DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 33
Gorica - Trst, 13. avgusta 1948
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65,— Za inozemstvo mesečno L. 95.—
Pošt. <5ek. rad. At. 0-18127
Izhaja vsak petek
Sili dokazov še ni dovolj
Časi se spreminjajo
Komunistični tabor v Trstu je v popolnem razsulu. Toliko opevano» bratstvo« je odstopilo mesto najbrezobzir-nejšemu tekmovanju in borbi za dediščino. Civilna policija je že nekajkrat, verjetno z nasmeškom, intervenirala na poziv onih, ki so jo do pred kratkim obmetavali z najhujšimi očitki.
»Kdor ni z nami, je proti nam in s tem tudi proti vsem plemenitim idejam sedanje dobe!« Tega diktatorskega vodila se v medsebojni borbi obilno poslužujeta oba strani. Trockizem sem, trockizem tja, prodane duše tukaj^ prodane duše tam, in še cela vrsta klicev polni stolpce naših dveh, prej tako idilično povezanih marksistično - lenini stično - stalinističnih dnevnikov: »Primorskega dnevnika« in »Lavoratora«.
Vsekakor je zanimivo ugotoviti, da veljajo tako vneto metani očitki v popolnoma enaki meri za obe strani, istotako kot velja ta resnica tudi za očitke, ki so si jih u-radno medseboj izmenjali Stalinovi in Titovi opričniki. Vse' te osebe so namreč zra-stle v! isti hiši, posečale so iste šole ter verujejo v ista božanstva. Posledica tega je enak duh, enaka politika in enako ravnanje z nasprotniki: z ognjem in mečem! Bodočnosti demokratičnega in svobodoljubnega sveta bo samo koristilo, ako ostanejo oboji »tovariši« zvesti svoji sedanji taktiki ter bodo ta sredstva izdatno uporabljali tildi v medsebojnih obračunavanjih.
Pri vsem tem se pa položaj tržaških Slovencev ni bistveno izpremenil. V svoji neizmerni »objektivnosti« so tako italijanski časopisi kot tudi Zavezniška vojaška u-prava (glej tretje poročilo gen. Aireya) še vedno ostali zvesti čarovniški formuli o »slavokomunistih«. Potem ko so gg. Babič, Kukanja itd. praktično izgubili bitko na terenu, ko so jih izključili celo iz SlAU-ja, ko je aktivnost Vidalijeve skupine celo za slepca otipljivo .pokazala, kje je moč in kdo vodi večino tržaškega komunizma, nismo še nikjer imeli prilike slišatt besedo »italokomunisti«. Ta skupni imenovalec namreč ne bi imel one očarljive sposobnosti kot »slavokomuni-sti«, s katero se meče v isti koš vse± kar ni italijansko. Če bi ga uporabljali, bi se znalo zgoditi,' da bi se marsikdo zamislil in ugotovil, da komunizem prav za prav ni slovanski (primerjaj rezultate predvojnih svobodnih volitev v slovanskih državah ali pa drugje!), dd ima tam mnogo manj pristašev kot pa drugod in da je celo statistika o voditeljih svetovnega komunizma pokazala, da je med njimi največ Italijanov (itulijansko časopisje' je ob objavi te statistike pisalo o ?triste primato«!). Poedini zavezniški funkcionarji bi v trenutkih , iskrenosti lahko posumili, da imajo slovanski narodi samo to nesrečo, da so komunizem dobili ne zato, ker so ga želeli, temveč ker mu jih je prodala mednarodna politika. To pa ni v interesu lokalnih činiteljev, ni v skladu z njihovo trenutno politiko in namerami. Zato je treba vzdržati staro napih-
in z njimi tudi ljudje
Naši rdeči vzgojitelji so se še nedavno širokoustili o tisti vzgoji, ki so jo bili v svoji imladosti sami deležni in so jo potem zavrgli zaradi pohlepa po slavi in oblasti. Ta pohlep je še podžigal tisti nesrečni in stalni občutek manjvrednosti, s katerim ie tako bogato založena sopotniška inteligenca in napolinteligen-ca. Povsod so vtikali svoje strupene jezike, vsako stvar so mešali s svojimi umazanimi prsti. Niso se omejevali zgolj na šolske stroke, v katerih so si v preteklosti pridobili povprečno znanje, pač pa so se s svojo vseznanostjo kotalili tudi po našem tržaškem slovenskem srednjem, strokovnem in celo visokem -šolstvu. Vse, kar so Slovenci ustvarili v Trstu brez njih in celo proti volji njihovih gospodarjev, je izzivalo njihovo užaljeno samoljubje.
Pogubna načela
Spomnimo se samo ocen slovenskih šolskih knjig na našem ozemlju, spomnimo se napadov na nekomunistično učiteljstvo po našem podeželju, ki jih je vodila skva-dristična centrala neke namišljene šolske oblasti v Trstu po ukazu njenega »prosvetnega, ministra«, ki je rekel : »Oželi jih bomo kakor limono!« Ti rdeči Pestaloz-ziji so kazali na »vzorne učbenike« onkraj železne zavese, o katerih vemo, da niso dosti vredni. Šola, ki se je tam preko ponižala na vežba-lišča za terence in aktiviste, je tem »vzgojiteljem« predstavljala višek pedagoške kulture.
Po njihovem je treba vso šolsko mladino od otroškega vrtca do diplomskega izpita na vseučilišču vpreči v voz OZNE, ki si hoče ustvariti krdela zanesljivih vohunov za ovajanje lastne .družine. S tako zvanim »prostovoljnim udarništvom« so ustvarjali moralno pokvarjeno mladino, izrabljali njene pubertetne težave in jo z zločinskimi tekmovanji naganjali v jetiko in druge bolezni. Kdor se ni izkazal s potrdilom sužnja z neke mladinske proge ali, kakor pravijo v Sloveniji, »s Titovske piramide«, temu so se vrata šole zaprla.
Danes so sadovi rdečih
»vzgojiteljev« že dobro vidni. I brez otrok in dijaštva. Pa tu-Dijak njihovega tipa ie brez di denarna sredstva postaja-značaja, hinavec, neznalica. jo pičla.
V	vsakem svojem tovarišu vidi stremuha. Ohol in nadut je navzdof, priliznjen klečs-plazec navzgor. Kaj mu je dala nova šola? Predvsem ga je učila, da je Tito bog. Otrok se je hlinil učitelju, hlinil se je roditeljima. Ugotovil je, da je življenje pač tako prikrojeno, da najbolje izhajaš, če spretno obračaš plašč po vetrui. Rdeči vzgojitelji so dosegli svoj cilj: otroka so oropali prirojene značajnosti. Tako se nam dnevno dogaja, da poslušamo iz istih otroških ust, ki se vračajo v teh dneh iz »obljubljene dežele«, enkrat neverjetne slavospeve, čez nekaj ur pa najnever-jetnejše kritike. Za otroka ni važna resnica, pač pa poslušalec. Otrok čuti, da je taktika, ki je vedno laž, prva zapoved »ljudskega demokrata«. Zato otrok laže. ker tako zapovedujeta nova šola in strah. Te laži se pri starših, občudovalcih svojih o-trok, prenašajo tudi na roditelje, posebno tam, kjer so se otroci dokopali do »vikših mest«. Tako so starši — ne samo preprosti, temveč celo akademično izobraženi* — postali poslušni učenčki svojih lastnih otrnk,
Značajnost zmaguje
Na srečo je značajnost pregloboko ukoreninjena v slovenskem človeku, da bi jo mogli rdeči vzgojitelji izruvati. Veliki večini otrok in dijakov na našem ozemlju se je neznačajnost rdečih in njihovih naukov zagnusila, zato ti krepki značaji trumoma zapuščajo svoje krive vzgojitelje’ in je tako namišljena šolska oblast ostala danes
Kaj je rdečim ostalo drugega, kakor da se s prošnjo v rokah vračajo na tista mesta, odkoder so pred leti skakali na komunistični ekspres. Upamo, da so v domačem naftalinu le našli še nekaj drobcev nekdanje reak-
cionarne značajnosti, da ife pridejo popolnoma prazni. Vemo tudi, da v bodočem šolskem letu ne bodo bili plat zvona po naših vaseh, ko se bodo kratkotrajni »prosvetni ministri«, titulami nadzorniki in referenti ponižno sklanjali skozi skromna vrata naših podeželnih šol. Naše ljudstvo je dobro vzgojeno. Ni se ga oprijela fašistična kričavost in tudi komunistična histerija ni okužila našega kmečkega doma. Resnično demokratični ljudje ne hujskajo.
Časi se spreminjajo in z njimi tudi ljudje.	Pika
,Emancipazione‘
in slovenske šole v Trstu
»Emancipazione« je glasilo trs žaških italijanskih republikancev. Italijanska republikanska misel ima plemenite tradicije, saj je bil Mazzini njen ustanovitelj in glavni ideolog. Na Mazzinija se še danes vsi italijanski republi* kanci s ponosom sklicujejo in hkrati zatrjujejo, da nadaljujejo njegovo misijo v novih prilikah, ki so dovedle v Italiji do zmage republikancev nad monarhist!. Misija italijanskih republikancev s proglasitvijo republike seveda ni končana; mladi republiki je treba postaviti trdne osnove za res mazzinijevsko zamišljeno pro* nicanje republikanskih demokra* fcičnih idealov v italijansko držav* no telo. Mazzini je poleg tega za* justil italijanskim republikancem veliko nalogo v zunanji politiki: sodelovanje s slovanskim Vzho* dom.
Mazzinijeva »Slovanska pisma« so dokaz njegove velike državne modrosti in politične dalekovid* nosti. Mazzini je upravičeno vzpo* rejal borbo avstro*ogrskih Slova* nov za svobodo, ujedinjevalni borbi Italijanov v dobi »Risorgi* menta«. Mazzini je preroško na
jez krščanstva in demokracije proti turškemu nazadnjaštvu, ru» skemu fevdalizmu in pangerman* skemu imperializmu.
Mazzini pri zagovarjanju svo* jih zunanjepolitičnih idealov ni prezrl Slovencev. Nasprotno. Slo« vencem je dal častno mesto ce*
lo	v svoji mojstrovini o človeških dolžnostih in pravicah, kjer govo* ri fv poglavju o domovini, da je svetla tradicija italijanskega »Ri* sorgimenta« spoštovanje vseh pravic tujih narodov, zlasti so* sedov.
Mazzinijevo poglavje o domo* vini bi morali nepoklicni tržaški mazzinijevci, ki s svojim neofa* šističnim početjem samo skruni* jo svojega vzornika velikana, te* meljito preštudirati in se pri tem globoko zamisliti in si izprašati vest. Ali so pozabili na Mazzini* jevo prispodobo o šestilu, ki ga z eno konico postavimo na Parmo, z drugo pa potegnemo polkrog od izliva reke Varo na francoski meji, do izliva Soče? »Fin qui si parla la vostra lingua; fin qui a* vete i vostri diritti, e non oltre!« To je Mazzinijevo svarilo raz* nim pustolovcem okoli lista
povedaval vstajenje južnih Slova* »Emancipazione«.
nov in nastanek nove državne' tvorbe na Balkanu, ki bi postala
Za dvojezične izkaznice
Zahtevamo, da se izdajo na Svobodnem tržaškem ozemlju za vse prebivalstvo dvojezične, italijanske in slovenske izkaznice. Ta naša zahteva je zakonita in upravičena. Odklanjamo dvojno postopanje, ki zapostavlja Slovence in Slovane nasproti Italijanom. Zato pozivamo vse Slovence, Hrvate in Srbe, da naj do novega navodila ne sprejemajo nikjer nikakih novih izkaznic in da naj počakajo, Ne smemo pustiti da bi nam pritisnili žig državljanov druge vrste. Zakon mora biti za vse enak.
njeno domnevo o istovetnosti slovanstva in komunizma, ponavljati jo do onemoglosti, pa naj bo resnica še tako nasprotna, naj bo to, kar lahko vidimo, še tako različno od duha tega, kar čitamo v raznih časopisih in uradnih poročilih.
