo nevernih Turkov neso. Vse to očitno priča, de je prava keršanska ljubezen v sercih odločenih starovereov ugasnila, in de se je nam katoličanam v sedanjih časih nevernih Turkov veliko manj bati, kakor pa krivovernih, terdovratnih starovereov.
Žalostno je slišati, kako odločeni staroverci pravoverne kristjane od svojih mladih nog čertijo, in v svoji zmoti sovraštvo od roda do roda sporočajo, ^kdor pa ne ljubi, uči sv. Joanez, ostane v smerti". Merzleje pa, kakor je do nas katoličanov njih serce. gorkeja bodi do odločenih bratov naša ljubezen — živa ljubezen goreče molitve za njih preobernitvo, naj se od nje »grejejo. Se jim ho serce po naših prošnjah iu dobrih delih ogrelo, se jih ho z lložjo pomočjo tudi milo klicanje prijelo se poverniti v krilo svete matere katoliške cerkve, de bodo skorej en hlev in en pastir. To rs vsiga serca želi, zato prosi in z Vami moli
Vaš
prijatel in brat v Kristusu Anton Martin,
La\antinski skof.
Pri sv. Andreji na Koroškem 9. sušca 1855.
Katoliška cerkev na Ttersikitn.
H. V Azii.
II. Armenskiga reda.
Armensko, velika, gorata dežela, kije zdaj med turško in rusovsko oblast razdeljena, je ze prav zgodej seme keršanske vere dobilo. Kralj Ab-gar,ki je ob Kristusovim času živel, se je dal Tadeju, Jezusovimi! učencu, kerstiti. Odslej jc keršanska vera med mnogim preganjanjem čez dalje bolj rastla in v 1. 30<£ se popolnama vtemelila, ko seje kralj Tiridat Veliki, poprej velik protiv-nik keršanstva, spreobernil bil. Anag, armenski velikaš. ki se je dal Sasanidam podkupiti, de je kralja Kosrova I umoril, je bil zdaj sam umorjen, pa tudi vsa njegova rodovina. Le eniga njegovih sinov, ki je hil še le dve leti star, je njegova do-jivnica Sotija otela in ž njim v Česa rej o na Kapo-tloškim pribežala. Ta Solija je bila kristjana, in je dala v Cesareji to armensko siroto kerstiti. Ker-šenik je dobil ime Gregor: redila ga je v vsi ponižnosti, strahu Božjim in pobožnosti, — in ta Gregor, razsvetljevavee (llluminator) imenovan, je bil zdaj pravi apostelj svoje domovine. Le nerad se je oženil, de bi njegov rod ne jenjal, in ko je dobil dva sina Aristaga in Vertana, je šla njegova žena z njegovim pervoljenjem z mlaj i m sinam v iiiinsk samostan, on sam pa je stopil v službo kralja Tiridata, sinu umorjeniga Kosrova L, de bi krivico svojiga očeta po moči popravil. S pomočjo Himljanov je Tiridat svoje sovražnike v vojski pre-
magal, in v zahvalo za to zmago v Erici slovesno darovanje malikam, sosebno boginji Anahidi (Diani) napravil. Ali Gregor se ni hotel malikovanja vde-lezili; kralj ga opominja pokoršine, ali ker je Gregor le stanoviten, ga kralj obsodi k silnim mukam Srečno jih Gregor prestane, in ker kralj zdaj po dvorniku zve, de je Gregor sin Anaga, morivca njegoviga očeta, ga ukaže vklenjeniga v terdnjavo ^Artasat- vleči in tam vreči v jamo k smerti obsojenih hudodelnikov, ki je bila polna gnusobe, gnji-lih trupel, kač in strupene golazni. Keršanska vdova Ana je po božjim razodenji vsak dan nekaj kruha vergla doli, kjer je bil Gregor, in tako je ta mucenik tukaj živel trinajst let. Xa povelje Tiridata je v tem času veliko kristjanov za Kristusa kri prelilo; sosebno slove zavoljo mučenstva svete divice Ripsima, Gajana in njune tovaršice.