Objektivnost? Izkušnje nas uče, da nanjo ' ne moremo računati. Protikomunistična stremljenja? Ta zaležejo dotlej, dokler odgovarjajo interesom posameznih narodnih ali mednarodnih politik. Zato je razumljivo, da je lokalno italijansko časopisje pričelo gladiti Belcebuba, čim je le-ta postal njihov ter je postalo možno, da bo pripomogel k uveljavljanju njihove nacionalistične težnje Sem spadajo sentimentalni članki o y>prebujenem« tržaškem proletariatu. Pri tem jih ni prav nič motilo, da je
ta proletariat morda sedaj še bolj komunističen kot pa je bil prej. Ko smo videli to ravnanji italijanskega lokalnega časopisja, nam je popolnoma razumljivo, kako to, da so nam tolikokrat očitali, da smo protikomunisti iz interesa, ne pa iz prepričanja: s svojo glavo so mislili o naših stvareh! Edino zaradi tega so se lahko tako pošteno zmotili. Njihova glava pozna, kot vidimo, namreč samo interes in samo tista načela, ki temu interesu trenutno odgovarjajo, podobno kot priznavajo poročila Zavezniške vojaške uprave Združenim narodom objektivnost, konstruktivnost in politično zrelost samo onemu časopisju in političnim skupinam, ki delu je jd skladno z njeno trenutno politiko ter ji vse v načelu samo odobravajo. Take hvale in stališča stoje pač na
zelo trhlih nogah!
Toda iz vsega, kar se dogaja, moramo tudi mi. demokratski Slovenci, črpati potrebne nauke. Prvi izmed teh naukov je potreba po naši skupnosti, po skupnem delu za zaščito in uveljavljanje naših pravic. Malo nas je, toda bomo — povezani v naporih za dosego skupnih smotrov — lahko obvladali napore vseh onih dvomljivih zaveznikov in odkritih nasprotnikov slovenskega naroda, ki bi nas radi videli uničene in na tleh. To ne bomo delali zaradi tega, ker bi bil naš program kakršen koli iredentizem ali šovinizem. Naš program je in bo uresničenje in zaščita vseh demokratskih pravic, ki nam kot svobodnim ljudem in narodu pripadajo. Tega smotra pa ne bomo dosegli brez naše popolne edinosti in sloge.
Italijanska imperialistična poli* tika je v zadnjih sto letih bistvo* no spremenila obličje Trsta. Be* neška govorica je spodrinila fur* lanščino, ki je poleg slovenščine bila občevalni jezik tržaške gospode in trgovcev. Fašistična naselitvena politika je s svoje strani z metodami, ki na žalost še niso preveč znane našim zapad n'ro zaveznikom — kateri v no* benem primeru ne bi smeli verje ti, da je v Trstu vse zlato, kar se na italijanskih prsih sveti — sku šali dokončno izvesti italijaniza* eijo Trsta. L. 1931. je fašistična statistika prebivalstva, navedla, da je v Trstu 60.000 po prvi vojni priseljenih Italijanov; danes je število priseljencev že zdaleka nad 100.000.	,
To so ugotovitve, nad katerimi bi se moral resno zamisliti sam general Airev, če mu je res de mokracija in svoboda vesti, govo* ra, zborovanja in tiska važno me* rilo pri političnem skrajno odgo. vornem vodstvu tržaške države, v kateri smo Slovenci preganjana etnična skupina, ki ji mirovna po* godba priznava »enakopravnost« z italijansko etnično skupino.
Zakaj se tržaški mazzinijevci tako besno zaganjajo proti na* šim šolam? Zakaj tržaški mazzi* nijevci pozabljajo na nauk Maz* zinija in nadaljujejo doktrino Mussolinija, ki jo Italijo uproprv stik?
V	mali tržaški državi je dovolj prostora in še več dobre volje z» pošteno in pravično sožitje obeh narodnostnih skupin. Saj je zara* dd tega ta državica tudi nastala ko bi sicer ne bilo nobene druge ovire, da ne bi v tem mestu
(Nadaljevanje na 2. strani)
Od srede
do srede-
5. AVGUSTA: Berlinski svet je uradno zavrnil zahtevo nem> like banke pod sovjetskim nad* zorstvom, da bi dobila popolno nadzorstvo nad gospodarskim življenjem v Berlinu. — AmerU ški veleposlanik v Beogradu Ca* venidsh Cannon je na podonavs ski konferenci obtožil Sovjete, da skušajo izvajati monopol naa plovbo po Donavi proti interes som podonavskih držav samih. — Celo nemška mladina, ki je on fJanizirana v enotni socialistični stranki — zdaj v rokah komuni* stov — je obsodila obleganje Berlina kot zločin proti člove? štvu. — Avstrijska vlada prot e:
tira. ker Sovjeti še vedno odra* žajo iz Avstrije železniški mate* rial.
6. AVGUSTA :	Na beograj--ski konferenci je Ana Pauker, ki je sedaj romunski zunanji minu ster, podala zanimivo izjavo, da
•podonavske države niso pod jarmom tiranije, temveč samo pod zaščito Sovjetske zveze«. — Zastopniki treh zahodrlih velesil ■o se sestali v Kremlju s sovjet* ski m zunanjim ministrom Molot tovom. — Židovska vlada je pre* povedala palestinskim arabskim beguncem, da bi se vrnili na svo* je domove. — Sovjeti so deporti-rali v’ severni Koreji okoli 50.000 oseb.
7. AVGUSTA:	O moskov* skem razgovoru med zahodnimi veleposlaniki in Molotovom vla* da še vedno najstrožja tajnost. — Francoski zastopnik na beografs ski konferenci je izjavil, da je Sovjetska zveza na konferencah v Sinaji in Bukarešti priznala ve* ljavnost podonavske konvencije iz leta 1921., o kateri zdaj Višin: ski trdi, da je razveljavljena. —
V	Berlinu sta dvp Nemca pri* znala, da sta po komunističnem nalogu ugrabljala osebe na za* hodnih področjih in jih odpelje* vala na sovjetsko področje. — Na sovjetskih področjih v Nem* čiji so nemiri zaradi nezadostne prehrane. — Na podonavski kon* ferenci so odobrili jugoslovanski predlog, da bodo za temelj raz: govorov o plovbi po Donavi vzeli
ovjetski osnutek. —' Glavni stan grške vojske poroča, da je po izjavah ujetnikov Markos preselil svoj glavni stan na albansko ozemlje. — V Veliko Britanijo je !prispelo 70 ameriških lovcev na reakcijski pogon. — Ameriški poslanec Karl Stefan je izjavil, da Sovjetska zveza izrablja v rudnikih urana v Jachimovu člo> veško delovno silo na suženjski način.
8. AVGUSTA: Sovjetske ob» lasti so ponovno skrčile dobavo plina in električnega toka berlin» skemu prebivalstvu. — Okrog 1000 bivših nemških jetnikov iz sovjetskih koncentracijskih tabo• rišč je na svojem sestanku spre* jelo spomenico, v kateri protesti* rajo proti policijskemu terorju in ustanavljanju koncentracij: skih taborišč, j ki so značilna za sovjetsko področje Nemčije. — Francoska zbornica razpravlja o jzakonskem načrtu, ki daje finančnemu ministru Rey* naudu izredna pooblastila. — A: meriški kongres je odgodil svoja zasedanja na 31. december. — Sovjetski vojaki so na Dunaju ugrabili nekega moškega v tre: nutku, ko je zapuščal Jugoslovan* sko poslaništvo. — V Veliko Brt* tanijo so pripeljali divizijo 30 ameriških tetečih . veletrdnjav.
—	Na sovjetskem področju Ben lina so aretirali policijske straž* ni k e, ki opravljajo službo na za* hodnih področjih Berlina. — V praških političnih krogih so mne> nja, da v Jugoslaviji položaj pro*
Od srede
do srede
ti Titu hitro dozoreva. Opozicija se ne širi le med narodom, temveč tudi v komunistični pariifi sami. :— Na razgovorih v Moskvi zahtevajo zahodni zastopni* ki ukinitev zapore Berlina kot pogoj za konferenco štirih zuna* njih ministrov. Sovjeti pa se te* mu pogoju upirajo. — Trst bo dobil v smislu Marshallovega na* črta spet 920.000 dolarjev.
9. AVGUSTA: V Jeruzalemu se spopadi med Arabci in Židi množijo. -— Nakazila pošiljk po Marshallovem načrtu so dosegla ogromno vsoto nad eno milijardo dolarjev. — Zastopniki treh zahodnih velesil so se sestali na po* novni razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom.
— V Londonu so se sestali na* mestniki zpnanjih ministrov, da bodo izdelali osnutek predloga o bodočnosti bivših italijanskih ko* Ioni j. — Sovjeti so aretirali ameriškega vojaškega poveljnika Tur* nerja in njegovega spremljevaU ca, ker sta pri obhodu nehote prekoračila demarkacijsko črto.
— Glavni odbor podonavske konference v Beogradu je izvolil za svojega predsednika francoskega zastopnika Thierrvija. — Jugoslovansko zunanje in notrai nje ministrstvo je preklicalo vse potne liste.
10. AVGUSTA : Sovjetski po> slanik v \Vashingtonu je izročil ameriškemu zunanjemu ministrstvu protestno noto moskovske^ vlade z zahtevo, naj takoj izpui stijo učitelja Samarina, ki ga zas slišujejo na procesu proti sovjeti skim vohunom. Samarin se je prostovoljno javil ameriškim ob* lastem zaradi zaslišanja. — Kii tajske vladne čete so v odločilni bitki premagale komunistične si* le v llopeju. Komunistične čete v neredu bežijo preko kitajskega zidu v pokrajino Jehol. — Skrivi nostni propagandni letaki Komini forma v Beogradu še vedno raz* burjajo duhove. — V sovjetskih rudnikih urana so odkrili podtalne organizacije, ki so vršile sabo* tažna dejanja. — Sovjeti so na Dunaju že spet ugrabili nekega moškega, / katerega istovetnosti zaenkrat še ni bilo mogoče ugoto> viti. — V Varnostnem svetu je med razpravljanjem o Trstu obs tožil ameriški zastopnik Jessup Jugoslavijo, da je okoli Trsta spustila železni zastor in da se namerava polastiti celotnega Svoi bodnega tržaškega ozemlja. — Znani nasprotnik komunističnega režima na Češkoslovaškem dr. Peter Zenkl, bivši namestnik ministrskega predsedniku in voditelj češkoslovaške narodne socialističi ne stranke, je s pomočjo češko* slovaških vojakov pobegnil na ameriško področje.
11. AVGUSTA :	V Varnostnem svetu je britanski predstavi nik sir Ale.xander Cadogan obto« žil jugoslovansko vlado, da upo> rablja policijske metode na onem delu tržaškega področja, ki je po> verjeno jugoslovanski upravi. Prt svojih izjavah se je skliceval na poročila sovjetskega ' tiska. —. Sovjetski zastopnik pa je podprl jugoslovansko stališče in zahteval nujno imenovanje tržaškega gus vernerja. — Zaradi gospodarskih sankcij sovjetskega satelitskega bloka je Jugoslavija sklenila po* godbo za nakup petroleja z am glos iransko petrolejsko družbo.
— Francoska narodna skupščina je po napetem razpravljanju končno podelila s 110. glasovi ve* čine finančnemu ministru Rey> naudu posebna pooblastila za re* formo davčnega sistema in za re> organizacijo podržavljene indu* strije. — V ‘Južni Afriki so začeli' uvajati izredne ukrepe za pobi* jan je komunizma. — Ameriški zunanji minister Marshall je izjavil časnikarjem, da Združene države nimajo namena skleniti sporazuma s Sovjetsko zvezo
mo zato, da pride do sporazuma.
— Grške 'vladne čete so osvojile glavni stan voditelja grških g ve--riljcev Markosa. Jz Albanije po= ročajo, da se je tja zateklo veliko število gveriljcev, zlasti ranjencev.
HINAVCI
Najlepše so komunisti pokazali svojo	hinavščino	prav sedaj	ob
priliki	hrupnega	razdora,	ki	je
nastal	v .njihovih	vrstah,	ko	je
Kominform obsodil Titov režim in izobčil njegovo stranko iz ob? čestva svetovnega komunizma.
Vedno smo slišali od raznih komunističnih mogotcev,	da	so
Jugoslavija, Češkoslovaška, Polj* ska, Bolgarija, Ogrska in Romu* ni ja popolnoma samostojne edh nice z lastno zunanjo in notranjo politiko. Vedeli smo, da ni tako! Sedaj pa je izjava Kominforma povedala, da se je Tito uprl zah* tevi Sov. zveze, da bi slednja ime* la v rokah vodstvo jugoslovan* ske vojske dri celo tajno politično policijo, 'za. katero ne bi smel ves deti niti Tito sam, ker je očivid* no imela namen nadzirati tud? njega in njegov komunistični u-stroj, predvsem pa vse jugoslo* vanske »reakcionarce«, t. j. 95°/o vsega naroda.
Če Kominform to očita Titu, pomeni, da se druge komunistič* ne države niso uprle taki zahtevi Sov. zveze in da nimajo več niti videza neodvisnosti in samostoj* nosti.
Tito je v odgovoru na obsod* bo Kominforma očital Sov. zvezi, da je hotela tajno najemati jugo. slovanske državljane za njeno politično vohunsko policijo in zavrnil* naspri|Lni očitek, da bi njegova OZNA nadzorovala sov* jetske vojaške »specialiste«.
Ti »specialisti« niso bili nič drugega kot vojaški poveljniki, ki bi morali prevzeti vodstvo jug. vojske in s pomočjo tajno naje* tih jugoslovanskih državljanov vohuniti in s še hujšim terorjem vladati nad narodom, ki se upira komunizmu.
Hinavcem je vseeno, če rečejo »specialist« namesto »poveljnik«, ker se med seboj že razumejo; glavno je, da narod in tuje sile tega ne vedo. |
Nekateri menijo, ‘da se je Tito izkazal narodnega moža, pravega Jugoslovana, ker se je sovjet* škim zahtevam uprl. Kaj še, on se je le bal, da bi sovjetska intri* gantna hinavščina požrla tudi njega, kakor je požrla Tuhačev*' skega , Zinovieva , Kameneva , Trotckega samega in cele vrste drugih.
Kominformisti in Titova tova* rišija si tudi delijo ostre očitke terorizma. In zopet jim mnogi nasedajo, ker ne razumejo, da si hinavci očitajo terorizem le v svojih vrstah, ne pa tistega, ki ga skupno in složno izvajajo nad trpečim narodom, do katere« ga nimajo niti solze usmiljenja.
Nadalje očita Kominform Titu in njegovemu štabu, da se režim epira na tako zvano Osvobodilno fronto, namesto da bi se opiral na komunistično partijo. In zopet je Tito zavrnil, da to ni res in zatr* jeval, da »ima komunistična pan ti ja vse vodstvo v rokah« Tako so najvišji komunistični duhovni
jasno povedali, da nimajo razni sopotniki, koristni tepci, samo* zvanei in priliznjčhcd pri komu* nistih prav nobene simpatije, a Tito je očitani greh zavrnil še s poudarkom, da v Jugoslaviji uka* zujc le komunistična partija. Ta* ko so vse vrste domišljavih so* potnikov (dobile namah krepko klofuto od Tita 'in od Stalina z jasnim opozorilom, da ne smejo računati na kako samostojno mi* šljenje in delovanje niti v okviru komunistične partije same, ker predstavljajo le navadno orodje za petletne plane, ki ga komuni* sti cenijo po kakovosti in trenut* ni potrebi, kakor vsak drugi pre* mičninski predmet, uporabljiv, dokler partiji služi, nato pa vržen v jarek ali v kot do drugega dva
— tri — štiri ali petletnega pla* na. Če ga ni OZNA prej pobrala in se ga iznebila z ovadbo in ob* tožbo sabotaže. \
Tako ravnajo hinavci
»Za domovino, 'za majko Ru* sijo, za Rusijo maršala Kutuzova in carja Aleksandra«! — je obu* pano klical komunist Stalin ru* skemu borcu in privlekel na dan odlikovanja kakor »red Maršala Kutuzova« in »red carja Alek* sandra«, potem ko so mu.komu* nistični politkomisarji in komso* molči privedli Hitlerjeve horde na sveto reko »mat rodnajo« Volgo in na vrhove Kavkaza. Tedaj je Stalin razpustil tudi Komintern, da bi ruski borci bolj verjeli v svobodo, ki so jim jo obljubili po končanem boju.
»Za svobodo^ za domovino, za socialno pravičnost, za enako* pravnost in bratsko ljubezen!«
— je poudarjal drugi hinavec, komunist Tito, in pozival jugo* slovanske borce v boj zoper oku* patorja ter zagotavljal, da bo trajala OF le, dokler bo trajala vojna, potem pa bo zavladala popolna svoboda.
In. slovanski narodi so se borili in upirali sovražniku, žrtvovali življenje in domove za zlato svo* bodo, ko jih je domovina klicala, da jo očistijo tuje golazni. Klic domovine in ne klie Stalina in Tita jim je užgal ogenj junaštva v ljubeča srca, ogenj odpora v napete mišice, v svobode žejne duše. Da, klic domovine, in ne suhe besede po oblasti hlepečih hinavcev.
Komaj pa je borba končala in junaki se niso še oddahnili in odpočili od mogočnega zaleta, jim je Stalin že serviral nov Ko* mintern, hinavsko oblečen v ha* ljo Kominforma, in je kot prvo važno delo obsodil obstoj jugo* slovanske Osvobodilne fronte in še zadnje ostanke kmetske sa* mostojnosti.
Tito je bil še bolj hinavsko drzen: istočasno z gornjimi gesli in obljubami je ustanavljal OZNO in »ljudsko oblast«. Prva
—	»Odbor za zaščito naroda« —. je Odbor za zaščito komunizma; druga — tako zvana »ljudska oblast« — je »komunistična ob* last«. Obe pa sta proti narodu, proti ljudstvu.
Lažniva ustava
In da bi se hinavci skrili vsaj pred zunanjim svetom so zapi* sali v Ustavo; »Državljanom je zajamčena svoboda tiska, govo* ra, združevanja, zborovanja, javi nih shodov in manifestacij« (člen 27 Ustave FRLJ). In še: Zajami čena je nedotakljivost osebnosti državljanov« (člen 28. Ustave FRLJ).
Tu vas imamo, hinavci, povej* te nam, kako spoštujete te pred* pise Ustave, ko tlačite jugoslo* vanske narode, tu vas imamo, zahrbtnežj krvoločni, ki ste nam Uršiča ugrabili in tisoče in tisoče drugih, katerim ste v ustavi »za* jamčili nedotakljivost osebno* sti«.
Razgalili ste se, in pokazali v vašem kreganju vso ogabnost vaših hinavskih izjav in pred* pisov.
»Zemlja pripada tistim, ki jo obdelujejo« (člen 19 Ustave FRLJ in: »Zajamčeni sta zasebna lastnina in zasebna podjetnost v gospodarstvu« (člen 18. Ustave FRLJ).
Zdaj pa povej ti, ubogi kmet, koliko imaš od zemlje in koliko je te zemlje »tvoje«? Zdaj pa povejte vi, ubogi delavec, pod* jetnik in trgovec, koliko imate od vašega truda, od vaše pridno* sti ih varčnosti, od vaših poštenih prihrankov? Pest koruzne moke in komunistični porogljivi za* smeh, ki mu oni pravijo: domo* vina, svoboda, ljudska oblast, progresivna demokracija, enako* pravnost, ljudska kultura, vaška zadruga, prostovoljno udarno de* lo, zadružni dom, ljudsko sodi* šče in OZNA. Vse, sam?) komu* nizma nočejo imenovati. To ime je prihranjeno za kongrese. To* da tudi te hinavščine bo enkrat konec.
POLITIČNI OBZORNIK
Tržaški guverner
Pred Varnostnim svetom ZN razpravljajo že nekaj dni o pri* tožbi Jugoslavije, ki obdolžuje Anglo*američane, da kršijo mi* rovno pogodbo pri upravljanju Trsta, ki ga hočejo^vrniti Italiji.
Razprave vodi sov. zastopnik Malik, ki podpira Jugoslavijo in zahteva, da se nujno imenuje gu» verner za STO.
„EmaiicipaaeibneM in slovenske Sole v Trstu
(Nadaljevanje s prve strani).
vsemi pravicami zagospodovala Jugoslavija. S težkim srcem so pristali Slovenci na tako rešitev, ker so tedaj kazali Italijani zara* di vojnega poraza celo skesano lice in precejšnjo pripravljenost, da v demokratičnem duhu popra* vijo vse fašistične krivice. Izka* zalo se pa je končno le to, da je mentaliteta gotovih krogov med tržaškimi Italijani do vseh sosed* nih narodov prenasičena s sovini* stičnimi plini nestrpnosti in »iibermensehtva«. Žalostna je za nas ta ugotovitev. Ne bomo na tem mestu pobijali podlih podti* kanj tržaških Mazzinijevcev re* publikancev, da so številčni po* datki prosvetnega urada ZVU o slovenskih šolah potvorjeni. Če oni radi falzificirajO’ zgodovino, diplomacijo, politiko in statisti* ko, mi tega nismo vajeni. Verjet* no so tudi gospodje v prosvet*
nem uradu ZVU možje na me* stu, ki jim je resnicoljubnost kot temelj prave demokracije in po* litičnih svoboščin glavno vodilo pri tažkem delu. Zato prepušča* mo tem gospodom, to se pravi ZVU, da potisne globoko v grlo skrunilcev svetlega Mazzinijeve* ga imena vsa natolcevanja in obrekovanja. Ni pa izključeno, da se na stvar kasneje še povr* nemo.