Kakor je bil pa Bog nekdaj Nabuhodonosorja v njegovim napuhu udaril, tako zdaj trinoga Tiridata. Havno se je napotil na velik lov, kar plane, obseden od hudobniga duha z voza, in toliko razsaja, de začne sebe gristi in jesti. Pa tudi veliko družili ljudi kraljeve hiše napadejo hudobni duhovi. Kraljeva sestra Kosroviduht zve od angela v sanjah, de le vjeti Gregor v Artašatu zamore obsedenim pomagati, njega naj tedaj pokličejo. Ona pravi zjutraj sanje dvornikam, ali ti jo imajo za abotno. Se štirikrat se ji te sanje ponove, v zadnjic s perstavkam, de hojo šibe, ako bo molčala, se liuji, in de bodo tudi njo zadele. Prederzne sc tedaj se enkrat svojo perkazen praviti. Zdaj pošljejo v Artašat po Gregorja, ga potegnejo na vervi iz jame, sterme, de je še živ, in ga peljejo v kraljevo mesto Valaršapat. Gregor perpovedujc ljudstvu vzrok teh neznanih šib, jim razloži v 65 dneh poglavitne resnice keršanske vere, reši s svojo molitvijo te, ki so se liotli keršanski veri in pokori vdati, od nadlog, in sprosi tudi kralju duhovno in telesno zdravje. V čast sv. marternikov in posebnih imenovanih devic so bile zdaj kapele postavljene, tempeljni in altarji malikov pa razdjani. Kralj sam je spremil sv. Gregorja po deželi, in njegovo očitno kesanje čez poprejšno življenje je veliko perpomoglo k rasti keršanstva. Cesarejski veliki škofLeonci je na kraljeve želje zdaj Gregorja škofa posvetil, in Gregor pridši domu iz Kapadocije, podere še več malikovavskih tempeljnov, kersti kralja Tiridata vpričo silno velike množice, ter ga uči in napeljuje, kako naj stavi cerkve in šole, skerbi za vredne mašnike in učenike, in določi potrebne dohodke za škofijske sedeže, za cerkve, za samostane obojiga spola. Zdaj se poda Gregor v samoto, in posveti na kraljevo prošnjo sina Aristaga svojiga naslednika, kteri je bil tako drugi patriarh Armenije (332—339). V tem času je bil cesar Konstantin veliki kristjan postal; Tiridat se napravi v Him mu srečo vošit, in vzame seboj svet. Gregorja in Aristaga.
V Rimu sta cesar in kralj storila zvezo prijaznosti, pa tudi papež Silvester in Gregor, in ta dva sta pismeno izrekla, de zvestoba in edinost morate biti med deržavami in cerkvami, in Silvester je poterdil Gregorja patriarha čez vso Armenijo z vsimi pravicami, ktere so takratni patriarhi v Antiohii, v Jeruzalemu in v Aleksandru imeli. Tako je bila tedaj armenska cerkev že od začetka bistevno v nauku in v šegah z rimsko v zvezi. Ali v 1. 527 je patriarh \erses Aštarag zavergel kal-cedonski cerkveni zbor in tako evtihijanski krivi veri, ktera v Kristusu le eno natoro spozna, pot
na Armensko odperl. Patriarh Janez je 1. 651 očitno zavergel, ne samo sv. cerkveniga zbora kal-cedonskiga, ampak tudi dotični verski list sv. papeža Leona I. Zdaj je bila armenska cerkev od središa v Rimu odcepljena, in se je zgubila čezdalje bolj v zmote, sirovost in nevednost, h čemur so tudi politiškc zadeve veliko pripomogle. Ze I. 412 so namreč Bizantinci in Partijani Armensko med se razdelili. Partijanski kralji so s strašnim preganjanjem iskali keršanstvo uničiti. Od I. 859 do do 1472 so imeli Armenci spet svoje kralje, ali v tem letu jih je perzijanski Usum Hassan svoji oblasti podvergel. V 1. 1522 so mogli Perzijani večino Armenije Turkam prepustiti, in kar jim je od nje še ostalo, so I. 1827 Rusi vzeli.
Sv. Gregor je uiuerl 80 let star v tistim ber-logu, ki si ga je bil poslednje leta za svoje prebivališč izvolil. Njegovo desno roko so hranili Armenci kakor drago svetinjo v mestu Sis-u; tukaj jo jc ukradel minili Ciriak in jo prinesel v samostan Ečemiazin blizo Erivana, in se dal tam patriarha izvoliti. Ta samostan, zdaj pod rusovsko oblastjo, je odcepljenim Armencam nar važnisi, tam prebiva še zmeraj njih duhovni glavar ali katolikos.
Odcepljene Armence spet k edinosti, k vesoljni cerkvi perpeljati je katoliška cerkev vedno sker-hela, zdaj z večim zdaj z manjšim pospeham. V Florentinskim cerkvenim zboru I. 1439 so se armenski poslanci podvergli papežu Evgeniju IV.; in akoravno to zedinjenje ni bilo stanovitno, je vender odslej velik del Armencov ostal pri katoliški cerkvi, k čemur je veliko pomagala in še vedno pomaga družba (kongregacija) Mehitaristov.