Resnica je naše bojno polje!
Poštenost je naše orožje i
Ljubezen je naša vera !
Z izpovedovanjem resnice, po« štenosti in ljubezni v vseh naših državnih odnosih do tržaških Ita? lijanov smo prepričani, da bomo zmagali. Naša zmaga bo hkrati tudi zmaga vseh Italijanov, ki so prežeti dobre volje in poštenega razpoloženja do Slovencev Svo* bodnega tržaškega ozemlja.
Protiočitkov od strani Anglo* američanov ne manjka in tudi general Airey jim je priskočil na pomoč s svojim tretjim poroči* lom Varnostnemu svetu, v kate* rem prikazuje položaj in ocenju* je dogodke v Trstu po njegovi znani »objektivnosti« in »nepri* stranosti«, ki sličita »objektiv* nosti« in »nepristranosti« angle* škega in ameriškega zastopnika v Varnostnem svetu Cadogana odnosno Jessupa, ki trdita, da je ZVU v Trstu uvedla vse človečanske pravice, nista pa naglasila, da to velja samo za državljane italijanske narodnosti, medtem, ko jih Slovanom še vedno osporavajo.
Pomoč Evropi
Vrednost do sedaj v smislu Marshallovega načrta odobrenih nakupov je z novo o-dobritvijo v znesku 94.102.499 dolarjev v preteklem tednu narasla na 1.000.956.433 dolarjev. Teh nakazil so bile deležne' države zahodne Evrope z Grčijo in Trčijo, zahodna področja Nemčije, Trst in Kitajska. Pretekli teden odobreni nakupi obsegajo v glavnem žito, moko, 'slanino, sir, bombaž, gumi, o-preme za petrolejske vrelce. Na j večji znesek od tega je dobila Velika Britanija, ki je prejela blaga in proizvodov za okoli 281 milijonov dolar-
jev. Trst je dobil skupno blaga za 5.119.308 dorjev- V preteklem tednu so bili odobreni za Trst nakupi žita za 920.096 dolarjev.
Ameriški kongres
Kot Ikratko poročamo v tedenskem pregledu je ameriški kongres odgodil svoja zasedanja na zadnji dan tega leta. Kongres je razpravljal vsega skupaj 11 dni in je z malo izjemami popolnoma prezrl povabilo predsednika Trumana, naj bi sprejel radikalne ukrepe proti inflaciji ter za rešitev stanovanjskega vprašanja z gradbo novih hiš.
Kongres je v svoji veliki večini sestavljen od republikancev in Truman ga je označil kot enega izmed najslabših kongresov, kar so jih Združene države imele. V 11-ih dneh zasedanja ni sprejel kongres nobenega ukrepa proti špekulaciji s prehrano, ali za racioniranje proizvodov, katerih primanjkuje, ali za nadzorstvo nad najemninami, ali za omejeno nadzorstvo nad mezdami, ki bi v nobenem slučaju ne 'smele presegati — po Trumanovem mnenju — 75 centov na uro. Niti ni kongres razpravljal o povišku starostnih pokojnin,
o	bolj ugodnih pogojih za sprejem beguncev v Združene države ter o civilnih pravicah. Kongres je tudi odgodil odobritev mednarodnega žitnega sporazuma, odobril pa je posojilo Združenim narodom za zgradnjo glavnega sedeža organizacije' Združenih narodov.
»Prevladovanje ene same ideologije je nepojmljivo"
Razlike med vzhodom in zahodom moramo odkrito in stvarno priznati in upoštevati; le tako se jih lahko skuša izravnati. To je misel uvodnika, ki ga je priobčil londonski »News Chronicle, v katerem med drugim navaja, da je tajnik ZN Trygve Lie v trenutku, ko skušajo državniki najti podlago za varen mir, u-pravičeno poudaril v svojem poročilu na glavno skupščino ZN, da bi bila »težka zmota misliti, da hoče večji del sveta sprejeti enoten gospodarski
sistem. V svetu, v katerem deluje toliko sil in toliko različnih . civilizacij ter kulturnih tradicij, je nadvlada ene same ideologije nepojmljiva in nemogoča stvar«. Ta različnost — nadaljuje časopis — je eno od dejstev, katerega se morajo državniki pri izpolnjevanju svoje nalo— zavedati. Različnost je činitelj napredka. Ne smemo pozabiti bistvenega pomena različnosti mnenja med vzhodom in zahodom: na zahodu je bistvena svoboda posameznika; komunistična vera pa ne priznava tega. Toda le ako se prizna svobodo različnih mnenj, lahko resnica in pravica pridobita spreobrnjence. Nasilje je sredstvo človeka, ki ni prepričan o dokončni in neporušljivi sili svoje stvari.
Položaj v Palestini
Posredovalec Združenih narodov za Palestino grof Folke Bernadotte je izjavil v poročilu Združenim narodom, da je pomanjkanje primernega sistema nadzorstva le še povečalo težave nadzorovanja palestinskega premirja.
V	svojem poročilu omenja posredovalec, da obstojajo znaki napetosti, ki imajo svoj izvor v pomanjkanju zaupanja in v strahu, da se lahko sovražnosti obnove v kratkem kljub premirju. Bernadotte je poslaL to poročilo po svojih obiskih v Ammanu, Jeruzalemu. Aleksandriji, Tel Avivu in Haiti. V n.iem omenja, da je do preteklega petka 6. t. m. prišlo šele mani kot polovica obljubljenih opazovalcev za nadzorovanje premirja. Zaradi tega je poslovanje sistema nadzorstva nezadostno in se v nekaterih sektorjih bori z velikimi težavami.
Vsaka od obeh spornih strank zagovarja stališče, da je druga izkoristila položaj za izboljšanje svojih postojank. Položaj v Jeruzalemu je še posebno napet ter se širijo glasovi o skorajšnjih u-darih s strani iregularnih čet, za katere pravijo, da jih ni mogoče nadzirati, ki pa jih, naj si bo kakor že hoče, uporabljajo kot predstraže rednih čet.
Kdo je upnik in kdo je dolžnik ?
Naša zahteva po dvojezičnih osebnih izkaznicah za Trst in za vso tržaško državo je dala nacio* nalističnemu dnevniku »La Voce Libcra« povod, da je 9. avgusta v uvodniku »Upniki smo mi!« napisal nekaj hudih napadov na demokratične Slovence v Trstu.
»Voce Libera« z veliko ostrino ugotavlja, da so se zahtevam ti* tovcev in kominformovcev zdaj pridružile še zahteve »demokra* tičnih Slovencev. (Besedo »demo* kratični« piše dosledno v nareko* vajih.Upamo, da ne zato, da bi Slovenci s tem dobili še bolj sum* ljiv in nevaren videz!).
Teh zahtev, pravi »Voce Libe* ra«, demokratičnim Slovencem ne narekuje duh pravičnosti, mar* več se poraja iz maščevalnosti, ki pres'ega sleherno zadano krivi* eo in žalitev.
Našo zahtevo po dvojezičnih izkaznicah za Slovence imenuje »Voce Libcra« novo ponižanje italijanstva, kateremu da smo mi zaprisegli »bedasto in jalovo so* vraštvo, ki se pri nekaterih lju* deh poraja iz semena stoletnega avstrijskega suženjstva.«
List dalje trdi, da so vsi Slo* venci ene barve, kadar je beseda o nacionalizmu. (Ni še dolgo, ko smo v takih listih brali obtožbo, da so vsi Slovenci komunisti — ker je tedaj to užigalo tako, ka» kor zdaj morda užiga trditev, da
smo vsi Slovenci nacionalisti in šovinisti!) In tako so se, piše »Voce Libera«, zdaj v neobičajni, toda ne nepričakovani vzajemno* sti istih namenov znašli v enem taboru protidemokratični, titov* ski_ in demokratični Slovenci.
Imenuje nas »zgodovinske so* vražnike Italije, ki so samo po milosti zmagovalcev po vojni na račun italijanske kože in krvi do* bili, kar so dobili«. Ti zmagoval* ci da so dvema majhnima država* ma — najbrž Jugoslaviji in Grčiji
—	»podarili zmago nad starodav* ni m in slavnim italijanskim naro* dom.« To so storili samo zaradi pretveze, da je fašizem zagrešil zablodo, ki jo je treba maščevati. Toda fašizmu so se prav Italijani prvi uprli.
Nazadnje nas »Voce Libera« dolži panslavističnega, napadalne* ga imperializma, ki je in. bo ved* no isti, pa naj v Beogradu sedi Tito, kak drugi duce, ali pa Pe* ter II.
Odgovor brez krinke
Ti očitki tržaškega lista so hu* di, neutemeljeni in krivični. Za* radi tega je treba nanje jasno in odločno odgovoriti, zakaj tudi mi se strinjamo z »Voce Libero« v trditvi, da je treba danes vreči vse krinko z obraza.
Najprej: kakšno krivico smo
mi prizadejali italijanstvu v Tr« stu in drugod, če smo zahtevali za Slovence pravico do uradne rabe lastnega jezika v nekem do* ločenem važnem primeru?
Slovenci v Trstu so . Če bi o njihovi navzočnosti tukaj ne prh čalo nič drugega, priča vprav za* grizeni italijanski boj proti njim in njihovim pravicam; boj, v ka* terem se žal večkrat odlikuje prav »Voce Libera«.
O slovenstvu v Trstu priča dalje nesmiselni in neutemeljeni strah, ki mu na vsem svetu ne najdemo primere in ki se mu čut di sleherni tujec, ki pride sem: večinski narod v tržaški državi, za katerim stoji skoraj petdeset« milijonsko ljudsko z vso svojo gospodarsko, politično in propa* gandno silo, se skoraj patološko boji slovenskega dela prebival« stva, za katerim stoji komaj, ko« maj poldrug milijon rojakov, ki mu, sami zasužnjeni, danes ne moralno, ne tvarno ne morejo pomagati.
Kogar ni, tega se ni treba bati in ne ga zanikati!
Ker je torej že samo s tem bo« jem in s tem strahom dokazano, da Slovenci v Trstu so, jim kot pripadnikom demokratične drža« ve gredo vse pravice. Če so in se morajo za te samo ob sebi umev« ne osnovne človeške in narodne pravice še boriti, je to samo žalo« stno, ne pa proti komur koli kri« vično. Posebno žalostno je, da se moramo za te pravice boriti z Italijani, ki se danes v svetu po« našajo kot nosilci’ in rešniki de« mokracije. Če drugemu narodu, s katerim žive v isti skupnosti in isti usodi, ne priznajo niti pravice do lastnega jezika, potem je v takšno demokracijo težko verjeti. In če se bo ta nestrpnost nada« ljevala, bi to • dokazalo, da uteg« nejo imeti prav tisti, ki to demo« kracijo imenujejo novi fašizem.
Zahteva po dvojezičnih oseb« nih izkaznicah, do katerih imamo vso pravico, torej ne pomeni no« bene, pa prav nobene krivice proti Italijanom. Ti hi bili lahko upravičeno ogorčeni, če bi jim mi osporavali pravico do italSjanšči« ne na tem dokumentu, ali kjer koli, kakor to delajo oni nam. To nam niti v sanjah ne pride na um, ker. . . ker smo pač demokratični Slovenci, pa brez narekovajev; to je, da vsakomur priznamo iii da« mo vse, kar mu gre.