Mehi ta r (tudi Mhitar, Mohtor) je bil v mestu Si vas, — nekdaj Sebaste, v mali Armenii I. 1676 rojen. l)ve nuni in en armensk mašnik so skerbeli za njegovo keršansko odrejo. Ker ste se nad njim posebna pobožnost in pri lepih talentih tudi veselje do učenja kazale, je bil že s 15 leti v samostan vzet in 1691 za diakona posvečen. Želja, še bolj se zučiti ga pelje v Ečmadcin in na tem popotvanji zadene v glavnim armenskim mestu Ercerumu perviga evropejskiga misionarja. Napraviti družbo, ktera bi potrebne in koristne znanosti med njegovimi rojaki širila, je bil namen njegovih daljnih in nevarnih potov po Jutrovim. V I. 1696 je bil v mašnika posvečen; branje sv. pisma in svetih očakov v armenskim jeziku je bilo njegovo nar ljubši delo, pobožnost in želja dušnim potrebam ljudi pomagati so se lepo nad njim svetile. Se ve, de Turki in odcepljeni Armenci so njemu hudo nasprotvali. V 1. 1700 so peršle od njega v Carigradu na svitlo: Tomaža Kempčana hoja za Kristusam in več druzih bukev v armenskim jeziku. Benečani, tistikrat še mogočni gospodarji jutrovskih bregov in otokov, so dali v morej-skim mestu Modonu I. 1701 njegovi družbi varno zavetje, papež Klemen XI. je leta 1712 to družbo poterdil, ji postave sv. Benedikta dal in Mehitarja njeniga opata storil. Ali 1715 so kervoželjni Turki Morejo napadli, Modon vzeli in njegove samostane poderli! Mehitar je s svojimi bežal v Benetke, dobil tam majhen otok sv. Lacara z zapušeno cerkvijo v last, in tukaj še le se je njegova družba prav vtemelila. Od tukaj so šli in še hodijo armenski misionarji v Carigrad, Natolijo (maio Azijo), Armenijo, Georgijo, Perzijo, še elo v Indijo, kjer Armenci prebivajo. Mehitar je umeri poln zaslug v Gospodu 16. apr. 1749 v Benetkah. V 1. 1773 so se bili nekteri Meh itaristi v Terst vselili, in od
tod so 1. 1810 peršli na Dunaj, kjer imajo slo-večo bukvarno tiskarnico, iz ktere dobre katoliške bukve za Armence še zmčraj izhajajo. Le škoda, de je I. 1850 družba za razširjanje dobrih katoliških bukev, ktera je v 20 letih svoje obstaje 445.989 bukev po nizki ceni pri Mehitaristih natisniti dala, zavoljo pomanjkanja sodeležnikov nehala.
Uružba Mehitaristov na llunaji je imela I. 1852 vclikiga opata, po imenu „Aristaces Azaria-. ki je bil veliki škof Cesareje, dr. bogoslovstva, rojen I. 1782 v Carigradu: 18 armenskih duhovnov. 4 profes-klerikarje, 3 klerikarske novice, 9 klerikar-skili kandidatov, 7 lajskih profesov, I lajskiga novica in 2 lajska kandidata.
Ves narod Armencov šteje do dva milijona 400.tHK> duš: oni so po Jutrovim nar umniši tergovci, zato so se tako daleč po svetu razšli; samo na Turškim v Evropi jih je 130.(N)0 in v Carigradu do 80-90.01H K Armencov, ki so se s katoliško cerkvijo zedinili, je do 200.000. Njih osoda je bila dolgo silno žaiostna. Odcepljeni imajo tri patriarhe v Carigradu, v Jeruzalemu in v Kemia-cinu na Rusovskim. Turška vlada je patriarha od-cepljencov tudi za poglavarja zedinjenih (katoliških ) imela in njemu čez nje deželno pravico dala. In koliko hudiga so ti staro- ali krivoverski patriarhi in njih podložniki katoliškim Armencam storili! Oni so I. 1829-1*30 sultana Mahnmda II. in njegove sumljive vezirje čez katoliške Armence na-šuntali, dc je prišel strašni ukaz od divana. »le se morajo vsi katoliški Armenci pod hudo kaznijo iz Carigrada pobrati. Reveži so mogli vse popustiti, so sc razkropili po bregovih černiga in egejskiga morja, eni so elo prihiteli v Rim in papež Pij VIII.je klical keršanstvo na pomoč, sc teh zavoljo vere preganjanih Armencov usmiliti. Sultan je spoznal, de so mu staroverci čez katoličane lagali, je poprejšni ukaz preklical, in de bi se katoliškim Armencam spet kedaj kaj taciga od odcepljencov ne prigodilo, jih je popolnama oprostil od deželske oblasti odcepljenskiga patriarha in jim dovolil imeti v Carigradu lastniga primata in na gori Lihanu patriarha. Odslej je jelo zedinjenje Armencov srečno napredovati. Oni imajo:
1) Veliko škofijo v Carigradu, ki ima do 30.000 zedinjenih Armencov. Veliki škof Pavel Marušian ima perime rprimas" in je zavetnik Armencov po turški Evropi in mali Azii. 2) škofija v Brusi; od 1. 1850 je tukaj škof Gregor Balia-dur. 3) v Angori, — nekdaj galaško mesto Anci-ra, — se je 6000 odcepljenih h katoliški cerkvi ver-nilo: njih škofje Anton Scisman. 4) V A rt ui nit je Timotej Astagi, 5) v Trapecuntu Jožef Ara-hial. 6 ) v Erzerumu Jožef Hagi, 7) v H i s p a-canu Jož. Uardarian, H) v Diarhekiru Jakob Batrion, 9) v Mardinu Jož. Ferahion, škof. 101 Toka t škofija pod oskerbništvam armenskiga patriarha, 11) Vilicije, ki prebiva na Libanu, zdaj Mih. Der-Asdnazadrian z perimenam Gregor Peter VIII. 12) A lepo, velika škofija v Sirii, kjer je zdaj Basil Haivalian in 13) A dana v Cilicii, kjer je Štefan Holadiau škof.	Val. Sežun.