In da ostanemo pri zahtevah : demokratični Slovenci ne zahte« varno, naj se tržaška država pri« ključi Sloveniji, Jugoslaviji ali komur koli. Zahtevamo samo, naj ostane samostojna in svobodna, kakor je to rečeno v mirovni po« godbi: katero so podpisale in odo« brile vse prizadete države in Ita« lija med prvimi.
Kaj bi bilo, če bi se mi začeli zavzemati za priključitev Trsta k Jugoslaviji s tako neizprosno vnemo, kakor Italijani zahtevajo priključitev k Italiji? Nihče ne more trditi, da ne bi mi imeli e« nake pravice za to!
Kdo je imperialist?
Mi tega ne delamo, ker nismo imperialisti, marveč demokrati, ki vidimo v spoštovanju medna« rodnih pogodb poroštvo za mir in prijateljsko sožitje med narodi.
Če kdo nam Slovencem očita imperializem, potem ni to samo smešno, marveč močno diši po stari bajki o jagnjetu, ki je volku vodo kalilo. To bajko so vztraj« no peli Mussolini, Hitler in dru« gi požiralci jagnjet. Zdaj jo poje« ta Stalin in Tito, ter — a upamo, da nevede in nehote — »Voce Libera«.
Zaradi tega moramo vprašati: kdaj v zgodovini in kje na svetu je »imperializem« poldrugmilijon« skega naroda, brez lastne države, ogrožal obstanek petdesetmiiijon« ske države? Kdaj v zgodovini smo Slovenci vdrli do Rima in ga zasedli, si priključili pol Itali« je ter njenemu prebivalstvu vze« li vse narodne, politične in kul« turne pravice sklicujoč se na svoje tisočletne imperialne pravi« ce in kar je še podobnih opravičil za krivice nad narodi?
Resnica o imperializmu med Slovenci in Italijani je povsem druga. Ker je »Voce Libera« to vprašanje sprožila, smo' to resni« co prisiljeni povedati.
Italija je ne iz kake življenj« ske potrebe ali zaradi varnosti, marveč zgolj iz imperialističnega pohlepa dvakrat napadla sloven« sko narodno ozemlje ter si ga velike dele nasilno priključila. Prvič je to bilo leta 1915, drugič leta 1941, ko so Mussolini, G ra« zioli in marsikateri današnji trža« ški »demokrati« celo Ljubljano proglasili za »italianissimo«.
Do teh predelov slovenske zemlje Italija ni imela druge pravice, kakor jo ima n. pr. do južne Anglije, Španije in drugih dežela, ki so nekoč pripadale rimski svetovni državi. Niti slo« venski Kras, niti Soška dolina, niti Dolenjska, niti Notranjska, niti Ljubljana niso nikoli v zgodo« vini pripadale nobeni, taki ali taki Italiji. Za italijansko zemljo in italijansko pravico jih je proglasil najprej italijanski »demokratični« nato pa fašistični imperializem.
Zatiralha politika,' ki jo je bila Italija v teh krivično — zasede« nih predelih bila prisiljena uve« sti in vzdrževati ves čas, že sama dokazuje, da ta zemlja in njeno prebivalstvo nista nikoli bila ita« lijanska. .
Če bi ne bilo tako, ali bi potem bila za tako imenovano Julijsko krajino potrebna izjemna zako« nodaja, posebna sodišča, množič« ni procesi proti Slovencem, črni kazenski pohodi, pri katerih so sc tako žalostno odlikovali Tržačani kakor Giunta, Grazioli, Bandelli in drugi, ki so jih s peresom vz« podbujali in opravičevali različni današnji »demokratični« ideologi tržaškega italijanskega iredenti« zrna ?
Če bi ta zemlja, ki jo danes nasledniki teh žalostnih junakov
spet zahtevajo zase, bila res ita« lianissima, ali bi bil potem po« treben teror Roattovih, Robotti« jevih, Orlandovih in Gambarovih divizij leta 1941. in 1942, ko je bilo po Julijski krajini in Ljub« ljanski pokrajini požganih čez 120 slovenskih vasi, pobitih nad 3000 nedolžnih civilistov ter od« gnanih v koncentracijska tabori« šča več kot 30.000 Slovencev?
Kdo je tedaj bil imperialist in kdo v Italiji se je tedaj- uprl fa«
„duelli della montagna ..
ti
In če se ne motimo, kaj niso isti ljudje, ki danes prihajajo z zahtevami po tej zemlji, še do pred nedavnim vsakogar, ki si je od tam upal priti vTrst, progla« sili za tujca, za pastirja in divja« ka z gora, »quelli della monta« nja«, torej vse prej, kakor za Italijana?
Ta zemlja, ki bi si jo danes spet radi lastili tisti, ki nimajo glede nje niti potrebe, niti pra« vice, je bila po koncu druge sve« tovne vojne združena pod enim gospodarjem, dasi ni dobila svo« bode, za katero se je slovensko ljudstvo pod fašizmom borilo. S tem Slovenci niso dobili nobene« ga daru, marveč je bila samo po« ravnana krivica, ki smo jo od italijanskega imperializma in mi« iitarizma doživeli 1918. in 1941.
Vsaj do konca vojne smo torej mi Slovenci bili upniki Italije. Upniki za dvakratno razkosanje domovine in za vse nedopoved« Ijivo trpljenje v petindvajsetih letih fašizma. Mi se zdaj ne pro« glašamo za upnike Italije, čeprav bi tudi »Voce libera« morala pri« znati, da bi se ob natančnem pre* gledu računov našel še preneka« teri neporavnani zaostanek.
Poglavje o imperializmu jc, ka« kor vidimo, tako kočljivo in tako sveže, da bi prav italijanskemu tisku v Trstu najmanj kazalo na« čenjati ga. To zlasti danes, ko Evropa prihaja do spoznanja, da mora biti nacionalističnega šovi« nizma konec in da je treba celo čez krvavo preteklost potegniti črto, če hočemo vsi skupaj ob« stati. ..
Še besedo o tem, da smo vsi Slovenci, bodisi rdeči ali demo« kratični, enaki in da smo vsi »zgodovinski sovražniki Italije«.
Sovraštva med Slovenci in Ita« lijani v zgodovini ni bilo nikdar, dokler ni Italija segla po naši zemlji in po naših pravicah. Pra« vo sdvraštvo se je rodilo šele pod krivično strahovlado fašizma v Julijski krajini.
Mi odgovornosti za sovraštvo in za vse prestano gorje pripisu« jemo fašizmu in ne italijanskemu narodu, dasi bi se včasih zdelo, da imamo kaj vzroka za to. Če torej »Voce libera« ali kdor koli protikomunistične, demokratične Slovence meče v isti koš s titovci ter vsem Slovencem nalaga odgo« vornost za Titovo politiko in po«
četje, je to natanko isto, ko da bi mi vse Italijane istovetili s fašizmom ali Togliattijem, ter od njih terjali odgovor za Mussoli« nijeve in Togliattijeve grehe nad nami in nad vso Evropo. Lahko bi se pri tem sklicevali tudi na zgodovinsko dejstvo, da se je slo« venski upor proti fašizmu začel 1922 in ni nikdar prenehal, Itali«-jani so pa napol vstali proti Mus« solini ju 8. septembra 1943!
Kar se Tita in komunizma tiče, jc morda za italijanski tisk bolj« še, če se v razpravljanju z demo« kratičnimi Slovenci teh vprašanj ne dotika.
Skratka, nr ga poglavja, ki ga v napadu na demokratične Slo« vence načenja »Voce libera«, pri katerem ne bi po malce temelji« tejši raziskavi ugotovili, da smo povsod upniki mi in ne kdo drugi.
O	tem bi lahko pisali zvezke. Toda omejili smo se le na naj« potrebne j šo zavrnitev očitkov v omenjenem listu. Prepričani smo namreč, da danes, in posebno da« nes, ni čas za ugotavljanje dolgov in krivde.
Za bodočnost
Danes gre za to, da se Slovenci in Italijani, zlasti pa Italijani, ki so močnejši, živo zavedamo, da nas usoda sili živeti vzdolž iste meje. Usoda nam torej kot pa« metnim ljudem zapoveduje, da skušajmo postati spet dobri so« sedje. To je eno izmed življenj« skih vprašanj za nas in za Ita« lijarie.
Demokratični Slovenci v Trstu, ki danes edini lahko v svobodi delamo za dosego tega cilja v imenu vsega slovenskega naroda, se te naloge in te nujnosti do konca zavedamo. Vemo pa, da jo bomo mogli izpolniti le, če bo za to odkrita in poštena volja na strani večjega in močnejšega, ki mora pri sporazumih popustiti vsaj toliko kakor manjši in šib« kejši.
A prvi pogoj za to je, da zdaj, ko so dolgovi po našem vsaj v glavnem poravnani, potegnemo čez preteklost križ, se obrnemo v bodočnost in ne prihajamo drug do drugega z zahtevami, ki raz« merje med nami lahko samo za« strupijo. Italijani in Slovenci smo zaradi grehov imperialističnega šovinizma doživeli preveč strašet, nauk, da bi eni ali drugi, če smo pametni, hoteli svoje odnošaje še uravnavati na taki podlagi.
Podlaga za dobro sosedstvoi in koristno sožitje je pošteno prizna« nje pravic, ki nam kot demokra* tičnitn in svobodnim ljudem gre« do. Zaradi tega priznanja ne bo« mo ne Slovenci, ne Italijani ni« česar izgubili, pač pa bo dosti pridobila naša bodočnost in bo« dočnost Evrope.
In za to bodočnost danes gre, ne za ugotavljanje bolj ali manj doumevnih upnikov in dolžnikov!
ŠIRITE „ DEMOKRACIJO"
»Gazette de Lausanne“ poroča
Proti koncil meseca julija se je zglasil pri dr. Francu Veselu v Trstu, tajniku S DZ za STO, g. Pierre E. Briauet, glavni poročevalec in zastopnik za vso Italijo švicarskega dnevnika »Gazette de Lausanne«. G. Briauet je prosil za političen razgovor, ki ga je potem objavil v navedenem največjem švicarskem dnevniku prvega tega meseca, to je na dan švicarskega narodnega praznika.
G. Briquet piše:
»Ne, Tito se ne bo mogel nikoli več spraviti s Stalinom. Kadar pride komunist v spor z Moskvo postane prelom popoln in usoda je zapečatena. Sprava bi bila le prevara in lito bi končal, kakor so končali Tuhačevski, Kamenef in mnogi drugi. Taka je temeljna postavka jugoslovanskega vprašanja in ona bo vplivala na rešitev zadeve.«
»Človek, ki mi je tako govoril v polsenci prijetnega urada, ki je sličil dunajskemu, je bil odvetnik Vesel, eden od voditeljev slovenskega demokratskega gibanja. Mož energičnih potez, okoli 40 let star, nosi na obrazu znake trpljenja, ki so se utrdili v dolgih letih. Govori perfektno italijanščino in nikoli ne bi tujec dvomil, da ima pred seboj moža, ki želi preprečiti, da se Trst vrne Italiji. Ce se je on odločil, da tvega vse v tej borbi proti mogočnim silam namesto, da bi ostal miren v svojem prijetnem in tihem uradu, je zato, ker ga navdihuje njegova vera in ker nosi v sebi zavest dolžnosti, ki ga kliče.«
»Mi smo«, mi pravi, »zadnja uradno priznana stranka, zadnji neodvisni Slovani, ki smo še utekli krempljem ko-munizma in^ sovjetskega imperializma. Kajti naš. obstoj je zakonit. Naša stranka je priznana od oblasti Svobodnega tržaškega ozemlja in mi smo se izjavili za odkritosrčno sodelovanje z njo... V tem smislu je naše gibanje evropskega pomena in če bi bili še tako maloštevilni, tudi svetovnega. Mi smo jedro, iz katerega se bo razvilo slovansko drevo, da si bodo Slovani zopet pridobili svojo svobodo, svojo dušo.«
In g. Briquet nadaljuje s poročilom, ki mu ga je dr. Vesel dal o premoči slovenskih demokratov nad komunisti, čeravno na zunaj tega ni še opaziti zaradi strahu in terorja, ki še vlada med narodom; o razprodaji »Demokracije« v primeri s komunističnim glasilom; o številu Slovanov na STO, ki jih je 28% vsega prebivalstva (čeravno nekateri zlonamerni podatki trdijo, da jih je komaj 12% !!);
o	številu našega šolskega naraščaja, ki dokazuje, da je gornji odstotek 28% pravilen, in o prisilnem raznarodovanju Slovanov od strani fašizma, ki jim je uradno spreminjal priimke.
»Odnošaji »Slovenske demokratske zveze« s Titom so torej zelo slabi ?« »Soustanovitelj SDZ Andrej - Slavko Uršič je bil ugrabljen od OZNE in izgleda, da so ga obesili v Ljubljani«. »Toda mi imamo še druge može — je nadaljeval dr. Vesel — in ni moči ubiti ideje niti.svobode z ubojem njiju voditeljev in njiju zagovornikov«. »Mi vemo ~ dostavlja g. Vesel, da imamo za seboj večino slovanskega naroda. In mi smo tudi gotovi, da predstavljamo ogromno večino jugoslovanskega naroda. Tito nima za seboj več kot 5% ljudstva.«
Nato je dr. Vesel govoril o borbi, ki jo narodi v Ju-, goslaviji vodijo proti Titovemu režimu, da se otresejo komunističnega jarma.
»Kakšni so cilji, kakšen program našega gibanja«? nadaljuje g. Vesel. »Mi želimo živeti v miru in v najboljših odnošajih z Italijo. Seveda smo .mi za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja«. » ... In zahtevamo enakopravnost v kulturnem in gospodarskem oziru«. Treba razširiti Svobodno tržaško ozemlje in tej zahtevi bi se morale podrediti tako^ Jugoslavija kakor Italija. »V koristi obeh držav je preprečiti, da bi Trst in njegova dežela postal druga Alzacija Lotaringija, ki zastruplja dokončno vse odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Tako bi državica lahko igrala vlogo mostišča, ki je sedaj potrebno, in bi dovedla do gospodarskih dogovorov, ki se sijajno izpopolnjujejo in bi morali pomeniti le začetek boljših odnošaiev.«
Zanimanje zunanjega sveta za naše gibanje in za naš program postaja vedno bolj veliko. Dr. Vesela so obiskali še drugi novinarji svetovnega slovesa in tudi nekateri politiki. Upamo, da bomo lahko že v kratkem kaj poročali v tem pogledu. To pomeni, da pridobiva SDZ potom njenih voditeljev in z njenim programom, na ugledu in upoštevanju.
99
*
neg
|C • • •
črn
u
Nabrežina, v začetku avgusta
Naš odgovor »Zaostalim pti« čem« je zadel v živo. To smo videli v Nabrežini sami, to vidi« mo v jokavem članku »Nekate« rim nabrežinskim gospem«, ki je izšel v petkovem »Pr. dnevniku«. Ne bomo se iz vami mnogo pre« rekali, ker če vam pade v glavo, da je sneg črn j— bo moral ta črneti do samih saj —. če vam to nese. Mi vemo, da je sneg bel, saje črne, da sneg je sneg, saje pa saje, za vas so saje, če treba sneg in narobe. To dokazujete v vašem članku vi sami. Krono v tem ste si postavili na glavo z vašim stavkom: »Danes ste tako nesramne, da očitate našim zw vednim ženam fašizem in črno uniformo, ko vsi dobro vemo, da so jo takrat nekateri bili prišit Ijeni obleči«. Ponavljamo besedi »nesramne« ,in »nekateri« iz tega stavka. V zvezi z vašim člankom
in posebno s tem stavokm, pribi« jemo, da smo mi zapisali zraven naše trditve o nošnji tudi bese« de: da so jo nosile do zadnje ure.
Sedaj pa nekaj vprašanj. Mi smo vam ponudili imena teh va« ših zavednih žena, danes vam ponujamo fotografije tudi »vaših zavednih mož«! Ako jih želite, vam jih pošljemo, pod pogojem, da jih priobčite v »Pr. dnevni« ku«. Tako bodo lahko tudi tov a« riši drugje občudovali, kako strumno so se držali ti »vaši za« vedni možje« v Mussolinijevih uniformah. Neverjetno gospodo« valne poze so tedaj zavzemali v družbi najhujših gerarhov, sedaj so neverjetno klavrni. Morda jim je bilo tedaj lepše?
Mi bi tega ne očitali, ker sami dobro vemo, kako je bilo pod fašizmom, toda gospodje tovari« ši, ste li zabili, kako so vaši gro« movniki in tudi vi »ta mičkeni«, dosledno oblačili naše poštene ljudi v fašizem, take ljudi, ki
oddaleč niso bili v fašjih do zad« nje ure ali pa sploh niso tam nikdar bili? Me smo torej ne« sramne, ker smo se upale očitati vašim jlenam fašizem do zadnje ure in to je /— gola resnica; kam sega pa vaša nesramnost, ko ste vi ta greh očitali — in ga še oči« tate — nam, ki nismo bili v faš« jih ali takim, ki so -bili ,tam le do njih dzključenja vsled neza« upanja? Če so bile »vaše žene« prisiljene obleči fašistične uni« forme, zakaj bi ne veljalo isto tudi za naše pristaše? Je morda bila tudi pod fašizmom dvojna mera? Ena za vas, ki vam vse dovoljuje; ena za pas, ki nam nič ne dovoljuje? Nekdanje antifaši« ste in sedanje prave antifašiste mečete v fašistični koš, samo za« to, da bi z njimi zatemnili vaše fašistično blato!	»
Prosimo ponižno, da bi nam milostno dovolili,	da	povemo
lahko tudi mi, kar	nam	je pri
srcu in kar je resnica. Ta prošnja je zelo potrebna, ker vaš članek pravi, da omenjamo Adoeta in B«ača, ki nimata s člankom ni« česar opraviti, da	naj	pustimo
borce v miru, da ni treba, da smo v skrbeh radi vaše krize itd. itd. Iz tega sledi, da si vi sami lastite pravico mahati po nas od vseh strani, me bi morale pa le molčati in odgovoriti le, kar jd vam ljubo. To je sicer vaša ljud« ska demokracija. Naša demokra« cija pa pravi: dobro besedo vrni z dobro besedo, krivično klofuto pa vrni s pošteno besedo, ki je močnejša, kot fizična klofuta.
Na podlagi naše demokracije vprašujemo:
1) Na vašo trditev, da upamo zastonj, da se bodete odpovedali Titu ali Stalinu, zakaj ste neka« teri zavrgli že Titove slike, ki so tvorile do sedaj v vaših domovih domače oltarčke, okrašene s cvetjem in počaščene s vsako« dnevno »molitvijo«? Zakaj ste, tovariša, taklo Jplloskali JVšdaliju, ko je tako malo prikrito govoril, kaj naj bo s tem našim ubogim Svobodnim ozemljem? Ste li plo« skali za priključitev k Togliatti« ju, k Italiji? Če ste zato ploskali ste torej vi tisti, ki jih vzhodna burja žene v laško naročje. V nedeljo, po mladinski prireditvi,
so vaši tovariši peli v slovenski Nabrežini himno »Non passa lo straniero«. Ste jo morda peli tu« di vi z ^ijimi? Nobeden od vaših rediteljev jih ni pri tem ustavil, že z ozirom na fratelanco bi jih moral, vsaj za pesek v oči.
2) Trdite, da smo mi v brez« domovinski organizaciji. Kako neki? Nismo morda mi tu doma? Nismo tu rojeni? Nismo tu bi« vajoči? Niso Trst in naše kra« ške vasi naša ožja domovina? Nam se vse dozdeva, da ravno pisec vaših člankov je lep prise« ljenec ali priseljenka tam izza Nanosa, ki ne ljubi niti svoje do« movine (drugače kaj bi tukaj iskala). Zakaj raje ne sodeluje pri( petletki, ko je tam vsaka ro» ka tako potrebna za nakladanje vagonov žita za tovariše v... Romuniji, j
3) Trdite, da ste celo agitirali (ravno nasprotno od groziti), da naj ljudstvo gre v Mavhinje! Sneg ,je črn... a tu vendar ni tako črn, ker ste naravnost uka« zali vašim odbornikom v Sv. Križu, Šempolaju in drugod, da morajo v Mavhinje, da razbijejo
in razženejo reakcijo ... (tudi tega očitka ste si sami krivi, kaj bezgate ravno tam, kjer vas naj« bolj boli).
4) Koliko nas je bilo ,v Mavhi« njah? Je li sneg trenutno bel ali črn — veste le Vi; mi vemo le, da je bilo razdanih v Mavhinjah 1054 naših lepih narodnih znač« kov. Morda bodete iznašli, da so nekateri imeli po 4 ali 5 znač« kov... ali sneg je sneg!
5) Kdor bi se, — ako se še kdo najde — vpisal v našo demokra« cijo, ni pri zdravi pameti — pi» šete vi. Hm! — Takih »matastih« (po naše) je zelo mnogo in jih bo vedno več! Tovariši! Ljudstvu se laže nekaj časa, laž Ima kratke noge. Včeraj smo bili pri vas fašista, ker ljubimo naš jezik, ker ljubimo našo domovino, ker lju« bimo naš narod; bili smo tudi iz« dajalci tega naroda in glej da* nes? Izdajalci, fašisti so Tito, Kardelj in njuna družba — vse to pravite vi in radio Moskva, »Pravda« in Kominform in kdo bi ne verjel taki množici.
6) Ugotavljamo, da ste XIII. bataljon le pomnožili. Hvale*
Stran 4.
DEMOKRACIJA
Leto II. - btev. 33
Fratellanza živo klije ...
Babič dan za dnem oznanja fratellanzo v »Primorskem dnevi niku«.
Vidali večet za večerom poje o fratellanzi v »Lavoratoru«.
Fratellanza vedno bolj živo klit je, kar dokazujejo tudi naslednji dogotki:
Vidalijevi fratellantje so vdrli v (zaplenjeno) vilo poglavarja titovskih fratellantov Babiča. Tam so se najedli, napili, naspali ter baje celo oskrbeli z zlatnino, luksuznimi torbicami in drugimi proletarskimi dobrinami — vse v znamenju fratellanze, katere se Babič ni mogel ubraniti drugače, ko du se je zatekel po pomoč k tako zasovraženi »imperialist ič* ni« in »protidemokratični« poli* ci ji...