Pravični jokajo in zaidejo, ker svef čednost sovraži in preganja.
Nikar ne mislite. pravi Jezus Kristus (Mat. 10, 35.) svojim učencam, de sim mir prinesel na
zemljo; ne mini, ampak meč sim prinesel. Prišel sim namreč razdvojit sinii zoper njegoviga očeta, ličer zoper njeno mater in nevesto zoper njeno tašo, tako de bodo človeku sovražniki njegovi domači. Brat bo izdal brata v smert in oče svojiga sina, in otroci se bodo vzdignili čez svoje starše in jih morili, in vi bote sovraženi od vsih zavolj mojiga imena, in kdor vas umori, bo menil, de s tem še Bogu kakšno službo stori. Tako napoveduje Zveličar ne le svojim učenram, ampak vsim svojim zvestim siužabnikam sovraštvo in preganjanje sveta, kar se je kmalo po njegovi smerti vse na tanko spolni-lo; se pa tudi še dan današnji, če ravno ne s prelivanjem kervi, ne z ognjem in mečem, vedno spolnuje; še dan današnji preganja po mesu rojeni Izmael, Abrahamov sin , svojiga po Božji obljubi rojeniga brata Izaka, to je: hudobni svet Božje otroke, kakor vselej, tudi zdaj preganja, in vsi, pravi sv. Pavel, kteri hočejo pobožno živeti v Jezusu Kristusu, bodo preganjani.
Nedolžen pred Bogam in ljudmi je bil mladeneč Jožef in pravi blagodar Pntifarjevi hiši; zato ga postavi njegov gospod če/, vse, karkoli ima. Jožef je v časti in se mu dobro godi; pa kmalo pride v zamero in je zaničevan in celo vječodjan. Pa ie /ato, ker se Boga boji in noče pred njegovimi očmi dopernesti pregrehe, v ktero je bil na-peljevan, ga sovraži Putifarjeva žena, obdolži pri svojim možu ravno tiste pregrehe, ki jo je ona hotla dopernesti, in Jožef mora zavolj svoje boga boječnosti v ječi zdihovati. Silno bogaboječa je bila Suzana, znana nje pobožnost po vsem Babilonu , le dobro je bilo slišati od nje. In glejte, prešestva obdolžena je bila že k smerti peljana, in bi bila življenje in dobro ime zgubila, ko bi ne bil Bog po Danielu pokazal nje nedolžnosti in hudobnih starcov prepričal nju kriviga pričevanja. Zakaj se ji to zgodi? zakaj jo obdolžita take pregrehe in krivo pričata zoper njo nesramna starca? — Zato de bi se maševala nad njo , ker se jima ne da zapeljati, in hoče raji brez greha umreti, kakor vpričo Boga grešiti. Glej, kristjan! kaj so pripravljeni storiti hudobni, če se ne privoli v njih hudobije; in ti, kristjana! uči se tukaj, kako se moraš ustaviti njih poželenju , pripravljena biti raji umreti nedolžna, kakor živeti omadeževana.
Pa če te tudi ne vabijo in ne silijo k grehu, če tudi nimaš priložnosti se jim ravno tako na rav nost ustaviti in jih s tem razserditi; te bodo vender le zaničevali, sovražili in preganjali že samo zato, de tvoje življenje ni tako, kakoršno njih življenje, in so jim zato tvoje čednosti vedno očitanje njih hudobije. Hudobni Kajn je svojiga brata Abeljna le zato sovražil in ubil, ker so bile njegove dela pravične in Bogu prijetne, i. Jan.
O, 1 4».
Spravimo v zaderge pravičniga, govore med seboj hudobni v drugi postavi modrostnih bukev, zaničujmo, zasramujmo in zaterajmo ga, delajmo mu krivico, storimo liudiga, kar moremo, zalezujmo njegovo življenje, in obsodimo ga k nar zaničljivši smerti. Kaj vam je pa storil hudiga, vi neusmiljeni, de sklepate čežnj toliko nesrečo ? Njegovo življenje, od govore, ni tako, kakoršno drugih ljudi, in njegovo zaderžanje je vse drugačno, zato nam je težak in ga ne moremo živiga viditi; le zato ker njegovo življenje je nasprotno našim delani, in nam očita naše grehe, spričuje, razglasuje in vpije, de je hudobno naše zaderžanje; ga pogiibljuje in nas ludi zavolj tega svari, kar v sercu mislimo; nje-
govo življenje pokaže, de nas ima za neumne ljudi, za otroke , bedake, priproste, nespametne, za neumneže, ker se naših del ogiblje, kakor bi bile kdo ve kaj takiga, in le pravične, le tiste, ki drugač, kakor mi, žive, imenuje srečne, Božje prijatle, Božje otroke in dediče Božjiga kraljestva.
Iz teh besed svetiga pisma, ljubi kristian, lahko spoznaš, de ne more biti prijatel, ampak je vselej sovražnik sveta, kdorkoli ni z njim, kdorkoli ne živi po njegovih šegah in navadah, kdorkoli se v svojim zaderžanji od njega loči. To pride od ene strani od tod, ker se hudobni nočejo poboljšati, preoberniti svojiga zaderžanja, zapustiti svojih hudobij; od druge strani pa, ker bi radi imeli mirno vest, bi ravno tako radi, de bi bile pripušene, de bi bile nedolžne njih hude dela, in ne morejo nič težej slišati, kakor de so pregrešne. Ker jim tedaj pravični s svojim zader-žanjem to na glas in brez preneha očitajo, jih ne morejo terpeti, in de bi svojo vest vsaj nekoliko potolažili, jih zaničujejo, in njih zaderžanje nespametno, neumno in bedaško imenujejo. O vi na duši slepi otroci sveta, spoznajte, ali ni res tako! ali ni ravno to slepo polajšanje vaše težke vesti? ali niso ravno to vsi vaši zgovori pri vašim nekeršan-škim življenji, de se posmehujete pravičnim zavolj njih pobožnosti, in jih imenujete nespametne le zato, ker vi nočete biti pametni? ali kako dolgo bote še laž ljubili ? in kako dolgo vam bo še vasa hudobija sama iz sebe lagala?
Lahko je tedaj spoznati, de je pravičnimu na tem svetu odločeno terpeti, žalovati, solze točiti v tem ko se svet veseli. Pričujoče reči nimajo zanj nobene vrednosti, ako so brez prida za prihodnje življenje; vse kar iše in želi, je le prihodnje. Tukaj je še le čas setve, čas britkosti, terpljenja; po smerti pride žetev, plačilo, veselje. Nespametno, silno nespametno tedaj ravnaš, če hočeš veselje vživati tukaj v dolini solz, kjer ne najdeš nič druziga ko spodtikljeje in nevarnosti, in ne moreš po pameti nikoli biti brez strahu, de bi ti kje ne spodletelo, se ne ranil in ne pogubil. Ravno tako nespametno ravnaš, če se daš iz strahu pred terpljenjem od čednosti odverniti, ali se je zato bojiš prijeti, ker je že samo na sebi težka, verh tega pa še od sveta sovražena, zaničevana in preganjana. Le po poti terpljenja se pride v nebeško veselje; Jezus Kristus sam je mogel terpeti in tako iti v svojo čast, po kteri drugi poti hočeš ti za njim priti? Jezus Kristus je bil sovražen od sveta, zaničevan in preganjan, ali sc boš tedaj ti branil tega? ali je morebiti učenec več od svojiga učenika? in se bo smel pritožiti ,v če se mu le huje ne godi ko njegovimu učeniku ? Ce se terpljenja preveč braniš na svetu, se braniš veselja v nebesih, ker kratko terpljenje na svetu nam pripravlja neizrečeno veliko veselje in čast v nebesih, in le če bomo z Jezusam Kristusam terpeli na zemlji, bomo z njim kraljevali v nebesih. Naj ti bo tedaj ravno to v znamnje, de bo dobro zate v večnosti, če te svet sovraži in preganja, ker ravno to spričuje, de nisi od sveta, de si božji, in toliko bolj spričuje, kolikor bolj te svet sovraži in preganja; zakaj ko bi bil od sveta , bi te svet ljubil, in le zato ker nočeš njegov biti, te preganja. Veseli se tedaj, ker zavolj resnice, zavolj čednosti, zavolj Boga terpiš preganjanje, in ne de bi žaloval, ne de bi se pritožil, še le poskakuje naj ti serce od veselja, ker veliko bo tvoje plačilo v nebesih.
O reri.
Opomin mladenčem.
Ne skaže nam občna povestnica (zgodovina) le eniga naroda, ki bi ne bil v kako više bitje veroval; od začetka sveta do sadanje dobe tedaj človeštvo ni moglo popolno brez vse vere ostati. Človeku ie prirojeno in resnično srečen ne more biti, dokler se ne opera in zaupno ne naslanja na vikši moč. Zares mora vsak človek, ako le količkaj misli in revni svoj stan prezre in pretehta, ki je brez upa, brez Boga neznano hujši in grozniši od sianu vsih druzih žival biti; vsak tak človek si mora podpore v veri iskati, če le še iskrica uma v njem tli, če se le še ni popolno poživinil, da se samo po životu od živali loči, ktera tudi nič ne misli, sama po nagonu narave svoje dni preživi, dokler se v prah ne sospe. Tako reven, tako poživi-njen vender noče nikdo Slovencov biti, da bi mu kar nobena vera mar ne bila, da bi clo vse vere enako cenil!
Kakor niso in tudi ne morejo vse različne pripovesti ediniga prigodka vse resnične biti. ampak le ena sama, tako tudi med različnimi verami ne morejo biti in tudi niso vse prave, ampak le ena je prara, le ena sama je resnična, rse druge pa so slepivne in golju/irne.
Ene vere se mora vsak prijeti, ako noče top, budalast biti, ako se noče popolno poživinjeniga človeka brez vsiga uma razkazati.
Neznabog, Turk ali Jud si mende vender nikdo ne želi biti? Tadaj Kristjan? Pa kdo si bo iz toliko vej pravo izbral, mi urno zavreš. Glej, veje niso brez korena zrasti mogle; iši tadaj korena; najdeniga se krepko okleni, in ne opusti ga, naj se tudi pekel zoper te opre. Korena se pa vsi Slovenci že od nježne mladosti, že od zibelke oklepamo.
Kaj mar ni katoliška Cerkev res koren, ki ima vedno in obilno soka in hrane za nov berst, cvet in sad ? Ali ni kat. Cerkev naj perva, naj starji ? Ne dokaže li prav jasno cerkvena povestnica (občna ali posvetna se raduje, da manj in mračniši ko more, cerkvene prigodbe pove ali jih pa še clo nalaš ali nevede pokvari), kako je vse neštevilne druhali krivo ver, od cesarjev in kraljev s postavami ograjenih in z mečem zavarvanih, veter razpihal, in kako pa kat. Cerkev v smertnih stiskah, v vročim boru zoper vso peklensko in posvetno moč, ki so si jo le zavratni nje sovražniki zmisliti mogli, vedno premagava, še dan današnji cvete, in bo cvetla do konca sveta? Krivoverci nimajo korena; divje mladike je kat. Cerkev od korena odšipnila, in zatoraj brez soka venejo, usahvajo in perhle; njih razpad je prav viden in že neizrečeno reži, od kar so clo podlage , ki so jim jih osnovutelji krivih homatij postavili bili, razrušili in zavergli, da zdaj vsak verva, kar poželi. Mar ni to jasen dokaz trohnobe in gnjilobe ?
Navadni ugovor je ta, da je cerkr. povestnica enostransko pisana ali podtaknjena.
Striče, odkod pa ti to veš? Sam si se javalne prepričal; si tadaj od kake puhle pa ošabne glave slišal, ali vsaj v kaki knjižuri čital. Če pa le z enim očesam življenje in okolišine te votle pa ohole buče in pisatelja knjižure prerejtaš, že z roko lahko primeš, da nju možgane gosta trna in popolna nevednost ovija: presodiš in zasačiš pa tudi lahko nju gadjo sovraštvo do Boga in njega namestnice na svetu katoliške Cerkve. Iz teh točnih vzrokov
mora vsakdo posneti, da oba debelo debelo I a že t a. Poglejmo virov obojne povest niče.
Občna ali posvetna se verjame, in vender se je ravno ta v starih časih le pičlo in medlo obdelovala; cerkvena pa je bila od učenih, previdnih miti skerbno pisana. Tudi podtikati se cerkccna ni mogla, ker so rikši pastirji in rse keršanstro pazili, da se nikoli ni ne smelo ne moglo kaj kriviga po dri nit i, sicer bi bil neznan hrup postal. In se li smejo in zamorejo pisatelji enostranski imenovati, ki zravno lepote kat. Cerkre tudi rse gerde razrade Katoličanov odkrito in neustrašeno razkrirajo ?
Zgodba kat. Cerkve je resnična, in ravno zato, ker so iz čistih virov tc resnice se prepričali, ravno zato seje že tudi lepo število učenih, po vsi Evropi znanih mož iz krive v katol. Cerkev verni lo. Ako pa preučeni, slavni zgodovinarji krivoverski zgodbe kat. Cerkve čiste in resnične spoznajo, kaj nevedna glava, kaj pisatelji, ki večidel v dušni in telesni omiki zastali in zanemarjeni kako gobovo knjižuro skujejo, kaj taki zavcržcnci se jo pa pre-derznejo enostransko, podtaknjeno zvali?
O priložnosti moram tudi opomniti grozne nevarnosti, ki o veri zlasti mladini proti po besedi, zgledu in djanji nektere baže čislanih ljudi in po čitanji nevarnih knjižur.
Današnje d ni" ljudje vse pretuhtati hočejo, vse s pičlim umani obsojajo in zavračajo, če tudi nic druziga ne vedo, kakor berbrati in jezik brusiti nad vsako reč jo. Naj že bo razsodba še tako plitva, smešna in neumna, oni vcnder mislijo, kako učeno so govorili, ter se zavolj blodenja i|i homatij šopirijo in košatijo enako pavu v solnčnim blisku. Taki molji tudi vse cerkvene nauke, postave in opravila prežvekajo in oslinjajo, če ravno Cerkve še poverhi ne poznajo: takim jezičnikam jr vsaka vera enaka, če tudi razločka med njimi ne vedo. .Mislijo taki reveži, da bodo Cerkev tako lahko iu hitro poderli, kakor z ostrim svojim jezika« opletajo. Pa čakajte še in še: in še vaši nasledniki in še vaših naslednikov vsi potomci je ne bode stresli.
Kdor pa takiga klepetača najde, naj ga samo poprosi, da bi mu zaničevano reč razložil, in besedice ne bo zinil, kar hitro mu bo goltnik zaderg-njen brez vervice in brez učeniga zagovora. Druge baže pak so učene , od samih vednost puhteče iu žareče glavice. Joj kak razloček med prešnjimi in temi!"Velik razloček res; pa oba kampa sta si vender prilična. Res znajo ti od marsikake reči umno in globokoučeno govoriti — ali v keršanskim nauku niso ravno zurjeni. Skor bi smel staviti, da jih kako dete v kerš. resnicah prekosi. Po njih možganih se v predalih za kcrsanski nauk pajčevine°delajo: ne berli jim več lampica vere, clo v gobo ukresana iskrica "je iztlela in zamerla. In vender se mora tim velikanam v vednostih Bog (se ve da ga čisto še poznali niso) pred „baklo uma-kakor megla o solnčnih žarkih razprasiti in po „ljubi naravi" poskriti, ktero serčno objemajo iu s kadilam dobrih del, ki jih ^boginja Narava- poželi , neprenehama časte! Ako je vaš bog po vsi naravi strošen in poskrit, ter se po nje stopnjah bolj in bolj , v človeku pa še le popolno zave , je pač revše in siromače! Nič ni bolji od človeka, kteri ga ječi. Zdaj zboli, zdaj znori; zdaj terpi, zdaj se veseli; oh zdaj umre, in tudi umori se, kolikorkrat se človeku ali naravi kaj enaciga pripeti. O božek, o revše! Ne zavida vam mende nikdo taciga boga!
Niste si zastonj izraza v ..bakli" poiskali in zvo-lili. Bakla kaj ne naj lepši in naj jasniši razsvita? Z rudečkastim ognjem , z gostim dimam mora vse božje bitje v spačeni in tamni obliki pokazati. Kakoršna je luč, tako se vse razsvitljeno vidi. Vsak tudi lahko ugane, zakaj si taciga boga volite.
Cerne vaše dela se boje solnčnosvitliga Boga, zatoraj vzamete baklo. kakor o solnčnim mraku, ter si ga sebi cnaciga ožigate in čemite.
Pa da bi le okajeniga svojiga boga drugim ne vsiljali, zlasti mladini! Pri uterjenih v veri vse prizadetjc rado spodleti, toliko lagije pa pri mehki mladini svoj namen dosežejo. Brez gotove in godne podlage, vroča, lahkomišljena, nove in vikši učenosti željna po vsim hrepeneče sega, karkoli se sveti in lesketa; karkoli ji kdo priporoča, vse brez prevdarka urno zagrabi, naj bo že tudi goljufiva pena namest suhiga zlata. Zlasti knjige od holj čislanih svojih malikov pohvaljene ali prav živo priporočene ona z nepopisanim gladam, ne že le prebira ampak požčra. Žalost obhaja človeka, ko vidi nadljivi zarod tako hirati in usahvati! Strašan strup sc po njegovih žilah pase, dokler ga popolno ne umori.
In kako bi se mogla dražljiva kri tako tankim, prikritim, prijetnim in ozaljšanim skušnjavam ustavljati! Knjižure so ji od čislanih mož pohvaljene in živo priporočene: sostavki v njih so kratkočasni, mikavni, prekrasni in obetavni učenost, in kdo ve kaj še: obujajo zaželene čutljeje, prikupujejo in prdizvajo se mchkužnosti in sladnosti: ališezravno ncte in podkurjajo divji ogenj ošabnosti in oholosti, večidel tudi krive. červive učenosti. In ravno ta jc naj gotovši zapeljivost, da se resnici laž, medu strup, prezalint vencam rožic skrito ternje primeša, ki globoko zbada. in ga elo zveden in podučen človek , ki pa ni take goljufije vajen, ne najde lahko o pervim pogledu.
Vse kratkočasne knjižure, ki mladino slepe in pohujšajo, so nevarne in strupene, ter bravce v časno in večno nesrečo pahnejo. Od koga pa govore ? Samo in zgolj od mchkužnosti in sladnosti, ki se pa z božjo postavo ne strinjate: zato mora tudi nje podlaga podkopana biti. Vsakdanja skušnja kaze, kako vidno take knjižure vero podjedajo in popolne neverce vstvarjajo. To je pa naj veči zguba, ako vero zgubimo, ker je potem ni več sreče za nas.
Pa hočem pokazati, da so tudi nevernikam te knjižure škodljive, če ravno se jim za vero ni bati. Sploh popisujejo in obetajo mladini tako živ-ljenje, kakor bi bile vse nje prihodnje pota le s cveticami, le s kiticami rožic ovenčane in potresene in vsi dnevi življenja lepi kot jutranja zarja, in slastni ko rajska godba.
Mladina sc privadi tih mikavnih domišljij; vedno od bodočiga raja sanja in v djavno življenje prestopivši hoče vse te sanjarije spoiniti, pa nemogoče ji je: gola resnica težavniga življenja jo iz raja v pekel grozno treši. Ni imel mehkuž-než naj manjši dozdevanja od rev in nadlog, in kar nenadama in zoper njegovo voljo ga terdo ospo. Bad bi vso grenkost in britkost odpodil, pa premebkužen je, ustaviti se jim ne upa, preterpeti se jih ne upa in obljubljenih sladčic, in pozemelj-skiga raja tudi ne more vstvariti. Kaj početi ? Z Bogam. z ljudmi, in svetam je razdvojen — nesrečen ostane — ali pa se — umori. — To je sad knjižur kratkočasnih in slepivnili.
Podučne knjige, ki so pa v duhu, sovražnim kat. Cerkvi, pisane (zdaj je zlasti naravoslovskih dosti taeih), so ravno take ali pa še hujši in ne-varniši. Pod resnico se ugnjezdi kača laži, ki pri-prostiga, v kerš. vednosti še ne uterjeniga toliko nevarniši piči, kolikor skerbniši se uka željna mladina takih knjig skor popolno iz glave nauči. Taki krivi nauki od narave so seme, ki kali in se šopiri, dokler praviga Boga ne izžene in se »boginja Narava" na njega prestol ne posadi.
Usmiljenja vredni ste vsi mladi nesrečniki, ako takim gladnim orlam v kremplje pridete; ogoljufajo vas za čisto zlato, bliskeči demant vere, in vam jo zamenjajo s prazno peno, ki še tukaj na zemlji po dokazih uma skopni in zgine; po smerti pa, ako se vas Bog pred ne usmili, strašni brezen pokaže, po keriui ste lahkomišljeno in ošabno blodili.
Slušaj, draga mladina, zlati up prihodnosti! Ako te dvomi o veri napadajo, ne zametuj in ne zasmehuj sv. vere. Koliko mnenj v naravoslovji in druzih vednostih verjameš, ki so jih zmotljivi možje postavili; kaj Cerkvi bi pa ne verjel,, ki se više od osemnajst stoletij še nikoli ni v veri zmotila in se tudi ne bo. Ali mar ni to res? Le dokažejo naj vsi tvoji oholi maliki in snetjavi zapeljivci, da se je kterikrat Cerkev v veri motila, bomo pa kar vsi z vami potegnili, in v vaš rog trobiti jeli. Kako lahko nas preober-nete, urno na noge!
Ako na se ne moreš drugač utolažiti, da se resnice popol.io prepričaš in dvome udušiš, iši si pomoči in uka pri učenim cerkvenim možu, ki ti ve vse razložiti, razjasniti in dvome skorenama izru-vati. O taeih priložnostih ne hodi k ljudem, ki od vere malo ali elo nič ne vedo: scer si podoben bolniku, ki noče učeniga in skušeniga vrača, ampak le mazača.
Sploh ti priporočim vodilo : „Ne pečaj se dosti z ljudmi, ki ne kažejo kar nič keršanskiga duha". Tič se po petji, drevje po sadu in ljudje po delih spoznajo. Ako je tudi kdo zunaj olikan, pa se nikoli nobeno znamnje vere na njem ne prikaže, taki je znotraj trohljiv in gnjiloben.	-j-
Jffiii darovi*
Za afrikanski mision.
Iz Šentlenarta o gold. — Duhoven 2 gold. — Neimenovan 1 gold. — Za Olivieritovo napravo: „0 Marija, prosi za uboge zamurce! zato dam 6 gold. O Marija, prosi tudi za-me! pa še 4 gold." — Duša iz Kerke 1 gold. — Nek dobrotnik 10 gold.
Premembe duhorsine•
V ljubljanski škofii: Šentruperška fara je podeljena visokorasfitimu gospodu Vinc. Vovku. Jletliškimu dekanu in fajmoštru. — Prestavljeni so gospodje kaplani: Vene. Peliarc v Predaslje. Ani. ti ros v (iorje. M i h. (Vogala v Poljane; J o i. T ur k v Terboje . Jan. Z i m bas v Dobre Polje. A nt. Artel v Šmarje. Jem. Dolžan v Šentvid. Jan. > ovk v l.c-skovec. P rim. Peteri in v Šmihel. — Kopajnski loka list gosp. Ani. Šafer so 16. sušca v (Gospodu zaspali.
Odgovorna vrednika: Andrej Za meje in Luka Jeran.
— Založnik: Jožef Blaznik.