V znamenju fratellanze so Pot gassijevi fratellantje na seji glav* nega sveta L’Al Sta najprej s stoli napadli, potem pa s seje in iz UAlS=a nagnali Babičeve frateb lante dr. Kukanjo, Deklevo in nekaj manjiih apostolov frateb lanze...
V znamenju fratellaze so Hat lijanski kominformovski sindikat listični fratellantje vdrli v ure: dniitvo »Primorskega dnevnika«, dvojezičnega glasila titovske frat tellanze, ter tam navzoče službe* ne zagovornike fratellanze ozme* rjali, obrcali in oklofutali. Neko žensko, fratellantko, pa so prot glasili za vlačugo.
Fratellantje iz tržaških zaporov so »Primorskemu dnevniku« pot slali dolgo (italijansko) pismo, v katerem ga dolže, da je izdaj frat tellanzo. »Primorski dnevnik« je to arestantovsko obsodbo v znat men ju neomajne fratellanze prit občil, seveda v italijanščini...
Na fratellanški veselici v Pat dričah 8. t. m. so kominformovski fratellantje izžvižgali titovskega fratellanta Slavca. Člana glavnega odbora osrednje fratellanške ort ganizacije UAIS Grmeka so najt prej nabili, potem pa izročili imt perialistični policiji, kateri so naročili, naj ga dobro preišče, ker ima orožje. Potem so Babičevi fratellantje nagnali z veselice Pot gassi ja in njegove fratellante. Pogassi in njegovi so zatem Babit ca in njegove po zvočnikih nat padli kot provokaterje in izdajah ce fratellanze...
Fratellanza napreduje... a Slot venec spregleduje ...
Britanski zastopnik je na donavski konferenci izjavil, da sovjetski osnutek glede plovbe po Donavi predstavlja reakcionarno nazadovanje v pojt movanju internacionalizma in mednarodnih pogodb. Izjavil je: •Brez dvoma je vsaka arza\>a svo* bodna v tem, da ne vzdržuje dot brih odnošajev z drugimi driava> mi. Vendar pa naj potem vsaj ne govori, da dela to v imenu svot bode.«
vredno! Sajast sneg se rad ta« li ... Tako hi lahko prebavili tu» di 'druge resnične očitke — saj so bili navedeni le zato. da se en* krat poboljšate. Vidimo, da vam je ljubše zaenkrat še lagati. Ljudstvo pa ve,	kaj je	res	in	kaj
ni res. Tudi	počasi	se	daleč
pride!
7) Nabrcžinke in Nabrežinci smo res potrpežljivi ljudje, vse pa do ene meje! Pred tremi leti nam jo tov. Ado obljubil na jav* nem sestanku, da pojde v Milan k bivšemu nabrežinskemu faši* stičnemu gerarhu in	da	bo	po
povratku navil	gramofon,	ki	bo
pel o vseh nabrežinskih izdajal« cih. Sel ,je, vrnil se, gerarha je našel — gramofona do danes še ni navil. Zakaj ne? Ker je med potjo to iglo nalašč izgubil, ker je pela čudne * reči o njegovih najboljših pristaših. Mi smo to iglo našli in če želi osvežiti spo« min za navitje gramofona, mu jo radi posodimo.
Ce vam je ljubo in drago pn prihodnjič še cel kup zanimivej* ših vprašanj. Iz tega lahko raz« vidite, koliko slabe volje vzbuja« jo vaši članki, bolje napadi, v naših vrstah. Kar naprej!
IZZA ZAVESE
Kobarid
X'aša šolska uprava kaj malo skrbi za šole v našem okraju. Pod zavezniki smo zmeraj godr« njali, da nič ne store za zboljša* nje šolskih razmer. Pa so vsaj nastavili dovolj učnih moči. Ime«
li	smo vedno pet učiteljic. Zad* nje šolsko leto pa sta bili samo dve, kar je za tako veliko in važ« no šolo mnogo premalo. Druge šole našega okraja imajo pa sa* mo po eno učno moč, tudi če je 60 ali več učencev. Za prihodnje šolsko leto nam obetajo sedem« letko. To je nova vrsta šole, ki ima sedem razredov, od katerih so zadnji trije enakovredni trem razredom srednje šole. Misel ni slaba, samo to se bojimo, da jo bodo pri uresničenju udarniško pokvarili kot marsikaj drugega.
Žaga
V	»Ljudski pravici« od pone« deljka smo brali, da so v vasi 2aga pri Tolminu odprli zadruž« ni dom. Pri Tolminu? Saj 30 km dandanes v času atomske bombe res ni veliko, a zakaj do* pisrtik ni dejal: Žaga pri Bovcu. Od Bovca je namreč oddaljena samo par kilometrov in je vedno spadala pod bovški okraj. Žaga pri Tolminu je kot da bi dejal: Stevcrjan pri Ajdovščini. Vidi sc, da so dopis skovali »pozna* valci« krajev v uredništvu »Lj. prav.«, ker domačih dopisnikov pač ne dobijo. — Poročati mora* mo, da je že pred časom umrl tukajšnji učitelj Cuder Anton, ki je bil doma iz Loga pod Man* gartom. V svoji domači vasi je prej tudi služboval. Nova oblast pa ga je postavila drugam, če* prav jo je vedno zvesto pod* piral.
Titove postojanke se majajo
Predsedstvo ljudske skupt ičine za Bosno in Hercegovino je odstavilo nekatere ministre, kar kaže, da gre za enake čistke, kot so jih nedavno izvedli v črnogort ski vladi, kjer je beograjska vlada odstranila 5 ministrov.
Pismo Slobodana Jovanoviča škofu Ireneju
Ob priliki izpadov, ki so jih izvestni časopisi priobčili proti dalmatinskemu episkopu lrineju, jo predsednik Jugoslov. odbora v Londonu Slobodan Jovanovič na* slovil nanj pismo z dne 2. julija, ki ga naprošeni objavljamo: Prevzvišenil
Jugoslovanski narodni odbor je z zadovoljstvom prcčital poslani* co, ki ste jo za praznik Kristuso« vega vstajenja naslovili na pt> svetu raztepene pravoslavne Sr* bc. Našim ljudem, ki v svojem trpljenju pričakujejo v prvi vrsti tolažilnih besed, ste hoteli okre* piti prepričanje, naj neporušno varujejo v opravičenost svoje borbe in upajo na konec svojih tegob.
V	tej poslanici ste izrekli pri* znanje vsem ljudem in skupinam, ki se dejansko trudijo vsak po svoji uvidevnosti in svojih mo* Čeh, da napreduje zadeva domo* vine in svobode. Ljubeznivo be* sedo ste posvetili tudi našemu odboru.
Širina pogleda, ki se ne da stis« niti v sektaški okvir, je napravila Vašo poslanico objektivno in u* činkovito.
Z obžalovanjem smo medtem dognali, da je Vaše velikosrčno pismo, tako iskreno krščansko in plemenito,, povzročilo, da jo neka kratkovidna skupina ljudi izvedla na Vas po časopisju vrsto na* padov.
Prepričani smo, da bodo te ne* premišljene in zlonamerne izpade
obsodili vsi pošteni ljudje. Vas pa ne bodo ovirali, da bi tudi v bodoče svoje krščanske in nacio* nalnc misije ne vršili z ono širo* kogrudnostjo, ki je tvorila in tvo* ri veličino Cerkve.
Priporočam sc Vaši prevzviše* nosti v molitev, prosim za nad« pastirski blagoslov in ostajam s spoštovanjem Vaš
vdani Slobodan Jovanovič.
Spor se zaostruje
V	ponedeljek 9. t. m. zjutraj sc je zbralo okrog 80 oseb, veči* jioma žensk, pred tiskarskim pod« jetjem v ulici Morrtecehi. Skupi* na je skušala preprečiti, da bi iz podjetja odpeljali 530 stotov ča« sopisnega papirja, katerega je bi« la dobavila Anonimna finančna druiba za mednarodne prevoze iz ulice San Nicolo 7. Časopisni pa* pir bi bili morali odpeljati, ker ga tiskarsko podjetje ni plačalo. Policija je razpršila demonstran* te.
Fratellanza ali „S’ciavi, ande a Lubiana“
Iz dneva v dan se bolj krha komunistično poslopje v Trstu. Babiču in Uršiču se je pripetilo, kar smo predvidevali: ostala sta sama. Točno tako kot je rekel tov. Vojmir:' »Generala brez voj« ske«. V obupu sta zatajila vsa »svetla« gesla, na katera sta pri* segala dolga tri leta. Edino ene* mu sta ostala zvesta, in to naj* bolj kvarnemu, najbolj nevarne* mu: fratelanci. Svarili smo leta in leta naše ljudi. Med nami Sloven« ci in Italijani ni mogoča nikaka fratclanca. Nismo nikdar bili in nikdar ne bomo »fratelli«. Možno je samo' sožitje, mirno, lojalno sožitje enega naroda z drugim v znaku • medsebojnega spoštovanja
enakih pravic To je stvarnost, drugo pa so samo več ali manj leninistično*marksistične utopije, kot to jasno dokazuje obnašanje komunističnih »fratcllov«, ki so si od danes do jutri obrnili hrbet: izpolnili so namreč nalogo pred* straž italijanskega nacionalizma, ki se je vrinil kot trojanski konj
v	naše vrste. Danes pa vpijejo slov. komunistom: »S’ciavi, andc a Lubiana!« Babič, Uršič, Vojo in drugi bivši vodje, to so sadovi vaše inteligentne politike!
Promet v pristanišču
Dne 8. t. m. sta prišla v trža* ško pristanišče dva parnika z raznim blagom in potniki. Prvi je bil italijanska motorna ladja »Maria Vittoria«, ki je prišla iz Carigrada, drugi pa brit. parnik »Vasco« iz Barija. Tekom ‘istega dne pa je zapustil tržaško pri* stanišče ameriški parnik »Cotton State«, kf je namenjen v Genovo.
Varščina
Zavezniška vojaška uprava je izdala odlok štev. 310, v katerem je predpisana začasna varščina vseh iznajdb, načrtov, ki niso za« ščiteni s posebnim patentom ali z uradno predloženo prošnjo, ki jih bodo razstavili na tržaškem velesejmu za leto 1948.
Radio Trst II
RADIO TRST — POSTAJA II. (na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo). DNEVNO: 7.30 — 8.00, 11.30
— 14.30, 17.30 — 24.00.
OB NEDELJAH: 7.30 — 8.30, 9.30 — 14.30. 16.30 — 24.00.
POROČILA :	ob 7.45, 12.45,
19.45, 23.15.
DNEVNI PREGLED TISKA : dnevno ob 14.00 uri.
NEDELJA, 15. AVG.: 9.30 Kmetijska ura. — 13.00 Glasba po željah. — 14.15 Komorni zbor.
— 17.00 To, kar vsakdo rad po* sluša. — 18.00 Sprehodi po po* deželju. — 20.00 Olimpijska kro* nika. — 20.10 Beethoven: Eroica.
— 21.00 Vesela ura. PONEDELJEK, 16.: 17.30 Kon«
cert v miniaturi. — 19.00 Sloven* ščina za Slovence. — 20.00 Olim« pijska kronika. — 20.10 Poje Al« možlin Olga. — 21.00 Madamc Buttcrfly * Opera v 2 dejanjih.
TOREK, 17.: 13.00 Glasba za 4 klavirje. — 18.15 Brahms: Klavir* ski koncert. — 19.00 Angleščina po radiu. — 20.00 Poje Dušan Pertot. — 21.00 Pester večer. —
21.45 Slovenski vokalni kvintet.
SREDA, 18.: 12.10 Operne me« lodije čeških skladateljev. — 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Tehnika in gospodarstvo. — 19,00 Mladina * tvoja pot: zgodovina fotografije. — 20.30 Trst od Karla VI. do 1848.	—	22.30	Večerne
melodije.
JČETRTEK, 19.: 13.30 Priljub« Ijene melodije slovanskih kom« ponistov. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 19.15 Komorni zbor.
— 21.00 Radijski oder * V vrtin* cu vesti.
PETEK, 20.:	12.10 Pesmi slo*
venskih skladateljev. —	13.00
Glasba po željah. — 18.15 Čaj* kovskij: Simfonija st. 6 v b mo* lu. — 19.00 Angleščina po radiu * posebna oddaja ob priliki za* ključka tečaja. — 20.30 Mojstri besede. — 21.45 Pravljica za od* rasle.
SOBOTA, 21.: 12.15 Slovenske narodne pesmi. — 19.00 Oddaja za najmlajše: Deklica in medved.
— 20.30 Trst od Karla VI. do 1848. — 20.45 Simfonične pravlji* ce. — 21.15 Pester spored sloveni skih narodnih.
^esfi 5. §o ciškecjci
Slov. Alojzijevišče
»Slov. Alojzijevišče« v Gorici bo delovalo tudi v novem šolskem letu, čeprav niso v Rimu še nič končnoveljavne-ga ukrenili glede vrnitve zavoda prejšnjim lastnikom.
Pozivamo vse domače rodoljube, da ta naš edini vzgojni zavod podprejo z darovi v blagu in denarju da se bodo lahko tudi ubožnejši dijaki v njem vzgajali. Starši pa naj svoje dijake za novo šolsko leto čimprej priglasijo. Tudi lanski gojenci morajo vložiti prošnje za sprejem.
Romanje na Barbano
Na praznik brezm. Srca Marijinega v nedeljo 22. avgusta priredi Dobrodelno društvo v Gorici romanje na Barbano za člane in nečlane. Kdor se želi udeležiti, naj se zglasi v pisarni IMjrodelnega društva v Gorici Riva Piazzutta 18-1. do srede 18. t.m. Odhod bo zjutraj ob 6. uri s Travnika.
ČITAJTE »DEMOKRACI |0*
Zakaj so občinske volitve preložene
Kakor znano, je gospod prefekt izdal v četrtek 5. t. m. odlok, s katerim je občinske volitve, ki jih je prej razpisal za 5. septembra, preložil na imesec oktober, ne da bi določil točnejši datum. S tem se čutimo prizadete vsi .tisti, ki smo se za volitve 5. septembra že pripravili.
Povejmo prav odkrito, da se z odlokom g. prefekta ne strinjamo, ker Slovenska demokratska zveza ni bila niti klicana k posvetovanju za odložitev in ker so na odložitev volivale mahinacije . gotovih italijanskih krogov proti Slovencem. Za dokaz navajamo dejstvo, da sta tako »Lunedi« kakor »Voce libera« pozivala italijansko javnost nai si postavi skupno nacionalno listo proti Slovencem. Goriški župan je poslal posebno pismo nekaterim italijanskim strankam (ki ni bilo objavljeno) in jih povabil, na posvetovanje na županstvo. Nato je bilo objavljeno, da se vse stranke
strinjajo za odložitev, in za zunanji vzrok so navedli, da je veliko število volivcev na počitnicah in bj se 5. septembra volitev ne mogli udeležiti. V resnici so se z odložitvijo strinjale le nekatere in samo nekatere italijanske stranke, in danes ugotavljamo, da niso bile vabljene na sestanek Slovenska demokratska zveza, Movimento Sociale Italiano, Demokratična fronta Slovencev in italijanska komunistična stranka. Izgleda, da ni bila vabljena tudi ena neodvisna italijanska struja, ki misli pri volitvah nastopiti samostojno.
Kljub temu je gospod pre> fekt zahtevi ugodil, čeravno je bil prvotno temu nasproten, kakor smo iz gotovih virov zvedeli.
Ozadje vsemu temu je treba menda iskati v dejstvu, da si neka stranka ne upa na dan s svojo samostojno listo in je zato še enkrat skušala preslepiti italijansko javnost s »slovensko nevarnostjo«, čeravno dobro ve, da ostanejo Slovenci tudi pri najboljšem uspehu vedno v manjšini. Tista stranka pa bi rada kljub vsemu imela svoje zastopnike v občinskem svetu. Proti tej želji nimamo sicer ničesar, moramo pa obsojati njene metode proti Slovencem, ki imajo kot italijanski državljani vse pravice nastopiti pri volitvah z namenom, da si demokratično in po zakonu izvolijo svoje zastopnike v občinski svet. Na eni strani se z besedami in na papirju zagotavlja, da imajo manjšine vse pravice, na drugi pa se uporablja vsaka prilika, da se jih napada in s tem moti mirno sožitje s sodržavljani italijanske narodnosti. Zato protestiramo proti preložitvi volitev, ki je nedemokratična ' in naperjena — po izjavah
1	listov — proti Slovencem.
Mi smo našo listo vložili in zahtevamo, da se to dejstvo upošteva, ko bodo volitve razpisane za mesec oktober tako, da nam ne bo treba še en-
I	krat zbirati podpisov. Vsaj toliko razumevanja lahko zahtevamo od oblasti, ki je dolžna ščititi koristi in braniti pravice vseh italijanskih državljanov, tudi tistih, ki go* vorijo slovenski.
-
Čez morje gredo
Od 1. do 8. t.m. so odplule tri ladje, ki peljejo naše begunce v Argentino: dve iz Neaplja, ena iz Genove. Četrta ladja je odpe* ljala 250 mladeničev in deklet pa
v Kanado. Čez morje gre sedaj skupno okrog 1500 naših ljudi. — Srečno vožnjo v mirne kraje, na koristno in plodno delo in sreč* nejši povratek.
Poštnina se je podražala
Zli. avgustom je stopila v ve* ljavo nova poštna tarifa. Na pismo do 15. gramov teže treba staviti znamko za 15 lir. na dopisnico
12	lir, na ekspresna in priporoče* na pisma pa 50 lir.
Sirote - brez glave
Odkar je na zadnjem kongresu italijanskih levičarskih socialistov
—	Nennijeva skupina — v Ceno*
vi slednji doživel poraz in so prevzeli vodstvo straitke možje, ki niso tako brezpogojni zago« vorniki tesnega komunistično« socialističnega sodelovanja kot on, je politična javnost z rado* vednostjo pričakovala, kako se bodo razmere razvile. Splošno mnenje je bilo, da se bo debelo prijateljstvo, ki je vezalo To« gliattijevce in Nennijevce kljub komunističnim naporom ohladi*
lo.	Tako se je tudi res zgodilo. Zadnje dni je imelo predsedstvo »Ljudske fronte« v Rimu posve* tovanja, na katerih je bilo po
dolgotrajnih posvetovanjih konč*
no sklenjeno, da se fronta razpu* sti, ker njen program n* odgovar* ja sedanjim potrebam. Določeno
je bilo samo, da se bodo stranke, ki so tvorile »Ljudsko fronto« a Garibaldijevo glavo fcot svojim znakom, v slučaju potrebe dome* nile glede kakega skupnega na* stopa. Druge povezanosti med temi skupinami ni več. Med ža* lujočimi sirotami so tudi sloven* ski komunistični frontaši s sra* mežljivo »Sočo« vred. Zatekli so se pod Garibaldijevo glavo in se* daj so brez patrona in zaščitnika. Kam naj se obrnejo v borbi za svoje množice in v obrambi slo* venskih narodnih pravic? Zgubili so glavo doma in zgubili so glavo glavači v Rimu. Jerum, jerum ...
Taki so fantje od fare
Pred dnevi sem po svoji časni* karski dolžnosti kupil »Primorski dnevnik«, da si ogledam njegovo vsebino in pripravim primeren odgovor, če bi kako grobo natol* cevanje to zahtevalo. Korakal sem preko Travnika in bil za* topljen v prebiranje, ko se vzdra* mijo ostri opomini: »Proč s »Pri* morskim dnevnikom«, dol s ko* munizmom«! Preden sem se prav zavedel, so švignili mimo mene trije kolesarji, ki me pa niso smatrali za vrednega, da bi se ozrli, ko sem veselo presenečen strmel za njimi.
Urednik.
P0ZIT!
Pozivamo vse upokojence (pen-zionlste), ki so prišli iz priključenega ozemlja in spadajo pod goriško pokrajino (staro in novo), naj se v njihovo dobro nujno zglasijo v pisarni na Placuti (Riva Piazzutta štev. 18). S seboj naj
Crinesejo penzljsko knjižico. Ore za orake, ki jih bomo ukrenili pri vladi, da pridejo do izplačila pokojnine.
Urnik trgovin 14., 15. in 16. avgusta
V soboto 14. t. m. bodo trgo* vine z jestvinami, mesnice, pe* karije, mlekarne, trgovine z ze* lenjavo in kurivom odprte do 20. ure, vse druge trgovine bodo za* prte ob enih popoldne. V nedeljo 15. t. m. bodo mlekarne odprte, dokler bodo imele kaj mleka, cvetličarne pa do ene ure, vse druge trgovine brez izjeme bodo zaprte.
V pondeljek 16. t. m. bodo mlekarne odprte, dokler bo mle* ko, pekarije in trgovine z zele* njavo z zdenjadnim trgom bodo zaprle opoldne; mesnice bodo odprte od 7. do 11. ure. Vse osta* le trgovine zaprte.
Ameriško letalstvo
Ameriško letalstvo razpolaga vsak dan z večjim številom vele* trdnjav »B 29«. Veletrdnjave predstavljajo danes tako moč, da bi mogle Združene države napa« sti kakršno koli državo na svetu.
V Združenih državah je danes 30 skupin veletrdnjav, 3 so v V e* liki Britaniji, 1 v Nemčiji, 1 na Guamu, 1 oddelek pa na Aljaski. Veletrdnjave »B 29« napravijo lahko brez pristanka 8 tisoč kilo« metrov. V zadnjem času je pa ameriško letalstvo prejelo že prve veletrdnjave »B 36«, ki ima* jo možnost, da preletijo 16 tisoč kilometrov, ne da bi sc ustavile.
V prihodnjih mesecih bodo Združene države zgradile nadalj* njih 27 letalskih skupin, v kate* rih bodo določili letala vrste »B 37« in »B 50«. Ta letala bodo bolj nagla ter bodo imela večjo avtonomijo kot pa veletrdnjave »B 29«.
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Dva Kozanca, vsak po 500 =
| 1000: inž. Slivnik Herbert prcpla*
i	čilo 310; krožek prijateljev iz T. mesečno 300, 500, 500, 300, 300. 300, 200. 200, 300, 300	3400 L.
Vsem iskrena hvala !
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici