L E K T I V A i T 7 A >G R A D I $< Leto 5. — Št. 30 J J J J Ljubljana, oktober 1960 { I I 1 T I Športno tekmovanje Gradisa ni združilo samo športnike, temneč tudi ustvarilo razgibano razpoloženje, ki je začelo že na predvečer, za- ključilo pa še pozno za tem, ko so bili razglašeni končni rezultati in razdeljene nagrade najboljšim ekipam in tekmovalcem. Športniki Gradisa, zbrani z vseh vetrov, so se spoznavali med seboj, že pred tekmovanjem, pa na tihem ocenjevali drug drugega — kdo bo močnejši, iznajdljivejši, borbenejši, kdo bo komu prevzel častno tekmovalno lovoriko. Ni bilo malo takšnih, ki so na. tihem kovali tbojne načrte*. Vsak po svoje je računal, da bo naslednja dva dneva ukanil svojega nasprotnika in dosegel čimboljši uspeh. Vmes pa je odmevala pesem. Celjski fantje so prispeli o Ljubljano s __ kompletnim tamburaškim zborom in ^ :-------------------------------------------------------------na dvorišču centrale Gradisa o pe- tek zvečer organizirali kar koncert v malem. Prijetno je donela glasba, ubrana s strun tamburic tn kitar ter skrbela za dobro razpoloženje. Zares dobra domislica in zatorej vse priznanje Celjanom. S tem so pokazali, da se da prav lepo povezati šport s kulturnim razvedrilom, ki ima o našem družbenem življenju pomembne vrednote. Imeli so veliko hvaležnih poslušalcev, ki so jih nagradili za njihova izvajanja. In po tekmovanju? Na razsežnem vrtu naše restavracije »Ilirija* so se zbrali številni člani kolektivov k razdelitvi nagrad. Kot bi nekdo odredil, vsaka delovna enota zase-brez prave povezanosti. No, to ni bilo najbolje, saj so vendarle živeli dva dni skupaj. A ko je spet zadonela vesela pesem, smo prisluhnili, mnogi pa so »poprijeli* za veselo Minko »uglašenimi* Kapi jem. Pircem, Zaj-škom in Narandžo, po znanem slovenskem reku »zgledi vlečejo*. To je privedlo do razgibanosti in med delavci je zavladalo lepo tovariško vzdušje, dokler niso prišli uslužbenci restavracije ter s ključi »napooedalict da se je približal čas razhoda. Kar. obžalovali smo, da, je vse tako hitro minilo in da bo jutri, se pravi naslednji dan spet poprijeti za delo o produkciji ter tako doprinesti svoj delež k delovnim uspehom našega razsežnega pod jel ja. ' Toda vesela pesem na predvečer, in prav tako ob zaključku je ustvarila trdno vez med člani naših delovnih enot, ki so preživeli skupaj dva dneva, polna športnih dogodivščin, razburljivih trenutkov in zagrizenih borb, kot da bi tekmovali t» produkciji za čimvečjo storilnost, viti, da smo le šli nekoliko predaleč pa seni trdno prepričan, da bodo po ske enote niso sanio organizaci jska biliziranim organizacijskim enotam Nekaj pa smo znova pridobili. Ne- in tako rekoč pojedli velik del sicer nekem vmesnem razdobju pač vse oblika za delitev mastnih zaslužkov, in njihovim delavskim svetom znat* ko zagotovilo, nek napotek: ne samo tako potrebnih skladov. naše edinice aktivne in da jih po- ampak tudi oblika, ko bo slabo po- no večje pravice in s tem gmotno trdo delo, razdeljeno na 8-urne de- Obenem smo ugotovili, da naša teln y ukrepi ne bodo več priza- slujoča ekonomska enota prejemala osnovo upravljanja. Predloženi laonike od tedna do tedna. Tudi raz- došedanja praksa finančnega prika- deli. miimimalne plače hkrati, kobododru- ukrepi že v tem smislu dajejo njih vedrilo je potrebno, pa naj bo to ha ■ * 1 1 * - i i*i * i " * i i i _ t z — * r. -yi n i» v* ✓» I w NOVO NAČELO v nagrajevanju Na svoji seji 15. septembra je začasno izplačevanje tega dodatka Upravni odbor našega podjetja raz- vsaj delno zadržati. Če pomislimo, pravljail in sklenil predložiti v raz- da nagrade na podlagi periodičnega pravo kolektivu in nato Delavske- ocenjevanja predstavljajo ekviva-mu svetu spremembo Pravilnika o lent za delo po učinku in presežki nagrajevanju na podlagi periodične- ekonomskih enot dejanske zasluge ga ocenjevanja in Začasnega pra- njih samih, 10 % akordni dodatek vilnika o ekonomskih enotah. Pred- pa po svojem bistvu predstavlja ložene spremembe so po svojem delitev »plač nad plačami po tarif- so po bistvu izredno pomembne in predstavljajo uvedbo važnega elementa v naš sistem razdeljevanja osebnega dohodka. Zakaj pravzaprav gre? V prvi polovici letošnjega leta smo v primerjavi z istim razdobjem lan- nem pravilniku«, kakor smo to včasih imenovali. Ta dodatek je po svojem bistvu izmed vseh navedenih treh izplačil torej pravzaprav še najman j upravičen. Do določene meje upravičen ugovor za take meie je ta, da pogoji za dosego dobička skega leta izplačali v raznih oblikah niso povsod enaki in da so ponekje za 123,7 % več osebnih dohodkov kot cene boljše, ter torej ni vedno zaslu-lani. Pri tem pa smo dvignili reali- ga ali krivda kolektiva edinice, če zacijo na opravljeno uro le za 21 %, doseže visok ali prenizek »dobiček«, dasi je v tem produktu vsaj svojih Držil Vendar to velja za posamezna 7% pripisati dvigu cen gradbenega podjetja med seboj še veliko bolj materiala. Kljub ugodnim rezulta- in v večjem obsegu. In vendar naša tom pri opazovanju produktivnosti praksa to dopušča. Mnenja sem, da našega dela moramo vendar ugoto- je tak ukrep zelo umesten, obenem GMDiS 1 Predlog zn novi znak našega podjetja. Osnutek je izdelal tov. ing. Milan Arneš no bolj navzdol, v pristojnost niž- čem Pravilniku o delitvi čistega dojim organom upravljanja. Ekonom- hodka zelo ver jetno dati našim sta- zovan ja poslovnega uspeha pod ime- y(,s razvoj določevanja in delitve ge delile presežke. Smer razvoja gre usodo v njihove lastne roke. nom »finančni uspeh« nikakor več osei)nesa dohodka gre pri nas ved- v to smer, dia bomo v našem bodo- Ing. Jože Uršič ne ustreza potrebam in praktično vara člane kolektiva in celo vodilne uslužbence. Po dosedanji praksi prikazovani »dobiček« je tako obremenjen z raznimi družbenimi obveznosti po tarifnem pravilniku, da šele izkazanih 7—8 % dobička zagotavlja pokritje vseh naših obveznosti in izdatkov. Jasno je, da je bilo nujno začeti posamezne organizacije enO'te bilansirati tako, kot to delamo po veljavnih predpisih za vse podjetje in da začnemo^ za vsako edinieo prikazovati doseženi doprinos v sklade »nerazporejenih« sredstev. Pri tem pa se je pokazalo, da so nekatere naše edinice v bilanci pokazale minus in če bi bile samostojna podjetja, bi kot taka prišla v prisilno upravo, Kaj je torej bolj logičnega, kot predlog, da izplačuje svoje člane oziroma da more izplačati osebne prejemke le do tiste mere. do katere je tudi ustvarila sredstva. Odtod torej predlog, naj se doseženi presežki uspehov ekonomskih enot in pa nagrade na podlagi periodičnega ocenjevanja izplačujejo le, če je organizacijska edi-nica tudi ustvarila zato potrebna sredstva. Ta ukrep je sam po sebi zelo drastičen in v določenem primeru lahko pomeni znatno zmanjšanje osebnih prejemkov članov nekega kolektiva. Pri tem pa ne smemo pozabiti na še eno važno določilo v sistemu našega razdeljevanja osebnega dohodka. Pri nas smo svoj čas v interesu pospeševanja dela po normi usedli za tiste, ki delajo po učinku, 10% dodatek. Ta dodatek predstavlja najbolj bistveni element pri doseženem povečanju osebnih dohodkov, ker danes praktično vse delamo v akordu. Pri teni pa zaskrbljuje dejstvo, da so povprečni akordni presežki po edinicah zelo različni in da očitno ne uporabljajo povsod istih meril. K tako neupravičeno izplačanim prejemkom pa dodajamo še 10% dodatka. Zlasti v ogroženih edinicah je zato bolj zaostriti vprašanje akordnih cen in se tako točno držati veljavnih akordnih cenikov. To 10%'dodatek pri nas izplačujemo vsak mesec skupaj s plačami in ga za nazaj praktično ne moremo odtegovati. Vendar bodo morali delavski sveti posameznih edinic razmisliti tudi o tem, če ne bi kazalo športnih igriščih pesmi. ali pa ob veseli Sistem nagrajevanja je bil predmet že neštetih razprav, člankov in debat. Celotni naš sistem čimpravičnejše delitve ustvarjenega dohodka zato ni nekaj stalnega, temveč gre svojo razvojno pot, podvržen je drugim spremembam, ki pa vse služijo samo enemu cilju: čimpravil-nejše stimulacije za izvršeno delo po učinku in trudu posameznikov, ki ga v svoje_ delo vlagajo. Pri akordiranem delu je manj sprememb, saj so norme že precej dognane in se spreminja, jo samo zaradi spremenjenih postopkov pri delu, merjenje enot izvšenega dela pa je tudi v gradbeništvu mogoče, čeprav težje kot v industriji, kjer je tehnološki proces in končni proizvod stalnejši. Pri določevanju učinka za člane kolektiva, ki po značaju svojega dela ne morejo biti obračunani neposredno po enoti njihovega dela, ker se le-to ne da količinsko meriti, pri katerih torej določujemo njihov učinek in prizadevnost po našem sistemu ocenjevanja, pa je postopek še vedno dasi v osnovi dognan, v posameznostih podvržen resnim napakam, ker traja pogostejše odpravljanje ali izpreminjanje posameznih osnov za ocenjevanje. Tako kot je merjenje učinka pri akordu neodvisno od subjektivne ocene tistega, ki učinek ugotavlja, saj je to računsko dognan podatek, moramo težiti tudi pri našem sistemu ocenjevanja za tehnični in ostali kader k načinu, ki ugotavlja delo posameznika po postavljenih kriterijih na računski osnovi, neodvisno od subjektivne ocene. Kriteriji, po katerih ocenjujemo, morajo torej biti izbrani tako, da je možno za vsakega od ocenjevalcev ugotoviti rezultat nesporno po evidenčnih podatkih. Cim manj mora biti takih meril, ki jih mora komisija oceniti brez dokumentacije kot n. pr. marljivost, pridnost, vestnost itd. Saj so to tudi osnove, ki pravzaprav ne bi smele služiti za osnovo višjim dohodkom, temveč morajo take lastnosti biti osnovna svojstva vsakega člana kolektiva. Naš sistem ocenjevanja bo torej treba še precej izbrusiti in dopolniti, da bo prenesel kakršnokoli kritiko. Tak kakršen je, pa služi svojemu namenu le začasno, dokler pač ne bomo mogli odpraviti njegovih napak. Sistem ocenjevanja obstoji iz dveh ocenjevalnih faz: ocenjevanja posameznikov, ki ga izvrši ena izmed ocenjevalnih komisij po osebnih merilih in ocenjevanje uspeha edinic, ki s korekcijskim faktorjem vpliva na neposredne prejemke organizatorjev proizvodnega procesa, torej upravičencev na tako imenovani »A« listi. Pri neposrednem ocenjevanju bo treba torej še veliko dela, do bodo merila ustrezala gornjim primerjavam, saj je komaj 30 — 60 % možnih točk osebnega ocenjevanja rezultat računskih podatkov in 40 — 70 % kriterijev vezano na direktno ocenjevanje. Nepopolnosti statistične službe pa mnogokrat onemogoča izračun računskih osnov celo tam, kjer bi to bilo možno. Torej ponovni pregled in eventualna sprememba nekaterih meril ali kriterijev, kot jim pravimo, ter izboljšanje statistične službe bostti šele sistemu pripomogla do polne veljave. Naš cilj pa mora biti, da ./O vsaj 80 % možnih točk pri ocenjevanju dela posameznikov rezultat računskih podatkov o njegovem delu in le preostalih 20 % ocenjenih od komisij in predpostavljenih. Mnogo bolje pa so že dognani kriteriji in način ocenjevanja uspeha ednic. Tu že preko 80 % točk temelji na izračunanih podatkih. Treba bo samo še dopolniti kriterije same, ki morajo zrcaliti splošne interese podjetja, ki morajo zagotoviti prednost tisti edinici, ki bolje izpolnjuje svoje proizvodne naloge po smernicah, veljavnih za podjetje. Pri nadaljnjem razvijanju sistema smo tu napravili nekaj korakov dalje predvsem pri edinic, ki smo že za naslednje ocenjevanje tem drugem ocenjevanju, torej ocenjevanju spremenili dva kriterija in dodali novega. Naj jih na kratko karakteriziram. 1. Dosedanji kriterij ustvarjenega dobička smo spremenili v kriterij: prispevek v sklade podjetja. Ta sprememba, ki je posledica polletne bilance in njene analize, je bila nujna, ker smo ugotovili, da so pozitivno oceno za finančni uspeh dobile edinice, ki so sicer ustvarile »dobiček*, ki pa kljub temu, obračunana kot samostojna celota, niso v sklade podjetja prispevale ničesar. Nasprotno, iz skladov celo pobrala tisto, kar so druge edinice vanjo prispevale. Pri oceni finančnega uspeha edinice moramo torej najprej iz njenega dohodka poravnati tudi vse obveznosti družbe, potem se šele lahko ugotovi ostanek, ki ga lahko smatramo kot finančni uspeh edinice in bo lahko razporejen za potrebe skladov podjetja in povečanje prejemkov članov kolektiva. Po analizi polletne bilance pa je bilo ugotovljeno, da nekaj edinic pri takem obračunu kljub navideznem finančnem uspehu niti ne more poravnati iz svojega dohodka svoje obveznosti do družbe, kaj šele, da hi izplačala dopolnilne plače. Za pozitivno oceno p« tem kriteriju bo torej odslej služil popoln obračun edinice z upoštevanjem družbenih dajatev, ki mora biti pozitiven. Da se da tem kriterijem še večji poudarek, so za negativni rezultat določene negativne točke za edinieo. jJrugi spremenjeni kriterij je tisti, ki obi ravnava oddajo dela. Doslej so prisojali po tem kriteriju edinici točke samo po višini odstotka oddanih del v akord. Sedaj smo dosegli na teni področju že tako ugodne rezultate, približali smo se že gornji meji oddaje del v akord in lahko naše napore usmerimo že na drugo zahtevo, to je, da kvantitativni zahtevi pridružimo kvalitativno, da morajo torej biti akordni dogovori čim solidiiejši. Pri visokem povprečju akordnih presežkov, pa gotovo ne moremo govoriti o kvalitehii oddaji del v akord, posebno če so skoraj vsa dela akordirana. Povprečje 140%, 150% itd. kažejo na nepravilno postavljene akordne cene. Da se da poudarek tudi kvaliteti, je nov kriterij za ocenitev količnik iz odstotka del v akordu in odstotka povprečnega doseganja norm. Čimvišji bo odstotek’ del v akordu in čimvišji odstotek doseganja norm, boljša bo oceno edinice. Tak kriterij je tudi v popolnem skladu z dejstvom, da niso akordirana samo dobra dela, temveč tudi dela, ki se ne dajo visoko presegati. Tretja sprememba v ocenjevanju edinic je merilo discipline pri izpolnjevanju rokov za odda janje situacij in za poročanja glavnih statističnih podatkov, potrebnih za redno poslovanje podjetja. Do tega je privedla nujnost, da zaostrimo disciplino pri oddajanju situacij investitorjem, kar je prvi pogoj za ažurno dotekanje sredstev v podjetje in normalno poslovanje. Prav tako pa je potrebno zaostriti redno sporočanje statističnih podatkov, ki služijo bodisi zbirni poročevalski službi podjetja navzven ali interno organizacijskim potrebam. To so torej nove spremembe v našem sistemu ocenjevanja, ki bodo služile že pri ocenjevanju tričetrtletnega dela. Kot sem že v uvodu povedal, se bomo morali energično lotiti korektur tudi glede osebnega ocenjevanja in tako naše delo na tem področju izboljšati in približati cilju, ki mu naš sistem ocenjevanja služi — nagraditi vsakega po njegovem delu. Cim pre-ciznejši bo sistem čim manjši ho vpliv subjektivnega ocenjevanja in čimvečji delež preciznih statističnih podatkov, tem manj ho negodovanja, kritike in tem večji bo uspeh našega poslovanja. Ing. Alfred Petelin m MESEC n ■ Centralni obrati Ljubljana. Na pobudo sindikalne podružnice so organizirali seminar za člane delavsk. sveta Na seminarju so razpravljali o osnovnih nalogah organov delavskega samoupravljanja in tudi o nagrajevanju ter novem tarifnem pravilniku. Centralni obrati naj bi imeli svoj tarifni pravilnik, ki bi sestavljal del celotnega pravilniku. — Prostovoljnega dela za počitniški dom v Poreču se je do danes udeležilo 40 članov kolektiva centralnih obratov. Skupno so napravili 285 prostovoljnih ur. — Sodeč po poročilih je najbolj delovna komisija za varnost pri delu v centralnih obratih. Komisijo vodi tov.. Ludvik Šnajder. — Na zadnjem sestanku delavskega sveta so razpravljali o varnosti pri delu ter med drugim sklenili, da delavcem, ki ne bodo uporabljali zaščitnih sredstev in bodo dobili v oko tujek, ne priznajo bolniške hranarine. Predvsem pa bodo temeljito raziskali nesreče, ki nastanejo zaradi pijančevanja in nesreče na domu. — Delavski svet je izvolil komisijo za odprodajo starega nekoristnega materiala. V komisijo so imenovani: Jože Repše, Janez Zupan in Janez Mlinar. Izvolili so tudi komisijo za sestavo in pripravo novega tarifnega pravilnika. Nekateri člani so predlagali, da naj se nagradi tiste člane kolektiva, ki med letom niso niti enkrat bolovali. Seveda bodo o tem predlogu razpravljali na enem izmed prihodnjih zasedanj. I- ■ Celje —• Sindikalna podružnica je sprejela obširen program dela ter pričela z uresničevanjem sklepov sindikalnega odbora podjetja. — Na zadnji seji sindikalne podružnice so razpravljali o volitvah delavskih svetov v ekonomskih enotah. To so povsem novi organi delavskega samoupravljanja pri nas. V Celju nujno potrebujejo osebni avto. Čeprav si na letošnjih športnih igrah iz Celja niso priborili nobenega pokala, so sklenili, da bodo že sedaj začeli s sistematičnim delom v pripravah za prihodnji športni dan. Športniki posnemajte jih! Člani podružnice so že začeli z zbiranjem odpadnih vreč. Seveda se vse zbiranje vrši preko skladiščnikov. ■ Kranj — Na predlog sindikalne podružnice so v Kranju razdelili določeno kvoto za nagrade 14 članom kolektiva v skupnem znesku 121.000 din — bruto. Prečitali so tudi poročilo * o delu stanovanjske komisije, kjer je razvidno, da ima komisija evidentiranih 58 prosilcev, od teh je izredno kritičnih 19 primerov. ■ Obrat gradbenih polizdelkov — Na zadnji seji upravnega odbora so sprejeli poslovnik o ekonomskih enotah. Sindikalna podružnica je predlagala, da se nagradijo vsi člani betonarne, ki so letos odšli v pokoj. ■ Kranj — Za dopisnika v Gradisov vestnik je bil izvoljen tovariš Pavel Jeločnik. Upamo, da se bo kaj kmalu (urlasil. Gradbena operativa Slovenije: Gradis Povprečni zaslužki so pri našem podjetju Za naše delo v prvem polletju tega leta je značilno nadaljnje povečanje realizacije na opravljeno delovno uro, ki do določene meje izraža tudi elemente produktivnosti dela. Naše podjetje je izvršilo postavljeni plan in je ob polletju bilo za kakih 10—15 dni pred planom. Pri tem pa je število zaposlenih v našem podjetju padlo, še najboljši bene aperative Slovenije. V teh številkah je predstavljen Gradis letos s 17.3 %, dočim je bil lani udeležen z 21.6 %. V priloženi tabeli dajem nekaj primerjalnih podatkov. V številkah celotne operative seveda delež Gradisa znatno vpliva in, če bi od skupnih številk združenja Gradisove številke odšteli, bi bile številke še znatno večje. Pokazatelj 1. Celotni dohodek Združenje milijonov din Gradis 2. Število izvršenih ur Združenje 1000 ur Gradis 3. Celotni dehodek na Združenje elekt. uro din Gradis 4. Število zaposlenih Združenje oseb Gradis 5. Število efekt, ur na zaposlenega 6. Celotni dohodek na zaposlenega din 7. Cisti dohodek milj. din 8. Čisti dohodek na efekt, uro din 9. Osebni dohodek milj. din 10. Bruto oseb. dohodek na efekt, uro din 11. Bruto oseb. doli. na zaposlenega na mesec din 12. Celotni dohodek na 1 din oseb. dohodka din 13. Skladi podjetja milj, din 14. Skladi podjetja na efekt, uro din 15. Davek din Združenje Gradis Združenje Gradis Združenje Gradis Združenje Gradis Združenje Gradis Združenje Gradis Združenje Gradis Združenje Gradis Združenje Gradis Združenje Gradis Združenje Gradis 16. Davek na efektivno uro din Združenje Gradis daleko bolj pa je padlo število izvršenih ur. Urni zaslužek našega delavca je narastel v primeru s prvo polovico lanskega leta za 23.7 %, bruto osebni dohodki na zaposlenega pa za 15.6%. Za našo polletno bilanco je v primerjavi z lanskim polletjem značilen znaten padec skladov, zlasti pa skladov skupne porabe. Zanimivo bi bilo slišati, kakšne so naše številke v primerjavi s povprečnimi številkami celotne grad- I. polletje I. policije Indeks Združenje 1959 1960 1959-1960 Gradis 14.953 20.509 137.3 3.236 3.566 110.3 29.544 34.326 116.4 5.664 4.986 91.3 507 598 118.2 592 717 121 100 : 120 26.038 28.914 111 5.052 4.950 98 1.135 1.187 104.6 1.082 1.010 93.3 100 : 92.5 553.000 712.000 128.7 592.000 722.000 122 100:101.4 3.870 5.071 131 754.6 783.9 105 131 147.7 112.7 138.5 157.5 113.7 100:106.8 3.625 4.693 129.4 661 748 113.1 123 136.5 111 121.3 150.0 123.7 109:109.9 23.200 27.100 116.8 21.800 25.200 115.6 100 :93 4.1 4.4 107.3 4.9 98 100: 109.1 417 777 186 149.5 105.3 70.5 8.2 22.7 277 27 21.7 78 100 : 99.3 183 428 235 61.5 75.9 123 6.2 12.5 200 11.3 15.3 135 100:122.4 Nekaj pripomb k posameznim podatkom: Ad 3. Realizacija na efektivno uro je v našem podjetju narasla bolj kot pri drugi operativi, četudi je bila že prej znatno višja. Letos je bila za celih 20'% večja, kot pri drugih. Ad 2, 4, 5. število efektivnih ur je padlo znatno bolj kot število zaposlenih. Število opravljenih ur na zaposlenega je nadalje znatno Center za izobraževanje in perspektivo Nagrajevanje po učinku in boljši uspeh pri delu terjata od vsakega člana kolektiva vedno več praktičnega in teoretičnega znanja. Ce k temu prištejemo še povečanje mehanizacije, avtomatizacije in sodobnega načina gradnje, obstaja na tem področju nedvomno velika vrzel. Že dalj časa se čuti v podjetju potreba po sistematičnem izobraževanju. Zato si je novo ustanovljeni center za izobraževanje, ki deluje v okviru kadrovskega socialnega sektorja. zadal eno izmed osnovnih nalog, organizirati takšno izobraževanje, ki bo izhajalo iz stvarnih potreb podjetja. Uvesti sistematično izobraževanje v podjetju še ne pomeni organizirati tečaj ali poslati nekaj ljudi v tujino na specializacijo, temveč pomeni mnogo več. Organizacija izobraževanja mora delovati po sistemu, ki sloni na ustaljenih principih, ki so tesno povezani z današnjim družbenim razvojem. Mi moramo dati možnost vsakemu izmed nas, da se v svoji stroki izpo- polni in postane mojster svojega dela. Izobraževanje pa ne more uspevati samo zase, temveč je to zadeva vseh nas, skratka, je del problematike, s katero se morajo ba-viti organi delavskega samoupravljanja in vodstva podjetja. Center za izobrazbo pri podjetju se bo predvsem bavil s planiranjem izobrazbe, vodil razne tečaje, usmerjal potrebo po strokovnih kadrih, vodil in zasledoval uspehe štipendistov in vajencev, sestavljal učne programe ter po potrebi sodeloval z zunanjimi zavodi. V letošnjem letu predvidevamo poleg ostalega dela organizirati še naslednje tečaje: 1. Tečaj za pomožne delovodje 2. Tečaj za sektorske vodje 3. Tečaj za komercialiste 4. Tečaj za požarno-varnostno službo 5. Tritedenski tečaj za žerjavdste 6. Tečaj za strojnike lažje in težje mehanizacije 7. Poseben tromesečni tečaj za kvalificirane delavce — upravljače gradbenih strojev 8. Tečaj za kvalificirane delavce — železokrivce 9. Tečaj za betonerje betonskih polfabrikatov 10. Tečaj za pridobitev kvalifikacije za naziv polkvalificirani delavec 11 Tečaj za izobraževanje inštruktorjev in organizacijo izobraževanja v podjetju 12. Seminar za sekretarje gradbišč oziroma vodje kadrovsko socialnih sektorjev 13. Krajši izpopolnitveni seminar za delovodje, knjigovodje in skla-diščnike 14. V Centralnih obratih v Ljubljani bo organiziran krajši seminar za upravljanje novih gradbenih strojev. Podrobnosti za vpis in program bodo objavljeni naknadno. Začetki so tu, treba bo le mnogo požrtvovalnega dela, truda in tesnega sodelovanja in uspehi ne bodo izostali. Cepuš padlo tako. da je naš delavec opravil le 92.5 % ur povprečnega delavca. Vzroke tega bo treba vsekakor natančneje raziskati in jih objaviti v eni prihodnjih številk. An 7, 8. Čisti dohodek je pri Gradisu in pri združenju narastel znatno manj kot celotni dohodek. Porast čistega dohodka znaša pri Gradisu komaj slabo polovico porasta celotnega dohodka. Čisti dohodek na efektivno uro je pri Gradisu še vedno za 6.8% večji kot pri združenju. Ad 10, 14. Najbolj znamenit pokazatelj! Medtem ko je bil lani osebni dohodek na efektivno uro nekaj manjši kot pri drugih podjetjih. je letos skoro za 10% večji, To pomeni, da so plače pri nas postale znatno večje kot drugje. Ker je pri nas realizacija na efektivno uro narasla za 21%. bruto osebni dohodek pa za 23.7 %,. pomeni, da smo nekoliko preveč namenili za osebne dohodke. Ker je pa pri tem čisti dohodek narastel le za 13.7 % (gl. tč. 8). To pomeni, da smo v primerjavi s prejšnjim letom ustvarili znatno manj skladov (gl. tč. 14). Ti so bili prejšnja leta trikrat večji od skladov pri drugih podjetjih, so letos celo nekaj nižji. Iz vsega tega sledi, da bomo nujno morali temu vprašanju posvetiti kar največjo pozornost in storiti potrebne ukrepe. Zlasti je ogrožen sklad skupne porabe, ki nam celini daje možnost graditi nova prepotrebna stanovanja, Ing. Jože Uršič Edo Kragelj, eden izmed najsiarejših sindikalnih funkcionarjev podjetja Eda Kralja pozna veliko število člamov našega kolektiva. Kako tudi ne. saj je med najstarejšimi našimi člani. Takoj po vrnitvi iz pa,rtizanov se je zaposlil pri našem podjetju. Sodelavci ga cenijo kot dobrega in iskrenega tovariša, zato ni nič čudnega, če so ga delavci že leta 1945 izvolili za tajnika sindikalne podružnice in od takrat dalje te funkcije ni več odložil. Zdaj je zaposlen kot šef komunale pri gradbenem vodstvu Ljubljana. Želimo, da ludi v bodoče tako vneto sodeluje pri sindikalnem delu. L. i jubileju plodnega dela tovarišice Regine Zajčeve Čas beži s hitrim tempom in nima posluha za globino človeških čustev. Tako je mimogrede minulo polnih 32 let, ko je pristopila prag naših pisarn v Bohoričevi ulici tov. Regina Zajčeva. Ob ustanovitvi podjetja »GRADIS« pa je bila, kot sama trdi, prenesena kot »živ inventar« k podjetju. Sledila so polna leta marljivega in vestnega dela. S svojim prikupnim in uglajenim nastopom ter splošnim razumevanjem do sodelavcev si je pridobila neomajno zaupanje in ugled. Nikoli se ni pehala za osebna priznanja, ni poznala neiskrenosti in komolčarstva, temveč je bilo vse njeno življenje posvečeno le delu, službi in njenemu poslanstvu. Težav in nevšečno-sli ni nikoli prenašala na druge. Rodila se je sicer v Italiji, vendar je bila vseskozi zavedna Slovenka. Tudi okupacija ji ni prizanesla. V nemirnih časih vojne j° najdemo v vrstah pripadnikov narodne osvobodilne borbe, zaradi česar je bila leta 1944 odpeljana v koncentracijsko taborišče. Ko je nedavno praznovala svoj življenjski jubilej — 5€-letnieo rojstva so ji sodelavci pripravili majhno slovesnost, tehnični direktor ing. Uršič pa ji je v imenu podjetja čestital k temu pomembnemu prazniku. Čestitki se pridružujemo tudi mi in ji želimo, da bi še dolgo let tako uspešno kot doslej sodelovala z nami. Lojze Cepuš Direktor podjetja tov. ing. Ker/aiC ki je sedaj v tujini, je poslal vsem članom kolektiva lepe pozdrave iz Kopenhagna Tovarišu Ivanu Logarju v slovo Še odmevajo tvoji koraki po naših pisarnah, še se čuje tvoj glas na gradbiščih, kjer si vodil dela. Še vedno se sprašujemo vsi: tvoji delavci na gradbiščih, vsi, ki smo te poznali — ali more biti res, da te ne bo več med nas. Ti, ki si imel toliko življenja in vedrine v sebi. da si jo razdajal nam vsem, ne moremo verjeti, da nas zapuščaš v tako mladih letih — najtežje pa more verjeti tvoja zakonska družica in tvoji nepreskrbljeni otroci. Vemo. da ti tudi ta kratka leta niso bila posejana z rožami, saj te je skoraj kot o- troka zajela vojna vihra, iu potegnila v svoj krvavi me-tež, čeprav vojak si z otroškimi očmi gledal strahote vojne in v tvojo mlado dušo so se utisnila nečloveška dogajanja tistih dni. Toda ta zla usoda te ni strla. Z mladeniškimi močmi si začel graditi novo življenje, si ustvaril družino, ki ti je bila prva in vse — in samo za njo si delal in živel — zraven pa gradil, da bi bila bodočnost nam vsem lepša. V tvoji veliki vestnosti ti ni bilo žal žrtvovati prostih ur in dni. samo. da bi delo napredovalo, čeprav si pri tem žal premnogokrat pozabil, da tudi mladostne sile niso neizčrpne. Za teboj je ostalo nešteto objektov, zgrajenih pod tvojim strokovnim vodstvom. Zgradil si drugim nešteto novih domov, kjer veje toplota družinskega življenja. Spomeniki tvojega dela ostanejo za teboj, sto let in več bodo stali, v srcih nas tvojih sodelavcev, ki si jih skozi vsa leta vodil, pa bo ostal svetal lik prijatelja in tovariša, ki ne bo nikdar zbledel. Slava tvojemu spominu! V BITKI ZA PLAČO Vsi že komaj čakamo, da prvega prejmemo zaslužek, kajti mesec je precej dolg in ponavadi že okrog dvajsetega v mesecu zmanjka denarja. Kaj bi bilo, če bi enkrat prejeli 80 % plače? Ne, saj to ni mogoče, bi dejali. In vendar bi bilo, če se naši komercialni šefi, predvsem pa glavni računovodje ne bi močno potrudili, da od naših investitorjev naberejo vsaj toliko denarja, da imamo vsakega prvega plačo. Pa poglejmo malo po komercialnih oddelkih. Ves zaskrbljen je sedel za mizo glavni računovodja tovariš Debevc. Pred njim so ležali kupi papirja. Oh, same neplačane situacije, je dejal, ko sem stopil v sobo. Nisem še dobro vsedel že je kurirka prinesla tri telegrame. Prav gotovo so čestitke,« sem ga vprašal. >Kje pa. Opomini naših upnikov.« Berem: >Takoj nakažite 4,000.000 din stop potrebujem za plače stop cementarna stop.« Ali drugi: »Če takoj ne plačate, vas bomo tožili.« Tako prejme tov. Debevc dnevno po pet takih telegramov. »Zakaj pa ne plačamo teh računov?« sem ga vprašal. »Kje pa moremo, saj še sami nimamo za plače. Poglej,« je dejal, »to so pa naši dolžniki« in mi pokazal spisek. Tole piše: v milijonih lin Kdo največ dolguje, me je stvar zanimala dalje. Kar precej je takih »grešnikov«: Zavod za stanovanjsko izgradnjo Ljubljana 110 milijonov, Železarna Jesenice 10 milijonov, ObLO Jesenice 21 milijonov, Perutninarska larma Zalog it milijonov, ObLO Medvode 14 milijonov, skratka vsi skupaj okrog 450 milijonov. Ne bi bil rad v koži tov. Debevca, sem si mislil, kajti če ne uspe dobiti denarja, bo nanj pritisnilo 5000 delavcev iii to bi bilo še huje. »Sedaj pa hitro na delo,« je dejal in poklical Maribor, »Halo, halo! Ali je tam tovariš Janžekovič?« »Ja,« se oglasi onstran žice. »Kaj ali si že izterjal situacije? Nimam denarja za plače?« »Ja, velike težave so, investitorji nimajo denarja. Metalna, Ruše, Kmetijsko proizvajalna zveza nam dolgujejo preko 33 milijonov...« »Terjaj, terjaj,« je dejal tovariš Debevec, odložil slušalko in poklical Celje. »Halo — tu direkcija, Debevec pri telefonu. Ali je tam tovariš Keršič. Prosim te ali si izterjal situaci- je, kaj je s Tovarno kemičnih izdelkov v Hrastniku? Dolguje nam 12 milijonov.« »Vse bo v redu, saj skačem od zjutraj do večera od investitorja do investitorja,« odgovori tov. Keršič. »Že v redu, le tako naprej ...« Priznali moramo, da je tovariš Keršič res dosti napravil. Tako zvoni telefon na vse strani... Pa v hiši. »Halo tovarišica Lešča-ko-va — Kako je s plačilom situacij? Pohitite, potrebujemo denar za plače.« »E, dragi tovariš Debevc, to ne gre tako hitro, saj poznaš položaj.« »Že, že res, toda bliža se prvi in delavci morajo dobiti plače.« »Halo, banka, koliko je že prišlo na naš račun? LIalo, kaj še nič? Saj ni mogoče!« Da, to so problemi in težave, za katere naši delavci ne vedo. Toda nekoč bo treba tudi v gradbeništvu urediti redno plačevanje, ker drugače ne bomo mogli poslovati. Čas je, da tudi gradbeni delavci spregovore. L. C. Iz dela naših disciplinskih sodišč Gradbeno vodstvo Celje 35 Gradbeno vodstvo Ljubljana 121 Gradbeno vodstvo Maribor 90 Gradbišče Jesenice 35 Gradbišče Kranj 28 Gradbišče Koper 76 Gradbišče Ravne 28 Gradbišče Zalog 25 J.čahJetn Že sama beseda Ankaran blagodejno o pilo a na nas, saj nas spominja na prijetne dni, ki smo jih po trudapolnem delu preživeli o osvežujoči naravi, lepo urejenem naselju, ob sončenju in kopanju v morju, ob coetočih nasadih, zelo dobri hrani in solidni postrežbi. Vse to nas znova Poživlja, saj smo dobili novih moči za nadaljnje delo. Seznanili smo se z mnogimi člani kolektivov sosednjih gradbišč in osi smo bili zadovoljni, da imamo tako prijeten počitniški dom. Na žalost pa se najdejo še tu in lam ljudje (k sreči so redki), ki tega ne znajo ceniti. Na primer: letos smo srečali ženico, ki je letovala s šest in osem-letnima otrokoma. Kratko lahko rečemo, da jo otroka nista popolnoma nič ubogala, niti se ni za to preveč prizadevala. Skakala sta iz sobe po hodniku in treskala z vrati, lolkla s palicami po inventarju, po hodniku natrosila raztrganega papirja, stranišče onesnažila in po tleh nametala toaletnega papirja, ga vedno puščala odprtega, igrala se z vodo v umivalnici in jo puščala po Po vseh naših edinicah poslujejo disciplinska sodišča. Nekje so celotno delo vzeli zelo resno, drugje pa smatrajo, da je dovolj, če obstoja disciplinska komisija kar papirju. Najbolj delavna in stroga je disciplinska komisija v Mariboru. Ne vem, ali je največ prekrškov, ali pa so pri disciplini tako strogi. V letošnjem letu je bilo namreč ka-zno- K>a u£o tleh, zavijala v zavese, jih nategovala in trgala, delala škodo v nasadih, za njima so ležali namazani kosi kruha v stranišču, na hodniku, plaži in povsod. Nekatere znanke so jo na to opozarjale, pa jim je odgovarjala, saj me nič ne ubogata. Res je, da otroku kruha lahko odrežemo, pameti pa ne, vendar bi lepa beseda in priprava na 'dopust doma že tudi nekaj zalegla. Sploh pa bi otroka te starosti že morala razumeti, kaj je prav in kaj ni. Zamislimo si, da o tem domu letuje vsako leto povprečno okrog 600 otrok in da bi vseh 600 otrok počelo tako, bi naš prijeten počitniški dom že poslal pravo razdejanje. Videli smo otroke, ki so bili živahni in razigrani, vendar solidni do inventarja in okolice. Zalo starši tistih redkih neubogljivih otrok, poučite otroke že doma, da je dom nas vseh, da mora biti prijeten in da vsi želimo še leta v njem preživljati lepe dni dopusta in prepričani smo, da uspeh ne bo izostal. Potem bodo tudi oni čuvali in spoštovali inventar v njem. Pepca Majcen vatlih že kar 25 oseb. Obravnave se vršijo strogo po predpisih, kot na sodišču. Opaža pa se, da so nekateri člani komisije le premalo seznanjeni z delom disciplinskih komisij, predvsem pa, kako se vodijo preiskave in zasliševanja. Izdana odločba mora brezpogojno temeljiti na pravni osnovi, v konkretnem slučaju v zapisniku in v drugi dokumentaciji, ker v nasprotnem slučaju je odločba neveljavna. Tovariš Edvard Volk, ljudski tožilec gradbenega vodstva Maribor, pa še pravi, da se nekateri člani disciplinske komisije kaj radi odtegnejo delu z različnimi izgovori. Vzrok pa je po njegovem mnenju le bojazen pred zamero in strah pred odgovornostjo. Seveda je tako pojmovanje nepravilno, šaj sodi disciplina v eno izmed osnovnih elementov dobrega poslovanja. Vsekakor pa je treba večino članov disciplinske komisije v Mariboru pohvaliti, na splošno pa se upravičeno zahteva, da naj bodo disciplinske komisije po naših edini-oah bolj stvarne in aktivne. C. Slika zgoraj: Tekmovalci — športniki centralnih obratov so se zbrali okrog svojega šefa. Prijetno je v veseli družbi svojih sodelavcev Druga slika: Jeseničani, ki so dosledno vztrajali »na svojih pozicijah«, so enotno nastopili tudi na prijetni zabavi. Le škoda, da je športni dan tako hitro minil Predzadnja slika: Če te bo kdaj pot zanesla v Ptuj, si ne pozabi kupiti čebule, kot je to storil šofer Peter. Spodaj: Kontrasti: trojna mehanizacija Peter Kranjc je čutil v prsnem žepu kuverto s plačo in se nehote nasmehnil. ;>He, so bili časi, da« je zamrmral. Počasi je hodil v predmestje in ni mislil na večerno zarjo, ki so vanjo rezali mestni zvoniki svoje sence. Mislil je na nekaj drugega. Osemindvajset let. Osemindvajset let je na stavbah. Zdaj tu, zdaj tam. Z leti se je nekako umirilo. V Rožni ulici stanuje, saj je v domačem mestu dela na pretek. Zadnja leta zidajo, da je veselje. Peter Kranjc je mislil na tovariše, ki je z njimi kdajkoli delal. Ko bi se zdajle postavili predenj, vraga, lepa vrsta bi jih bilo. Ampak, čudno. Pota življenja gredo narazen. Tega in tega ni več, ker je šel drugam. Oni je omahnil s stavbe. Pa tisti, ki so šli v hribe, kakšni fantje! Peter je zamahnil z roko, kot bi hotel prepoditi ne-všečne misli. Morda jih je tudi hotel. Skoda je bilo fantov — pa kaj hočemo. Prišli so novi. mlajši, vse mlajši. Ali je res že tako star? Toda včasih, hej. Kako smo ga ob sobotah vrtili! Človek ne sme pomisliti. Pa kako -ne boš? Ves teden si garal ko črna živina, služiš za ženo, za otroka. Lačen ni nihče, vsi so oblečeni. — Naj bi bil človek žejen, kadar ga suši po grlu? Kdo pa ve, kaj je suho grlo, kaj je jedek prah cementa — in zadušljivo apno, pa prah, prah! Peter je pomislil, da je bil vselej najbolj žejen ob sobotah. Kaj se je zvrstilo sobot, veselili, prijetnih sobot! No, da, saj ni bila vselej žeja, vesela družba in pa tista zavest, da preživljaš družino in da si pač smeš vsaj nekaj privoščiti, ali ne? Peter ni opazil, da hodi vse počasneje. Zarja nad mestom je potemnela in opazil je, da gore obcestne svetilke. Mrak je pripravljal pot sobotni noči. Jutri bo nedelja. Počitek. Saj se prileže. In tako je Peter Kranjc tistiga sobotnega večera počasi prestopil tri stopnice, ki vodijo k »Cenetu«. Sedel je za mizo. V rokah je držal dva deci belega in nesel k ustom. Saj se je še kar uredilo. Hčerka je že velika, sedemnajst let ima, žena je pridna. Stanovanje imajo. No, torej? »Dva deci«, je spet naročil. Punca pojde kmalu v službo. Šole so drage. Pa je minilo. Čeprav ga je včasih dal malo na zob. Kaj, seveda, prav ni bilo, še vselej mu je bilo žal. Ali pa tudi ne. »Dva deci!« Peter Kranjc še sam ni vedel, kdaj je izpraznil kozarec. Pa kako bi jc ne ob teh spominih. Zdaj pa ni več stare garde. Peter se je zamislil v stare čase in se s komolci naslonil na mizo. Janko si je preoblekel srajco, potegnil nase temne, zlikane hlače in si zavezoval kravato. V zrcalu je videl za seboj vso barako, vrsto ležišč. Nekateri so poležavali, prebirali pisane tednike in kadili. Drugi so se oblačili, da pojdejo v mesto. Sobotni večer je in ne boš v baraki, ko si ves teden. v France je opazoval Janka in krtačil čevlje. Ni prav vedel, kako naj prebije konec tednu. »Greš k dekletu«, je spraševal Janka in v kovčku iskal svež par nogavic. Janko je oblačil suknjič. Ker ni odvrnil, ga je France samo včasih pogleda! izpod čela in si mislil svoje. Noče, da bi mu prevzel dekle, jasno. Pa ni bilo tako. Janko si je pogladil lase, spravil zrcalo k zglavju in se obrnil k Francetu, »Z mano pojdi, kegljat grem«. Čez čas sta sedla na kolesi in za njima so ostale barake. Peter Kranjc se je včasih potipal po žepu in odleglo mu je. Vedel je, da ima pravšno mero, pa ni bil nič pri volji, da bi krenil domov. Prijetno je bilo, toplo, čeprav malce zakajeno. Ampak človeku se tako prileže požir-ček. Kdo pa pravi, da ni zaslužil. Polglasno je zamrmral, da vsak deloven človek zasluži in konec. Potem je skozi rahlo meglo opazil Janka in Franceta. Kdaj. vraga g'4-' ta dva sedla zraven?' Zvrnil jc kozaiev. Potem n: več čutil nog in z rokami je prevrnil ko-zare ■. V zadregi se je nasmehnil. »Opil sem se,« se je opravičeval. Fanta pa sta se nasmejala. Kje pa. Peter Kranie se ni opil. Vedre vol je je, to je vse. »Kje sta hodila?« ju je spraševal. In je podprl glavo. Ja »časih ... Včasih je Peter Kranjc sam kegljal. Enkrat na teden so se zbrali pri »Zakotniku« iu kegljali. Ej. včasih sem podrl vse, vse...« je zamahnil. Zamahnil je z roko in prikimal. Kdor je izgubil, je plačal liter, pa konec. »Za koliko litrov sta nocoj kegljala, fanta?« Kako naj mu povesta? 1'e/ko! Kegljači so športniki in kegljaški klub nima opravka s popivati jem. Po vaji sta prišla na kokto, ker je topel večer in bosta jutri lahko spala. Ne. Petru Kranjcu ne moreta tega raztolmačiti. Nocoj že ne. Rahlo sta ga predramila, kajti Peter Kranjc se je tako zamislil v stare čase. da je zakinkal. Potlej so vsi trije odšli v noč, saj je šlo na enajst. Drugo soboto sta Janko in France postala na odru, blizu Petra Kranjca, ki s svinčnico pregledoval novi zid. »Kam pa nocoj, Peter?« Peter je zvil vrvico svinčnice in orodje spravil v žep. Zgrabil je za ke!o. Koga kaj briga, kam pojde zvečer? Nikogar! Z nama pojdi, pokaži, kako si včasih obračal keg- Ijet« Odšla sta. Čutil je, da še nista izginila za vogalom, toda zid il |e dal je. Poba nilečnozoba! Potem ga je le zamikalo in obrnil se je. Res. Na koncu stavbišča stojita. potlej pa se nasmehneta, pokimata in odideta. Peter se nasloni na sveži zid. S pogledom preleti mestne strehe in daljne hribe, ki se rdeče obsijani od zaim ja jočega dneva. -Zakaj pa ne? Jim bom že pokazal, kako se Inča!: Iztegnil je roko predse in jo opazoval. Nič se ne trese. Prav nič! Odkimal je z glavo, kot da sam ne verjame in zamrmral predse: »Pri moji veri. nocoj pojdem z njima1«. Sklepi UO podj 1. V daljši diskusiji je UO obravnaval posamezna vprašanja nagrajevanja po ekonomskih enotah in sklenil, da naj gre osnutek pravilnika o nagrajevanju v ekonomskih enotah neizpremenjen v diskusijo kolektivom. Spremembe predlagane od UO, naj se vnesejo v končno redakcijo, ko bodo prispele še druge pripombe edinic. 2. Odobrijo se izravnalni faktorji za ekonomske enote: Most Dolsko-Laze 0.98, Indop: zemeljska dela, cesta, most, in kanalizacije po faktor — 1.00, delavnica, garaža, trafo, upravno poslopje in skladišče goriv pa po faktor 0.98. 3. Principelno se odobri osnovanje ekonomskih enot Velenje L, vendar je treba še naknadno ugotoviti izravnalne faktorje, ker ni bilo na razpolago analiz. 4. Odobri se osnovanje nove ekonomske enote; Most čez Pako v Šoštanju — faktor 0.94 5. Odobri se povečanje obstoječe ekonomske enote Hrastnik za objekte: Elektroliza TKI Hrastnik s faktorjem 0.91. Tovarniški dimnik za steklarno Hrastnik s faktorjem 0.90. Betonska plošča podesta s faktorjem 0.94. 6. Sklene se, da se predlaga DS, da zavrne pritožbo EE Tovarne usnja Šoštanj, ker je analiza pokazala, da je faktor 0 92 pravilen. 7. Na predlog centralne komisije za nagrajevanje sklene UO podjetja, da se predložijo kolektivu v razpravo tele spremembe oziroma dopolnitve, po pripombah edinic realizirani pravilnik pa DS v odobritev: a) v člen 4 — način obračuna rednega dopusta, b) v člen 8 — neizplačilo nagrad, če edinica v konkretnem obdobju ni ustvarila potrebna sredstva, c) v členu 10 — prizna se dodatni faktor za organizatorja proizvodnje (upravičenci iz liste »A«), d) v členu 15 — fiksira se rok 45 dni po izteku obračunske dobe za izplačilo nagrad. Eventualne premije pa se izplačajo takoj po odobritvi, e) iz kriterijev za ocenjevanje edinic se pojem »dobiček« izloči in nadomesti z »doprinos v sklade podjetja«, f) problem izplačevanja 10% presežka za akordanta, če edanica ne ustvari sredstva, se predloži v razmctrivanje DS, g) tov. Debevec pripravi do prihodnjega zasedanja DS predlog za nagraditev komercialnih šefov, ki znižajo odvečne zaloge materiala. 8. Da se pospeši najetje kredita za obratna sredstva v znesku 200,000.000 din, sklene upravni odbor, da se v smislu 26. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij znesek 20,000.000 din takoj prenese iz sklada osnovnih sredstev na sklad obratnih sredstev. Ta ukrep je potreben zaradi nujnosti in se ga naknadno predloži v odobritev DS podjetja. 9. Vsem štipendistom, ki niso bili na obvezni počitniški praksi je izdati opomin oziroma zahtevati tozadevno opravičilo. Vse izplačane zneske štipendistom, ki so samovoljno prekinili pogodbo, je izterjati sodnim potom. 10. Prošnji tov. Marjete Žontar se ne ugodi ter mora znesek, ki ga dolguje, v celoti vrniti. it. Odobri se štipendija sledečim tovarišem: Hercogu Ivanu, Globokarju Anton in Bartolu Milanu. 12. Tov. Vodopivcu Pavlu se odobri štipendija oziroma kot uslužbencu jetju nadomestilo za zaslužek v višini 15.000 din mesečno. 13. Tov. Rajku Logarju se odobri štipendija pod istimi pogoji, kot drugim štipendistom podjetja. 14. Tečaja za kompleksno nagrajevanje in tarifno politiko, ki bo na Bledu v času od 26. 9. do 1. 10. 1960, se udeleži tov. Martin Zajšek. 15. Tečaja za komercialiste, ki bo v Bohinju od 26. 9. do 1. 10. 1960. se udeleži tov. Pivčevič Boško. 16. Na pritožbo tov. Kambič Ančke glede odpovedi na sedanje delovno mesto in tarifno postavko je upravni odbor sprejel naslednji sklep: a) da se tov. Kambičevi da zagotovilo, da bo v perspektivi z ozirom na njeno kvalifikacijo in prakso v podjetju zasedla mesto višjega strokovnega uslužbenca, b) da se tov. Kambičevi regulira tarifna postavka na 26.000 din mesečno. 17. Dopis uslužbencev Gradbenega vodstva Ljubljana glede terenskega dodatka se odstopi sekretariatu, da izdela enoten predlog in tolmačenje v tarifnem pravilniku do prihodnjega zasedanja DS pod-jeija. 18. Na predlg Obrata gradbenih polizdelkov Ljubljana se odobri tov. Padovni- . ku Maksu in Brglezu Vinku 14-dnevna praksa v Nemčiji. Imenovana se bosta strokovno izpopolnjevala za popravilo in vzdrževanje strojev pri firmi »Knauer« v Miinchenu. Kolikor pa tov. Brglez ne na- merava ostati v obratu gradbenih polizdelkov, se pooblasti upravnika obrata, da določi drugega. 19. Prijava tov. Lipovca Josipa o racionalizaciji postopka pri Schunt dimniku se bo obravnavala po vrnitvi tov. ing. Treppa. 20. Zavrne se prošnja za finančno pomoč družbenih organizacij Socialistične zveze delovnih ljudi mestnega odbora Velenje, ker nimamo na razpolago finančnih sredstev. 21. Zavrne se prošnja gradbenega šolskega centra »Ivana Kavčiča« za finančno pomoč pri ekskurziji, ker podjetje nima na razpolago finančnih sredstev. 22. 6-dnevnega potovanja na strokovno razstavo v Ziirichu, ki ga prireja društvo ekonomistov v Ljubljani, se ne udeležimo. 25. Prošnji tov. Strmola Franca za nakup cementa in betonskega železa se trenutno zaradi pomanjkanja zaprošenega materiala ne more ugoditi. 24. Prošnji Avto-moto krožka sindikalne podružnice Centrala-Ljubljana se ugodi ter dodeli osebni avto »Jeep« v stalno uporabo. 25. Prošnja tov. Vodušek Elizabete se odloži do prihodnjega zasedanja. 26. Pritožbi tov. Pihlerja Franca se ugodi oziroma odstopi tarifni komisiji podjetja. 27. Prošnja nekaterih članov centralnih obratov za dodelitev izrednega plačanega dopusta nad 7 dni se prouči do prihodnjega zasedanja. Predsednik UOP: Ing. Branko Vasle liHiiiiiMli izkorišča BI Ljubljana — Udarniškega dela za počitniški dom v Po-rečp se je udeležilo 40 oseb. gm Bili so zelo pridni, saj so iz- jgg kopali in prevozili kar 85 m3 =g= raznega materiala. Šest ljudi pa je delalo pri geološkem raziskovanju. Vodja udarni-ške skupine je bil predsednik sg podružnice tovariš Žorž, dela ==[ pa so se udeležili vsi sindi- ijfe kalni funkcionarji. sp — Dne 21. 9. 1960 je bila v |§I Ljubljani seja sekretariata sindikalnega odbora podjetja. Na spji so razpravl jali o pra- |||| vilniku o ekonomskih eno-tah in sistemu nagrajevanja. j|| Seje se je udeležil tudi pred- |gg| sednik republiškega odbora =|| Sindikata gradbenih delavcev tov. Bogo Pečan. Razpravljali HH; so tudi o izplačevanju 10°/o dodatka za dosego norme in se pogovorili o pripravah za sejo sindikalnega odbora, ki bo 3. HH oktobra v Ljubljani. — V tednu varnosti pri de- = lu, bodo po vseh gradbiščih organizirali predavanja s fil- ---- mom. — Revidirani pravilnik o ekonomskih enotah so dali že v razpravo. Preberite in pre- = čitajte ga. Dajte svoje pri-pombe! ■ Ravne na Koroškem — Na zadnjih športnih igrah se == je ponesrečil tov. Polajner. Ker ni mogel hoditi, je zapro-sil teh. direktorja tov. ing. Uršiča za osebni avto, da ga = prepelje domov. Ing. Uršič je prevoz odobril. Ponesrečenec pa se mu s tem iskreno za- =f= hvaljuje. H Maribor — Šofer na avto-mobilu Opel—Olimpia S-1647, tovariš Jože Hriberšek je pre- = vozil z gumami Sava Kranj 36.000 km, po normi tovarne pa je predvideno 15.000 km. = Lep uspeh, kaj! Tovariš Hri-beršek zasluži vse priznanje. == V Mariboru so že izvolili == komisijo za proslavo 15. oblet-niče obstoja podjetja in 10-letnice delavskega samouprav-Ijanja. gg| Na zadnji seji sindikalnega odbora so predelali pravilnik == o ekonomskih enotah. Razvi- Hj la se je živahna debata ter so - sprejeli precej konkretnih predlogov. K Jesenice — Na gradbišču Jesenice nujno potrebujejo === več kvalificiranih zidarjev, = tesarjev in železokrivcev. — Pričeli so z gradnjo sta-novanjskega bloka ter upajo, da bo drugo jesen že vseljiv. Predvidevajo tudi gradnjo dveh samskih blokov po -0 ~ ležišč. = VIL 20. VIII. 1960 G -d 3 Število strojev Naziv stroja 60 je prekinil delo, da bi malo pokadil. Zato se je povzel po lestvi proti izhodu vodnjaka vedoč, da v vodnjaku ni varno prižigati vžigalice, Ko je bil na lestvi že toliko visoko, da je do pasu gledal iz vodnjaka si je mislil: »No, sedaj pa že menda lahko prižgem cigareto!« In res. Prižgal si je cigareto, vžigalico pa vrgel v vodnjak. Stal je na lestvi in kadil. Ko je cigareta dogorela, je spustil _ verjetno nevede — cigaretni ogorek v vodnjak in se nato tudi sam spustil, da bi nadaljeval z delom. Naenkrat pa, krik — posledice: Plamen jc puhnil iz vodnjaka kakor iz ognjenika. Topolovšku so takoj prihiteli na pomoč, a tudi sam je prestrašen hitel po lestvi navzgor. Hitro so ga potegnili iz nevarnega območja in z materija-lom, ki so mu ga dali v vodnjak, zadušili ogenj. Ko so zagoreli plini. je švignil plamen iz vodnjaka, se je vnela tudi ostala izolacijska masa v vodnjaku. Tov. Topolovšek je dobil opekline po obrazu in rokah, ker, ko je prišel v vodnjak, ni več utegnil natakniti rokavic. Na kaj nas opozarja opisana nesreča? Ne opuščajmo varnostnih ukrepov, čeprav so komu, ki se za to ne spozna, navidez nepotrebni. Varnostne ukrepe moramo brezpogojno upoštevati in se po njih ravnali. Tudi ta primer pove, da so zahteve inšpekcijskih organov in varnostne službe, da se nesreče odvrnejo že v naprej, da je torej nujno potrebno navzočnost plina v vodnjakih ugotavljati redno pred vsakim pričetkom dela in da morata biti za dohod in izhod iz vodnjakov te ustrezna lestev, da mora biti pri kopanju globljih jam in vodnjakov posebna vrvica za dajanje signalov ter da mora i meti vsak, ki dela v vodnjaku, varnostni pas z vrvjo, s katero se v nevarnosti izvleče in da morajo delavci v vodnjakih nositi zaščitna pokrivala, kaj upravičena. Delo v vodnjakih in jamah zahteva posebne varnostne ukrepe! Ule praskaj se, kjer Je ne srki Na stavbišču pri Cinkarni v Celju obratuje več vodnih črpalk, ki jih poganjajo elektromotorji. Motorji so zavarovani s posebnimi zaboji. pokritimi s strešno lepenko, da jih ne uničuje vlaga. Pri prestavljanju ali pregledu stroja to zaščito začasno odstranijo. Tako je bilo tudi v sredo, 7. septembra 1960. Ob 17. uri je skupina treh delavcev, ki so bili zaposleni pri izkopu vodnjaka št. 62 za temelje novega objekta, prestavljala črpalko. Vse je bilo v redu. Črpalko so postavili na svoje mesto, jo priklopili in jo pognali. Namestili pa še niso zaboja, s katerim se po- Ps-ogržsm tlela IIIZ V TEDNU VARNOSTI 1960 si je zadala služba za higiensko tehnično varnost naslednje naloge: — pripravila ho pravilnik za HTZ, ki ga ho sprejel delavski svet in bo obvezen za vse člane delovnega kolektiva; — pregledala bo vsa gradbišča in naselja, da bo ugotovila morebitne higienske in tehnične pomanjkljivosti s stališča varnosti dela: — delavskemu svetu ho predlagala nagraditev tiste edinice, ki ima najboljše urejeno gradbišče z vidika H’I Z; — z varnostno vzgojo in izobraževanjem bo dvigala varnostno zavest in disciplino pri slehernem članu kolektiva. V ta namen priredila predavanja, posvetovanja in prikazala filme, zdrav-oe in tehnične zaščite pri delu. Škofič bo c4 več mislimo na škodljive posledico naš delovni kolektiv! kriva elektromotor, ker so delavci pri vodnjaku št. 62 še kontrolirali, če bo stroj mogoče treba Še kaj premakniti ali urediti še kuiko drugo malenkost. Kako dela črpaJ-ka, je tudi zanimalo delavca tov. Miklošiča, ki je bil za|»osleri pri sosednem ca. 4m oddaljenem vodnjaku št. 56. Približal se je stroju in ne da bi kdo opazil položil roko na elektromotor. Raka mu je verjetno zaradi tresenja polzela po ohišju motorja in prišla do konca na odprtino za hlajenje, kamor jc nehote sama ušla. V trenutku je veternica prijela za prste, mu (Ivu odbila, dva pa močno poškodovala. Iz vzrok tej nesreči? Ne vtikujmo se v dela, ki nas ne briga jo. Poučimo se o vseh nevarnosti pri delu! Ne odstranjujmo zaščitnih naprav, če pa jih ž.e moramo, poskrbimo, da nepoklicani ne pridejo v nevarno območje. Preden poženemo stroj, namestimo zaščitne naprave! KRITERIJ ZA OCENITEV PO HTV SLUŽBI V TEDNU VARNOSTI HIGIENSKA ZAŠČITA: pitna voda stranišča umivalnice odmorni prostor in garderobe shramba koles smetišča higiena v menzah in jedilnicah TEHNIČNA ZAŠČITA: tehnična zaščita ljudi pri delu zaščita strojev urejenost orodja red na gradbišču — delavnicah OSEBNA ZAŠČITA: preskrba zaščite uporaba zaščite vzdrževanje zaščite vzdrževanje opreme. POŽARNA VARNOST: Ali ima potrebno gasilsko opremo? ODGOVOR UREDNIŠTVA Iz Celja nam je poslal obširno pismo zidar tovariš Martin Belci. V pismu razpravlja o pripravah za športni dan, ker je kot star kegljač zaradi nerazumevanja in nepravilnega obveščenja ostal doma. Upamo, da se je do danes zadeva že uredila. ..Gradisov vestnik" izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. — Odgovorni urednik Lojze CepuS. — Tiska tiskarna ,.Toneta Tomšiča" v Ljubljani. — Izhaja mesečno. Kaj hočemo, žoga je okrogla, so dejali Celjani Prvo mesto so zasedli nogome lasi iz Maribora Nogometna ekipa gradbenega vodstva Ljubljana Sklep sindikalnega odbora podjetja »Gradis« se je uresničil; tradicionalne športne igre so za nami. Sindikalne podružnice, ki se se zadnji čas temeljito pripravljale na športni dan (ene bolj druge manj, so preusmerile delo in razprave na druga področja gospodarske dejavnosti. No, pa poglejmo, kako je bilo na športnem dnevu? Brez zvokov fanfar, brez vihra- Tehiiični direktor tovariš ing. Uršič pozdravlja tekmovalce boljši. Disciplina zadovoljiva. Glede prenočišč ni bilo v redu. So bile težave. Lado Janžekovič (Maribor): Sprejem v redu, prehrana dobra, prenočišče slabo. Pri odbojki zmeda zaradi dveurne zamude. Stane Simeonov (Jesenice): Organizacija v glavnem v redu. Prenočišča zelo oddaljena. Tekmovanje je potekalo v redu. Le s prevozom ni bilo najbolje. Preveč smo pešačili. Rudi Novak (Koper): Stanovanje in hrana dobra. Z rezultatom v nogometu smo zadovoljni. Ne pa s sodniki, ki so sodili slabo. IN NASA OCENA? Pri tako obsežnem tekmovanju se pač rado kaj zatakne. Zato pač ni potekalo vse gladko, kot bi si pač vsi želeli. In vendar, če se že na napakah učimo, je treba v bodoče pomisliti na nekaj podrobnosti. ■ Pripravljalni odbor naj bi začel delati že precej pred tekmovanjem, zlasti pa naj pazljivo premotri termine za posamezne tekme. Tako pač ne sme priti do zmešnjave, kot se je zgodilo pri nogometu in odbojki. Od posameznih enot pač ni mogoče zahtevati, da bi njihovi tekmovalci nastopali le v eni športni panogi. ■pravi namen — postale bodo množične in tudi na zunaj pokazale moč Gradisa in njegovih delovnih enot po Sloveniji. KEGLJAČ ALI NOGOMETNI TRENER? Sobota popoldne. Nogometno igrišče v Šiški. Mož v sivem dežnem plašču in z aktovko v roki teka ob igrišču gor in dol. Zdaj se ustavi in z roko zgrabi za glavo, zdaj spet zdirja dalje, momljajoč sam zase ali pa opozarjajoč igralce na igrišču. Nenadoma obstane in zakriči: »Hej, s-udija, ne znaš soditi! Ja, kakšen pa si«? Hude so bile borbe v krosu. Pa tudi največ zmešnjave, ker je nekaj ekip zgrešilo progo Zares ta možak se je vživel v igro tako kot najbolj vroč kibic na nogometni tekmi, ki bi na vco silo in za vsako ceno rad zmago svojega moštva. Konec polčasa. Mož v sivem dežnem plašču steče na igrišče — naravnost med igralce gradbenega vodstva Ljubljane. Ustavi se ob njih in jih začne resno učiti. Zares resno zakaj tudi žogo je poskusil brcniti, češ takole je treba brcati do zmage. Kot pravi trener, kot vešč strokovnjak za nogomet . . . In kdo je bil to? Ivo Praprotnik, znani prvak Gradisa v kegljanju, ki je v nedeljo osvojil na naših igrah v kegljanju šele — tretje mesto Bi mu morda res kazalo iti za nogometnega trenerja in pustiti kegljanje, ka-li?! NOGOMET: RAZBURLJIVO Nogomet je šport mladine. O tem smo se lahko prepričali na turnirju v Šiški, kjer smo videli v moštvih številne vajence in mlade delavce, ki so se vneto podili za okroglim usnjem. Manjkalo pa ni tudi starejših tekmovalcev. Bili smo ravno na igrišču, ko je tov. Janžekovič, komercialni šef iz Maribora, strokovno zabil tretji gol. Seveda ni bilo brez razburjenja in ostrosti — prav tako kot menijo nekateri, da je nogomet pač moška igra. Vsaka enajstorica je imela željo seči po pokalu in si priboriti naslov najboljših nogometašev »Gradisa« — pa kaj, ko je vse skupaj namenjeno samo zmagovalcem. Ze v soboto smo ugotovili, da bodo najresnejši kandidati za osvojitev pokala, nogometaši Gradbenega vodstva Ljubljana ali Gradbenega vodstva Maribor. Nogometaši iz Celja, na katere so nekateri toliko računali, so tokrat odpovedali. Zmagali so Mariborčani in osvojili pokal. Sicer nogometašev glede discipline ne moremo pohvaliti. Na sploh pa so preveč ugovarjali sodniškim odločitvam, kar je motilo normalen potek turnirja. Nekateri pa tudi s sodniki niso bili preveč zadovoljni. Pravijo, da so preveč »navi- jali« za nekatera moštva. Vse tekme so bile odigrane 2-krat po 25 minut, torej na turnirski način. Rezultati: Maribor : Jesenice 5:1, Ljubljana : CO Ljubljana 2:1. Maribor : Koper 2:1, CO Ljubljana : Zalog 2:1, Koper proti Celju 5:0, Ljubljana : Celje 2:1, Zalog : Celje 1:2, Jesenice : Ljubljana 2:1. In zaključna tekma: Maribor : Ljubljana 5:1. Vrstni red: Gradbeno vodstvo Maribor 6 točk. Gradbeno vodstvo Ljubljana 4 točke, Gradbeno vodstvo Celje 2 točki, Gradbišče Koper 2 točki, Gradbišče Jesenice 2 točki, Centralni obrati Ljubljana 2 točki, Gradbišče Zalog 0 točk. KROS: VSI NA STARTU Letošnji tekmovalni razpis je veleval, da morajo na krosu sodelovati tričlanske Strelcem iz Centralnih obratov le težko kdo kos ekipe vseh delovnih enot, ki bodo nastopile na tekmovanju v Ljubljani. To se je tudi zgodilo in »glavni« pri tej tekmi — Mu j o Ravnikar — je imel v nedeljo dopoldne na igrišču Krima kar precej dela. Tekmovalne ekipe so morale skupaj preteči okrog 2.800 m dolgo progo s ciljem na nogometnem igrišču Krima. Proga pa je peljala tudi precej v breg na Golovec pa spet nazaj v dolino. Tekmovalci zaradi tega niso imeli težav, huje pa je bilo, ker so nekateri pozabili, da morajo preteči pred ciljem še en krog in pol izven igrišča, česar pet ekip ni storilo. Posledica? Diskvalifikacija. Škoda! Toda dober nauk za prihodnje. Treba bo pazljiveje poslušati vodjo tekmovanja in si natančneje ogledati vso progo. Pa so tudi pobalini iz bližnje okolice pomagali k zmešnjavi. Nalašč so menda odstranili papir, s katerim je bila označena proga. In še nekaj! Ob takšnem teku bi morali postaviti na start in cilj več sodnikov oziroma pomočnikov. Minilo bi vse bolj brez nevšečnosti, kot je to pot. Tudi protestiranja ne bi bilo, kot se je zgodilo. Zmagal je namreč Zalog, medtem ko so bili prvotno — nepravilno — proglašeni za zmagovalca Jeseničani. Rezultati: 1. Zalog 8:01, 2. Jesenice 8:02. 3. CO Ljubljana 9:00, 4. Ravne 9:05, 5. Koper 10:00. Diskvalificirane so bile ekipe GV Celje, Maribor in Ljubljana ter Betonarna Ljubljana. BALINANJE: PREMALO EKIP Balinanje štejemo med športe, ki so pri delavcih najbolj razširjeni. Zaradi tega smo bili prepričani, da bo nastopilo tudi veliko ekip, pa smo bili nekoliko razočarani. Le štiri moštva so se pojavila na startu, kar je zares premalo. Nasprotno pa moramo pohvaliti balinarje zaradi njihove vzorne discipline in zagrizenosti pri posameznih borbah, kjer so odločali posamezni lučaji oziroma »punti«, kot pravijo naši balinarji. Turnir je bil organiziran na novem, nedavno odprtem balinišču Invalida, tekme pa je dobro vodil znam zvezni sodnik Martin Hodalič. Zmagala je ekipa CO Ljubljana, ki je premagala vse svoje nasprotnike, najtršo borbo pa je imela z ekipo GV Ljubljana, ki se ji je prav resno postavila po robu. Rezultati: CO Ljubljana : Jesenice 13:0, GV Maribor * GV Ljubljana 4:13. CO Ljubljana : GV Ljubljana 13:8. Jesenice proti GV Maribor 11:13, CO Ljubljana : GV Maribor 13:3, GV Ljubljana : Jesenice 13:1. Vrstni red: CO Ljubljana 6, GV Ljubljana 4, GV Maribor 2, Jesenice 0 točk. KEGLJANJE: SAMO TU ZA ŽENSKE? Kegljanje predstavlja v delovnih enotah Gradisa v Sloveniji že nekako ustaljeno tradicijo. Ta tradicija je menda omogočila, da so tudi ženske posegle v borbo za športne lovorike — torej edino pri kegljanju. Pri tem se upravičeno vprašamo: ali ženske pri Gradisu ne znajo streljati, igrati namiznega tenisa ali pa odbojke? Prav tako bi lahko tudi v teh panogah nastopile kot posameznice. V kegljanju sc startale 10-čianske moške in 4-članske ženske ekipe v borbenih igrah, posamezniki in posameznice pa še posebej na 100 lučajev mešano. Zdi se nam pa, da je bilo število posameznikov in posameznic preveč omejeno in tako ni bilo omogočeno nastopiti širšemu krogu posameznikov in posameznic. Pri moških je nastopilo le 10, pri ženskah pa 5 posameznic. Slabša od pričakovanja pa je bila udeležba ženskih ekip. Ob končnem izidu pri ekipah skoraj nismo bili presenečeni, le pri ženskah bi kmalu prišlo do preobrata, zakaj favoritinje bi kmalu doživele poraz. Tem večje presenečenje pa predstavlja dvojni poraz Praprotnika, ko sta ga prehitela Jeseničan Arčon in Ljubljančan Dimnik, medtem ko je pri ženskah zaner'-':;vo zmagala Klemenčičeva, ki bi v moški konkurenci dosegla celo drugo mesto. Vrstni red: moški — ekipe: Jesenice 810, CO Ljubljana 750, G V Maribor 700, Centrala Ljubljana 675, GV Celje 669, Ravne 641. GV Ljubljana 629: posamezniki: Arčon (Jes) 432, Dimnik 402, Praprotnik (oba GV Li) 402. Cotič (CO Lj) Tako so pa na športnem dnevu »tekmovali« nekateri drugi člani joči h zastav in brez stotisocglave množice gledalcev na stadionu so so v soboto, 10. septembra začele športne igre »Gradisa«, ki so zajele v dvodnevno tekmovanje nad 450 mladih in starejših tekmovalcev, vajence, mlade delavce poleg izkušenih delovodij in uslužbencev. Vse za istim ciljem, da bi v plemeniti športni borbi pokazali moč »Gradisa« in da bi manifestirali hkrati tudi letošnji jubilej. 15-let-nico ustanovitve našega podjetja. Prav zato in pa ker letos proslavljamo še 10-leiiiico delavskega samoupravljanja ter 10-letnico športnega delovanja »Gradisa«, so le te naše športne igre tembolj pomembne Prvi dan zjutraj gosta megla, pa vendar znalk lepega vremena in primernega tekmovalnega razpoloženja. Cernu dež — ki je neke dni prej strašil —, čemu za njim nevšečnosti za organizator je in tekmovalce? Točno ob 8. uri je številne udeležence v imenu organizatorjev pozdravil tov. Drago Mandelc, član sekretariata sindikalnega odbora podjetja. Dejal je: »Želim vsem tekmovalcem in ekipam veliko uspeha, seveda pa naj bi tekmovanje potekalo v plemeniti športni borbi in medsebojnem razumevanju ... Ali je bilo v resnici tudi tako? Poglejmo torej nekoliko po prizoriščih posameznih nastopov, saj so se Gradisovi športniki pomerili med seboj v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, krosu, kegljanju, balinanju, streljanju in šahu. to*rej v 8 športnih panogah. Dovolj dela za vse in dovolj priložnosti za uveljavljanje. Glavni organizatorji športnih iger tov. Tone Martinšek, Drago Mandelc in Milan Šurk so imeli polne roke dela, saj je že prejšnji večer potekal v znamenju velikih dogodkov. Iz Raven, Maribora, Jesenic, Celja, Kopra in drugod so prihajali, eni z vlaki, drugi »z lastnimi avtobusi«. Gradisove športne igre so se pričele. Startalo jv nad 450 športnikov. SONCE IN SENCE ... ... ali kaj menijo udeleženci Ne bi bilo prav, če bi letošnje športne igre, ki so bile organizirane v Ljubljani, vsevprek hvaliti. Zato smo povprašali nekatere posameznike iz različnih delovnih enot, ki so nastopale v Ljubljani. Sicer pa poglejmo, kaj pravijo. Jože Križ (Celje): Na kegljišču je bilo vse v redu, za druge športe se nisem zanimal. Edo Kragelj (GV Ljubljana): Tekme v odbojki niso bile v redu. Razpored zaradi sovpadanja z nogometom ni bil naj- V imenu kolektiva in tekmovalcev centralnih obratov je pokal Gradisovega vznika prejel tov. Milan Kopač S Vse delovne enote naj bi takoj po razpisu — ta naj bi bil poslan čimprej — prijavila svoje ekipe s skupnim številom nastopajočih tekmovalcev. Zaradi zamude je letos izostal Kranj, ki se je prijavil šele na dan tekmovanja po telefonu. B Tisti funkcionarji, ki so vključeni v organizacijo, naj ne bi tekmovali, ali pa nastopili le v eni panogi, da ne bi trpela organizacija. Letos je organizatorjev — med drugim pa tudi sodnikov, n. pr. pri kegljanju in odbojki — primanjkovalo. B Odstraniti je treba takšne pojave, da bi posamezne ekipe odstopale sredi tekmovanja, kot je bil letos primer pri odbojki (Koper) in namiznem tenisu (Celje). B Nasprotno pa so bile dobro organizirane nekatere panoge, kot šah, balinanje, streljanje in kegljanje, za kar je treba vodje teh tekmovanj pohvaliti. Pfeskrba s hrano je bila v redu, nekoliko manj pa glede prenočišč. Seveda pa je treba grajati tiste tekmovalce, ki se na igriščih niso znali vesti disciplinirano in so ugovarjali sodnikom. Za takšne pač ni drugega kot kazen, ki so jo zaslužili. Vse pa vzemimo kot dobro spodbudo za prihodnje, da se bodo bodoči organizatorji dobro potrudili in pripravili naše športne igre v splošno zadovoljstvo. NAJMOČNEJŠE GV LJUBLJANA Čeprav gradbenemu vodstvu Ljubljana ni uspelo osvojiti naj večje trofeje, se lahko pohvali z najmočnejšo udeležbo svojih tekmovalcev, ki jih je nastopilo nič manj kot 69, medtem ko je bilo iz ostalih enot mnogo manj udeležencev. CO Ljubljana so imeli 58, GV Maribor in Celje 46, Centrala in gradbišče Jesenice po 43, Gradbišče Ravne 23 tekmovalcev, tako da je sodelovalo v celoti 430 tekmovalcev ali 10 %> vsega zaposlenega osebja. Glede na to, da se vsi strinjajo, naj bi postale Gradisove športne igre stalna oblika tekmovanja, bi bilo pač treba povečati število udeležencev ler za različne panoge spodbuditi zlasti mladino in ženske. Tako bodo dosegle športne igre svoj Gradisove športne igre dosegajo vsako leto svoj namen, prav zato bi bilo treba še bolj razširiti ter utrditi njihovo tradicijo. Takšnega mnenja so tudi zastopniki naše direkcije in sindikata, kar so poudarili v svojih besedah ob zaključku tekni ovanja. Tehnični direktor inž. Uršič je med drugim dejal tole: »Čestitam vam k doseženim uspehom, ki naj vas spodbujajo še k večjemu razvijanju športa v naših delovnih enotah. S tem krepimo tovariško razpoloženje, ki je v Gradisu tradicionalno. Škoda je le, da se ne morejo —- pač zaradi stalnega in nujnega menjavanja delovne sile, kar pač zahtevajo delovni pogoji — ustvariti stalne športne in tekmovalne ekipe, da hi še bolj dvigali borbeno in tekmovalno zavest. Kljub temu pa je treba krepiti in razvijati težnjo P° telesnovzgojnem življenju, kar prinaša koristi in zdravje vsakomur od nas ...« Tajnik sindikalnega odbora tov. Cepuš je posebej poudaril, da sovpadajo Gradisove športne igre prav z olimpijskimi igrami: »Prav ko zaključujemo naše dvodnevne športne igre, v Rimu tudi že ugaša olimpijski ogenj. Tam so nastopili vrhunski športniki in se borili za zlate kolajne, pri nas pa so se borili tekmovalci le za uspehe svojih delovnih enot. To pa je prav tako pomembno, kot je pomembno sploh naše športno delo in življenje v okviru Gradisa. Zato v svojih enotah ne prekinite s športno dejavnostjo, temveč jo še bolj širite, zlasti med mladino...« Te misli nam jasno kažejo pot nadaljnega dela. Hkrati z delovno disciplino in uspehi v produkciji razvijajmo še športno dejavnost vsepovsod kjerkoli bodo dani tudi le najmanjši pogoji. Tudi v drugih podjetjih že več let uvajajo to športno — tekmovalno tradicijo in ob njej se kažejo tudi uspehi v produkciji. »Zdrav duh v zdravem telesu« naj bo naše vodilo in zdravi delovni ljudje se bodo laže lotevali odgovornih delovnih nalog. 5:)5, Weisenstelj.i (C'0 Mrb) 390, Satler (Centr. Lj) 390, Mahnič 38G. Martinšek (oba CO Lj) 384. Rogač (Ravne; 384, Simeonov (Jes) 383 Zenske ekipe; Centrala Ljubljana 325, GV Ljubljana 322, Jesenice 218; posameznice: Klemenčič 416, Tome (obe Centrala) 373, Bergant 359, Dežman (obe GV Lj) 355, Baloh (Gra-db. Jes) 343. STRELJANJE: NA DVEH OROŽJIH Veliko vnemo so pokazali tudi nas. sLelci, saj so nastopil, kar z dvema orožjema — z malokalibrsko in zračno puško. Pravzaprav so le-ti startali prvi, pred vsemi drugimi športniki. 2e v soboto ob 9. uri zjutraj so se razlegali streli . MK puškami na strelišču ob Dolenjski cesti, seveda brez velikega grmenja, toda natančno, premišljeno, čim bliže »mu-šu« ... A šlo je za vsak doseženi krog in razlike so bile, tako pri ekipah kot pri posameznikih zelo majhne. Vse pa je šlo točno po predvidenem načrtu in prav 1 sp lun pa smo bul zadovoljni s polno udeležbo in z velike borbenostjo vseh sode-.ujočih ekip Sah je. ko* Kaže, pri Gra-disovcih zelo priljubljen. Končni vrstni red: G V Ljubljana 29 točk, Centrala Ljubljana 23.5. Gradbišče Ravne 23.5 CO Ljubljana 22. CO Maribor 19. GV Celje 18, Gradb Jesenice 18. GV Maribor 15.5, Gradb Zalog 7, mladinci GV Ljubljana 4.5 točke. ODBOJKA: ZAPLETI V odbojki je nastopno zelo malo eKip. Le štiri smo našteli, a še med temi ni tekmovanje potekalo v popoln: homogenosti. Priš.o je do zapletov zlasti v nedeljo, manjkali se tudi sodniki, skratka ob tej športni panogi se bili vsi najbolj razočarani. Kje bi iskali krivdo in krivca? Morda v tem, ker si je vsakdo mislil, da je odbojko pač najlaže organizirati. Toda temu ni tako. Kot pri drugih panogah, ie bilo pri odbojki treba zagotoviti več moči za dobro izvedbo turnir- Med posamezniki je potekala glavna borba med Hartmanom, Babičem m Smoletom in bojna sreča se je o-brnila v prid Hartmanu. Rezultati. CO Ljubljana ; Centrala Ljubljana 4:5, Centrala Ljubljana : Jesenice 5:3, CO Ljubljana : CO Mano or 5:4, CO Maribor : Centrala Ljubljana 5:1, CO Ljubljana : Gradb. Ješemce 5:3, CO Maribor : Gradb Jesenice 5:1, Vrstni red: CO Maribor 2 točki (14:7), CO Ljubljana 2 (14:12), Centrala Ljubljana 2 (12.12) — posamezniki: Hartman (CO Mrb.), Babič (Gradb. Jes ). Smole (Centr. Ljubljana). GENERALNI ZMAGOVALEC — CO LJUBLJANA! Tekmo vama Komisij«, je zbirala končne rezultate teKrnovanja t v vsen š-portnih panogah, je imela precej dosežno delo, saj m bilo tako enosi«vno določiti končnega zmagovalca. Kandidatov je bilo pred tekmovanjem enajst, če upoštevamo vse udeležene delovne enote. Kasneje se je to število sicer precej skrčilo in za pokal našega glasila se je razvila zelo ostra borba. Najhujša rivala sta bila na koncu ekipi Centralnih obratov in Gradbenega vodstva iz Ljubljane. Ce bi se tekmovalci G V Ljubljana zlasti pri strelcih nekoliko solidneje pripravili, če bi moška kegljaška ekipa malo dlje časa trenirala, če bi ženska ekipa ne klonila v zadnjih trenutkih igre proti ekipi Centrale in morda še, če bi bila športna sreča bolj naklonjena balinarjem Gradbenega vodstva, kot pa bilinarjem CO. bi se Centralni obrati sedaj ne veselili ob prehodnem pokalu Gradisovega vestnika. To pa seveda ne pomeni, da jim je kdo tega nevoščljiv, pač pa nasprotno kaže, kako oster boj je bil za vsako posamezno točko, ki so odločale o končni razvrstitvi. Vse to kaže tudi, da bo borba prihodnje leto še precej ostrejša m je sedaj težko že vnaprej določati prihodnjega zmagovalca. Dve zmagi, tri druga mesta in eno tretje so zadostovali C O Ljubljana, da mam. ŠpoHni dan je ?a nami in pokali so razdeljeni. V sredini pokal Gradisovega vestnika so s 13 točkami osvojili prvo mesto. Precej resno sta se merili med seboj Še Gradbeno vodstvo Maribor in Centrala Ljubljana, precej za njimi pa so ostale delovne enote. Pregled po doseženih točkah nam nudi takšno sliko: CO Ldubljana 13 točk, GV Ljubljana 10, G V Maribor in Centrala Ljubljana po 8 točk, CO Maribor 7, Gradbišče Jesenice 6, Gradbišče Zalog 3. Obrat Škofja Loka 3, Gradbišče Koper 1, G V Celje in OGP Ljubljana po 0 točk Celjani so na šnorfni dan pripeljali svoj jazz. Dvorišče ie bilo nolno hvaležnih poslušalcev enako tudi z zračnimi puškami, s kate-rimi so tekmovali v prostorih Centralnih obratov na Smartinski cesti. Morda bi balo bolje, če bi z obema orožjema tekmovali kar na Dolenjski cesti, kjer so strelišča v ta namen že pripravljena. Najsolidnejšo formo so pokazali strelci Centralnih obratov Ljubljana, ki so osvojili eno prvo in eno drugo mesto, med posamezniki pa obakrat prvo mesto Zupan (CO Lj ). Prav dobro so se seveda uveljavili tudi strelci CO Maribora in obrata Škofja Loka. razveseljivo pa je Še, da sta z zračno puško nastopili tudi dve vrsti mladincev Rezultati: zračna puška — ekipe: CO Maribor 810 krogov, CO Ljubljana 793, Obrat Škotja Loka 755, Betonarna Lj. 718, GV Celje 706, Centrala Lj. 666, GV Ljubljana 640, Ravne 525. Mladinci: GV Ljubljana 658, CO Ljubljana 643: posamezniki; Zupan 358, Snajder (CO Lj.) 333, Stanovnik (Šk. Loka) 332, Ditmajer (CO Mrb.) 331, Kobetič (GV Lj.) 317, Peternelj (Škofja Loka; 315, Robič 312, Žgajnar (oba CO Mrb.) 391, Narandža (GV Lj.) 291, Šamperl (CO Mrb.) 264, Škrabi (GV Celje) 264 Malokalibrska puška — ekipe: CO Ljubljana 708, obra Škofja Loka 686, CO Maribor 630, Betonarna 609, Gradb. Ravne na 471, GV Celje 430; posamezniki: Zupan 209. Kuštrle (oba Centralni obrati posamezniki: Zupan 209, Kuštrle (oba CO Lj.) 200, Krznar (Ravne) 197, Stramšek (CO Mrb.) 194. Stanovnik 192, Peternelj (oba Šk. Loka) 142, Ditmajer (CO Mrb.) 160, Ščančar (Šk Loka) 146, Snajder (CO Ljubljana) 142. Narandža (GV Lj.) 132, Zevnik (Bet.) 100 ŠAH: POPOLNA ZASEDBA Precej razgibano je bilo seveda tudi v prostorih, kjer je potekal šahovski boj, čeprav ni bilo streljanja, niti okroglega usnja ali krogel za balinanje. Sahisti so se sklanjali nad črno belimi deskami, premišljeno premikali šahovske figure in pazili drug na drugega, kje bi kdo koga ukanil. Za naslov se je pomerilo deset ekip, med njimi tudi ena mladinska. V prostorih pa ie vsepovsod vladala silna tišina, zares primeren mir. Tako. kot ie največ lovorik v obliki točk pobrala ekipa Gradbenega vodstva Ljubljane, tako so bili najšibkejši njen: mladinci, ki so se morali zadovoljiti le z zadnjim mestom To pa jim prav gotovo ne bo vzeio poguma, saj za dežjem običajno pride sonce in od porazov pot vodi konec koncem tudi k zmagam. Ugodno so nas presenetili še šahisti z Raven, ki so zasedli solidno 3. mesto, na- ja. En sam človek tega ne zmore — to je treba v bodoče dobro premisliti. Kako pa borbe? Pričakovali smo, da bo zmaga ostala v Ljubljani, vendar so bili najuspešnejši igralci G V Maribor, ki so tudi v tej panogi osvojili prvo mesto pred Centralo Ljubljana. Odstopil je Koper, ki je nečastno položil orožje že pred koncem. ZA NAJBOLJŠE pokal »Gradisovega vestnika" Letošnje Gradisove športne igre so doživele med drugim neko novost. Tisti, ki so bili ob slovesni otvoritvi, so brž zvedeli, za kaj je tista, ki je dosegla na j v ečje skupno število točk v posameznih disciplinah. S tem, da se šteje: — osvojitev točke — osvojitev točki prvega mesta drugega mesta 2 s pošteno DoriHr v spoiiinii arenah in da tudi na la način reprezenti-rajo ime našega podjetja »Gradis«. Urednik Po zaključku se je razvila prijetna zabava. Tovariš Pirc, Kapelj, ing. Sever in drugi pevci so visoko povzdignili svoj glas Rezultati: GV Maribor : GV Ljubljana 2:0, GV Maribor : Centrala Ljubljana 2:0, GV Maribor : Koper 2:0, GV Ljubljana : Koper 2:0, Centrala Ljubljana : GV Ljub-2:0, Centrala Ljubljana : Koper 2:0. Vrstni red: GV Maribor 6 točk, Centrala Ljubljana 4, GV Ljubljana 2, Gradbišče Koper 0 točk. NAMIZNI TENIS: OD 4 NA 3 EKIPE Brez večjega hrupa je potekal tudi turnir v namiznem tenisu, vendar se je že itak majno število 4 ekip (vsaka s- 3 tekmovalci) skrčilo na 3 ekipe, ker je Celje med tekmovanjem odstopilo. Seveda pa so tudi v tej panogi še posebej tekmovali posamezniki, kar je precej razgibalo nastopajoče »pingpongarje«. Večina dvobojev se je končala z zelo tesnimi rezultati, le CO Maribor je uspelo s 5:1 odpraviti Centralo Ljubljana in Gradbišče Jesenice kar pa je tudi Mariborčanom najbolj pripomoglo k osvojitvi prvega mesta. gre. Na častnem mestu so se »gnetli« pokali za zmagovalce v posameznih športnih panogah in prav zapeljiv je bil pogled na bleščečo »druščino«, ki je vzbujala še posebno zanimanje. Marsikdo je pomišljal, da ne bi bilo napak osvojiti eno izmed njih. Med' vsemi pa je zavzemal najvidnejše mesto nov velik pokal, ki ga je uredništvo »Gradisovega vestnika« letos prvič poklonilo, da bi ga odslej dalje kot prehodnega prejemale naše najboljše enote, ki bi dosegale največ točk v generalni razvrstitvi. Določeni so bili nekateri kriteriji za osvojitev prehodnega pokala. Tako se prehodni pokal lahko osvoji v trajno last v petih zmagah na športnih dnevih v različnih letih. Zmagovalna edinica v vsakoletnem športnem tekmovanju Gradisa — osvojitev tretieea mesta po 1 ločko. Ob morebitnem sporu odloča o prvem mestu vsakokratno vodstvo Organizacije športnega dneva skupno s predstavnikom uredniškega odbora Gradisovega vestnika. Edinica, ki si je začasno priborila prehodni pokal, ga sme odnesti v svojo edinico do prihodnjega športnega dneva Gradisa. Predsednik sindikalne podružnice, ki je osvojila pokal, je odgovoren, da je pokal v redu vzdrževan in da ga prinese nepoškodovanega na prihodnje tekmovanje. Kolikor se edinica. ki je osvojila pokal za eno leto ali pa v trajno, razformira, potem se ga ob likvidaciji sindikalne podružnice preda sekretariatu sindikalnega odbora podjetja Gradisa, ki bo nadalje odločal, katera edinica bo prejela pokal. Letos so pokal »Gradisovega vestnika« zasluženo prejeli Centralni obrati Ljubljana. Če ga bodo hoteli dobiti v trajno last. bodo morali zmagati še povrsti naslednji dve leti ali oa pet let v pre-sledih. Takšna so določila in prav to bo vzbudilo pri naših tekmovalcih ter ekipah še večjo tekmovalno vnemo. Kdo ne bi bil ponosen, če bi v ta pokal vrezali ime njegove delovne enote ter letnico zmage. Zatorej smo uverjeni. da bo ta pokal večkrat menjal lastnika in si priboril pri Gradisovih športnih igrah tudi primerno tradicijo. Prav zaradi tega je naše uredništvo namenilo pokal zmagovalnim enotam, da si ga skušajo priboriti Brez nezgod^ pa le ni šlo. Tale si je pri nogometu natri kost Dvoje srečanj na nogometnem igrišču. V tovariški borbi so se udarili Celjani m Koprčani. Teden dni za športnimi prireditvami Gradisa so se zbrali gradbinci Tz vse Slovenije na medsebojno športno tekmovanje, ki ga je organiziral celjski Ingrad v počastitev 10-letniee delavskega samoupravljanja v gradbenih podjetjih. Da bi združili športne tekme še s prijetnim obiskom slovenskega Jadrana, so bile vse tekme organizirane v Piranu. Že v petek zvečer so se začeli zbirati tekmovalci posameznih ekip iz različnih krajev in tako so prispeli v Piran člani delovnih kolektivov »Slovenija ceste«, »Obnova«, »Tehnika« in »Gradis« iz Ljubljane, »Pionir« iz Novega mesta, »Dolenjsko gradbeno podjetje«. Grosuplje, »Konstruktov« in »Stavbar« iz Maribora, »Gorica« iz N. Gorice, »Primorje« iz Ajdovščine, »Sava« z Jesenic. »Zasavje« iz Trbovelj, »Tehnik« iz Škofje Loke in prireditelja. Kar lepo številce tekmovalcev, »oboroženih« s puškami, kroglami, žogami, belimi žogicami in šahovnicami ter figurami Obetal se je prav vroč in zanimiv boj — za naslov najboljšega športnega kolektiva med gradbenimi podjetji. Seveda ni šlo vse gladko, zakaj najprej je vreme skazilo razpoloženje. nato pa se je zataknilo pri tekmovanju. Namesto v sedmih, so ekipe nastopile le v treh panogah, in sicer v šahu, kegljanju (moški in ženske) ter v streljanju z zračno puško, odpadlo pa je tekmovanje v nogometu, vse zaradi silnega dežja. Gradisovci so bili zbrani iz različnih delovnih kolektivov, skratka reprezentanca najboljših tekmovalcev, ki so &e izkazali nedeljo in soboto poprej na Gradisovih športnih igrah. To je bila pametna odločitev, čeprav na primer šahisti niso nastopili v najboljši sestavi, pa morda bi še v kakšni ekipi nastopil lahko kateri izmed boljših. Toda uspehi so bili tu. Gradisove vrste so bile čvrste in odločene za zmage. Tako strelci kot kegljači in kegljavke so pobrali lovorike, pa še šahiistom je le malo manjkalo, da bi osvojili prvo mesto. Trofeje so torej romale v Gradisove vitrine, pokali so se pridružili mnogim doslej priborjenim. Kegljači so nastopili v konkurenci 7 ekip v borbenih igrah. Odigrali so dve tekmi in se povzpeli na najvišjo stopnico. Seveda z nič kaj blestečim rezultatom — 352 kegljev. Toda drugi so bili še mnogo slabši, celo igralci Ingrada, ki so zasedli predzadnje mesto! Presenetil pa je Pionir z 2. mestom. Zmagovalno ekipo so sestavljali Arčon. Tarman. Simeonov, Mekiš, Saje, Wabra, Satler, Praprotnik, Mahnič in Cotič, vrstni red pa je takle: Gradis 352. Pionir 339, Primorje 307, Konstruktor 268, Slovenija ceste 266, Ingrad 248, Grosuplje 238. Drugo zmago so priborili Gradi- su kegljavke. Le-te so odigrale le eno tekmo, nastopilo pa je 6 tekmovalk. Tudi njim se je posrečilo pustiti ostale ekipe precej za seboj, čeprav so se pritožile nad kegljiščem. češ da je prava »drvarnica«. Zaradi tega so bili tudi rezultati precej slabši. In zmagovalke? To-metova, Smrajčeva, Bergantova, Klemenčičeva, Remčeva in Erjavčeva, vrstni red pa takle: Gradis 135, Pionir 119, Ingrad 108, Primorje 104. Pri strelcih sia Gradisu prav tako pripadli dve zmagi — med ekipami in posamezniki. Sicer je bila do zadnjega bolj trda, toda izkušeni Šnajder, Zupan, Vidmajer, Stram-šek in Stanovnik so znali večkrat zadeti v črno, kot njihovi nasprotniki. zato jim zmaga tudi ni ušla. Pri posameznikih je bil vrstni red takle: Šnajder (Gradis) 134. Kos (Pionir) 128, Zupan (Gr) 128 itd.. pri ekipah pa: Gradis 622, Pionir 614, Slovenija ceste 545, Vodna skupnost 543, Gorica >40, Zasavje 535, Ingrad 524. Grosuplje 496, Stavbar 48S. Pionir ženske 471, Primorje 453, Tehnika 422, Sava 409, Obnova 370, Konstruktor 345, Tehnik 317. In šahisti? »Samo« drugo mesto so osvojili. Ce bi bili nekoliko bolj pazljivi, bi tudi njim ne ušla lovorika. Sicer pa smo lahko v splošnem z našimi športniki zadovoljni, saj so se vrnili iz Pirana zmagovito', kar s tremi blestečimi pokali. Od&ožne. ž&ae... Petek popoldne. Uslužbenci Gradisa so že zdaonaj zapustili službena mesta. V oratarjeoi loži o Bohoričeoi ulici pa nenadoma zazooni telefon. Zadihan, nervozen ženski glas hiti pripovedovati: »Da, o Gradisovo stanovanje se hoče vselili nekdo od Tehnike, pa nima pravice. Posredujte!*. Kol nalašč je v pisarni gradbenega vodstva Ljubljana neka uslužbenka, ki razmere pozna. V stanovanje na Ptujski cesti, ki je po odločbi namenjeno in dodeljeno uslužbencu centrale Gradisa Bačarju, se hoče vseliti nekdo od Tehnike, ima že ključe in podobno .. . Brž kratek posvet — in o akcijo stopi avtomobil S-16079. Kam? Po zakonitega lastnika stanovanja, tov. Bačarja. Dobili smo ga doma. Bil je pač izredno presenečen, ko je videl, da gre zares, da tu ni nobene šale. Sedel je v avtomobil in odpeljali smo ga na Piu jsko cesto ... 'Tam je že stal kamion z napisom »Tehnika*, na njem deloma naloženo pohištvo. Nekaj ga je bilo že v stanovanju. Pred hišo razburjeni stanovalci, predvsem pa tri ženske, žene uslužbencev Gradisa. Le-te so bile najbolj razborile in niso dopustile nadaljnjega vseljeoanja . .. »Ste prišli? Me ne pustimo, da bi se vselil. To je vendar Gradisov blok, za naše uslužbence in delavce,* so hitele o en glas zatrjevali. Bile so to žene naših Kaplja, Cotiča in Frasa in niso pustile »novega stanovalca*, da bi zasedel stanovanje, ki je bilo namenjeno drugemu — uslužbencu Gradisa tov. Bačarju. Že poprej pa je tov Frasova po telefonu klicala po pomoč in posredovanje. Bili smo izredno presenečeni zaradi njihovega zadržanja in odločnosti in priznati moramo, da so svojo odločnost pokazale o pravem trenutku ter s tem naredile prizadetemu, pa tudi Gradisu veliko uslugo. Redkokje bi se sostanovalci potegnili tako za pravico In celo odločnejše so bile kot predsednik hišnega sveta v tem stanovanjskem bloku. Seveda je potem trajalo še precej časa — vmes je moral poseči še organ L M —, da se je zadeva uredila Tisti, ki je hotel zasesti stanovanje, je konec koncev imel o rokah tudi nekaj »črnega na belem*, nekakšno odločbo svojega podjetja, da je upravičen zasesti to stanovanje. To pa seveda ni obveljalo, zakaj v tem bloku pravico do stanovanj le uslužbenci in delavci Gradisa, ne pa drugih podjetij. Tako smo tega človeka skoraj pomilovali, zakaj zaman je bilo njegovo izseljevanje iz prejšnjega stanovanja, l>a prevoz, najemanje delavcev za pomoč in izguba časa. Morda ti stroški niso tako veliki, a vendar je mož, imel nevšečnosti ter slabo voljo. Zadeva je bila konec koncev urejena v prid Gradisa in Bačarja. seveda ne v mali meri po zaslugi omenjenih treh odločnih žena, uslužbenke gradbenega vodstva tov. S. in navsezadnje tudi avtomobila S-16079, Zato smo ta dogodek tudi zapisali Cestni predor Sia^Sm g v, . ■* ? .*• Med vsemi cestnimi predori mednarodnega pomena, ki so sedaj v gradnji, se po svoji važnosti najbolj odraža oni pod Mont Blan-com. Projekt predvideva, da bo ta najdaljši predor na svetu izročen avtomobilskemu prometu v štirih letih in bo letni promet skozenj 264.000 avtomobilov, 24.000 avtobusov, 49.000 motociklov in 15.000 kamionov, s čimer bi prepeljali 1,500.000 potnikov in 75,000.000 kg tovora pri brzini vozil 40 km/h. Po dolgotrajnih razpravah je bila lega predora med Chamonixom na francoski strani in Courmaveurom na italijanski strani. Dostop do severnega portala predora na francoski strani bo možen po cestah, ki so speljane po dolini reke Isere in Arve ter po dolini zgornjega toka reke Rhone. Na italijanski, t. j. južni strani se tunel prebije v dolino reke Dora Baltea v višini 1.580 m. Po tej dolini vodijo ceste v Milano in Torino. Mont Blauc je najvišji evropski vrh, ki ima zelo široko bazo in razen tega še visoko situirani dolini reke Arve in Dora Baltea. To tvori ugodne pogoje za tovrstno zgradbo, ker je treba prevrtati samo eno gorsko verigo. Pri drugih alpskih tunelih (Simplon itd.) je bilo treba prevrtati dve ali celo tri vzporedne gorske verige. Višinska lega obeh dolino, po katerih je možen dostop do predora, je pa tudi taka. da bo mogoč promet čez vse leto. Zelo važen faktor pri gradnji predora je tudi debelina hribine nad njim. Če so plasti nad predorom pretanke, zelo lahko propu-ščajo površinsko vodo. Pri debelih slojih nad predorom naletimo med delom na previsoke temperature. Lega prodora Mont Blanc je bila zaradi tega premaknjena proti 1’ Aiguille du Midi, pod ledenik Geant, kjer znaša debelina hribine nad predorom okrog 2000 m, zaradi česar se lahko računa, da temperatura ne bo presegla 50 °C. Geološki in geometrični problemi predora so bili predmet obširnega študija. Takoj od Chamonixa pride predor v zdravo granitno skalo, iz katere je v pretežni meri masiv Mont Blanca in v kateri se lahko napreduje, razen v conah, kjer je hribina zmleta, brez kakršnih posebnih varnostnih ukrepov. Se-dimentne kamenine se pojavijo le pri izhodu tunela na italijanski strani. Dela na francoski strani vsebujejo izvrtanje tunela in napravo betonske obloge v dolžini 4.850 m. Presek predora je ca 65 m2; padec znaša 2.4 promile. Zemeljska dela so predvidena v iznosu 440.000 m3; en del pridobljenega materiala bodo uporabili za agregate, drugi del pa za napravo pristopnih poti. Za betonsko oblogo, ki je predvidena v debelini od 30 cm do 60 cm, bodo uporabili 73.000 m3 betona. Za tako obširna dela je uporabljena tudi močna mehanizacija. Za prebijanje predora so urejene tele instalacije: — kompresorska postaja 1000 KS, — ventilacijska naprava, ki ima dve seriji ventilatorjev po 13 nrVsek., — podzemni čistilec zraka (odvzem prahu)- Naprava za betonarno pa ima tele instala- cije: — betonarno z drobilci, pralnimi bobni in silosi za agregat (urni donos 50 ton) ter s silosom za cement vsebine 300 ton. Betonarna je opremljena z avtomatično tehtnico in z napravo za gretje agregatov med zimo. Ko bodo predor prebili in odstranili izkopani material v dolžino 600 do 800 m, bodo predor obložili z betonom in to v dveh etapah: — betonska obloga vzdolžnih sten napreduje 60 m pred betoniranjem oboka. Betonira se s posebno prirejenim opažem, ki omogoča istočasna betoniranje leve in desne stene v dolžini 12 m. — betoniranje oboka se izvaja s pomočjo 6 teleskopskih kovinskih opažnih elemetov. Na italijansk sirani je predor dolg 7050 m z 2,5 promilnim padcem. Stična točka obeh odsekov predora je na višini 1.395 m. Na tej strani je predor prvih 1500 m v lapornatih skrilavci, nato pa preide v granit. Dela se v treh izmenah po 8 ur z baterijo 20 vrtalnih kladiv »Atlas Tigre« s svedri »Sandvig Coromant«, ki sestoji iz tungstena in ogljika. Vrtalna kladiva so razporejena po posebnem vozu, nameščenem na tirnicah. Razporeditev terena je ugodnejša na italijanskem območju. Širina vozišča bo 7 m, ob levi in desni strani vozišča je še robni pas širine 0,70 m. Višina predora je 4,50 do 4,80 m. Za veniilacijo predora bo osvojen tako imenovani »semitransversalni« sistem z dobavo svežega zraka spodaj s pomočjo osmih vodov (4 od vsakega portala) skupne kapacitete 300 m3/sek. Odvod pokvarjenega zraka bo z dvemi vodi (en izhod voda na vsakem portala) 150 m3/sek. Te ureditve bodo dopustile promet 350—400 vozil na uro. Razsvetljava tunela bo ojačena proti izhodom iz tunela, da se bodo oči voznika laže privadile na dnevno svetlobo. Cena teh del je ocenjena na 5500 milijonov lir za italijanski del tunela in 55 milijonov novih frankov za francoski del tunela. Za kritje stroškov gradnje se bo pobirala taksa za vozila, ki bodo koristila pot skozi tunel. EKPONAT 1960 V drugi polovici maja letos je bila na aerodromu Le Bourget j)ri Parizu 2. mednarodna razstava gradbenih strojev, imenovana »Exponat 1960«. Od obilice gradbenih strojev vam bomo danes opisali dumper majhne kapacitete, imenovan tudi »Baby dumper«, ki ga je predstavila tvrdka »Simbron«. Vsebina posode je 0,80 m3, če je napolnjena zvrhoma pa se mu lahko naloži 1,00 m3 Konstrukcija in oblika je najlepše razvidna iz slike. Na teh slikah je stroj opremljen s posodo, prirejeno za uporabo v kamnolomih. Seveda se ga lahko opremi tudi s posodo, ki je prirejena za prevoz beiona in raznega drugega gradbenega materiala. Ta mali dumper je zelo okreten; giblje se s hitrostjo 5,7 km/uro in 14,7 km/uro. Pri prednjih kolesih ima prirejene »copate« s katerimi se stroj zasidra v tla, tudi če so ta močno valovita (slika 2 in 5) in se uporabijo takrat, ko je treba dvigniti polno posodo s tal ali pa jo postaviti s stroja na tla. Pri iztresanju materiala iz posode pa te »cojjate« niso potrebne. Dumper je torej urejen tako, da material iz posode lahko iztrese ali pa jiosodo z materialom odloži na določenem mestu in vzame prazno jiosodo, in obratno. Dumper je premljen z bencinskim ali z Diesel motorjem »Bernard«. Na letošnji II. spomladanski razstavi gradbeništva in gradbene obrti v Parizu so bili med drugim razstavili tudi razne nove vrste materiala. Med najbolj zanimive vrste sodita »Piatrok« in »Pyrok«. 1. Piatrok je material, ki se uporablja za omete. Vsebuje prednosti mavca to se pravi njegovo trdnost, hitro sušenje, hitro uporabnost, pri tem pa ne dobi neprijetnih madežev. Videz ometa iz te snovi je lahko različen: gladek ali zrnat, v beli ali v kakršni drugi barvi, v enem ali v dveh tonih. Uporablja se za stene in strope v povprečni debelini 5 mm. Dnevno se tega ometa napravi 250 m2. Pri ujjorabi tega materiala pa je treba upoštevati nekatere pogoje, ki jih predpiše tovarna. 2. Pyrok je prav tako snov, ki služi za omete. Ima veliko sprijemljivost ter se sestoji iz lističev valovite oblike, narejenih iz umetne mase, imenovane »vermiculite«, ki se vežejo s cementom ali z mavcem. Njegova debelina lahko varira od 3 mm do 40 mm, pa tudi več. Glavne lastnosti so: sprijemljivost: obloga, ki je ometana s posebnim strojčkom, se na površino mnogo močneje oprime kot običajni omet; trdnost: obloge Pyrok so trdne in nekatere vrste mešanice se lahko pripravijo za uporabo na mestih, kjer pride v poštev obraba materiala; ■ majhna teža: specifična teža proizvoda Pyrok je med 380 in 850 kg/m3; plastičnost: tovrstna obloga ima nekaj plastičnosti in pri normalnih pogojih ne razpoka. To lastnost ima zaradi elastičnosti vsakega delca vermiculite in zaradi celičnega sestava materiala. Vpliv udarcev: na samem mestu udarca se obloga iz Pyroka razdrobi; okrog mesta udarca pa ostane obloga nepoškodovana v nasprotju z ometi in oblogami, ki nimajo plastičnosti in pri katerih se udarec pozna na širšem območju. Pri oblogi iz Pyroka je možno poškodovano oblogo nadomestiti. Stalnost: Obloga iz Pyroka je neobčutljiva na kemične in fizikalne vplive. Ako je uporabljena za zunanjo oblogo, je neobčutljiva proti vremenskim neprilikam. Termiiična izolacija: Tovrstna obloga izolira mraz in toploto. Snov »vermiculite«, ki ima odločen koeficient prevodnosti, odbije po vrhu še toplotne žarke, ker sestoji iz bleščečih ploskvic. Koeficient toplotne prevodnosti varira med 0,08 in 0,18 cal/m/h C". Te lastnosti povedo, da je snov negorljiva in je moč iz nje napraviti učinkovito in ceneno oblogo proti požaru. Poizkusi so pokazali, da 3 mm debela obloga iz Pyroka zadošča, da postane jdošča, sestavljena iz gorljivih vlaken nevnctljiva. Kondenzicija: zaradi izolacijskih lastnosti in zaradi celičnega sestava preprečuje obloga iz Pyroka kondenzacijo vlage na površinah, katere prekriva. Obloga absorbira najprej vlago, ki se pojavi, ko pade higromet-rična stopnja v atmosferi ali ko je temperatura obloge nad rasiščem. Laboratorijski poizkusi, s katerimi so primerjali oblogo Pyrok z oblogo sestavljeno iz plutovine, niso pokazali na oblogi iz Pyroka nobene kondenzacije; j>ri istih pogojih v laboratoriju pa so se pojavili znaki kondenzacije na oblogi iz_ plutovine. Zaščita proti koroziji: obloga »Pyrok« ščiti jeklo proti koroziji. Tovrstne zaščitne obloge so bile uspešno uporabljene proti delovanju plinov, ki vsebujejo sulfate ali druge koro-zivne snovi. V glavnem je korozija močnejša v vlažnem območju; lastnost Pyroka, da ne dopusti kondenziranja vode, omogoči, da je mogoče omejiti korozijo na industrijskih objektih v upoštevanja vredni meri. Zvočna izolacija: zaradi celične strukture absorbira obloga iz Pyroka zvočne valove. Sestaviti se da tudi obloga v primeru, ko se je treba izogniti prenesu ali odbijanju zvoka. de obloge so zelo ekonomične, so okrasne in se lahko opusti tudi slikanje sten in ometavanje s mavcem. Plesni: plesni ne uspevajo na očiščeni oblogi iz Pyroka. Ta posebnost je važna pri številnih industrijah. Prevzeto po »Construction« 1960. ing. Milivoj Šircelj Stotomld Ispioissld skladi čakajo, da jih bo »Veli Jože« prepeljal na gradbišče V fLopru je naše podjetje prevzelo gradnjo druge podetape obale pristanišča, kakor temu uradno pravijo Obala bo dolga — del namreč, kolikor ga bo zgradilo naše podjetje — 165 metrov. To je prvo delo take vrste v našem podjetju, pri katerem si bomo nabrali dragocene izkušnje za bodoče gradnje pri nas in tudi v tujini, saj je povpraševanje po takih delih vedno večje spričo gospodarskega razvoja še do nedavnega kolonialnih držav v Afriki in Aziji. S kakšnimi težavami smo se morali boriti in kakšne še premagujemo, o tem naj govori naša reportaža s »Slepega gradbišča«. Prav zares je to slepo gradbišče, kajti videti ni pravzaprav ničesar drugega kot morje in spet samo morje. Le precej zunaj na morju je nekakSen splav, na katerega so postavili velik rumeno barvan bager, ki spušča svoji) čeljust v neznane morske globine in grabi po dnu. kar mu pač pride pod zobe: včasih nekaj blata, nekaj kamenja, dostikrat pa zine tndi prazen nad ob splavu zasidrano barko. Pa ba-gerist se nerazburja, prejšnjemu je šlo tako delo tako »na živce«, da je pustil vse skupaj in odšel: »Naj dela, kdor hoče. jaz takole v prazno ne bom pretakal morja«, je dejal in jo popihal. Kaj neprijeten posel, res sedeli takole na bagru in spuščati čeljust na 12 metrov globoko morsko dno. Ali kaj zagrabiš ali pa nič. To vidiš šele. ko pomoli čeljust iz vode. Takrat le malo zine. da se odteče voda. potlej pa jo bagerist spet spusti s štrbunkom v vodo. Drugič je morda več sreče in se čeljust napolni In takii uro za. uro, dan za dnem. Ne vidiš kaj si napravil, ne vid.;š ali odkopavaš v ravni črti, ali na je veter že zanesel splav na slran in delaš spet v prazno, da moraš potem popravljati. Ali pa spustiš, ko splav preselijo za nekaj metrov naprej, kakšen kos dna neodkopan jn to ugotove šele ko posnamejo morsko dno s posebnimi merilnimi sdndami Tako pač sediš na bagru, si žviž- gaš in gledaš, kakšno bo vreme, ker je navsezadnje čislo vseeno, če buljiš v vodo. ko na dno itak ne vidiš, četudi bi bilo morje tako prozorno, ali pa v zrak. Tako prvi bagerist seveda ni vzdržal. njegovo ime pa raje modro zamolčimo. da bo imel vsaj na novem delovnem mestu mir pred »pretakanjem morja« z bagrom. In jo je od-kuril. Njegov naslednik je. kot kaže, trdnejših živcev. No, potlej je kakih dvajset, trideset metrov bliže obali zasidrana spet .nekakšna barka. Nanjo so postavili iglo s škipcem, nan j pa obesili okrog 20 centimetrov debelo cev, ki je na vrhu prepognjena, spodnji konec seže pa do dna. V to cev je speljana gumijasta cev, skozi katero teče stisnjeni zrak od kompresorja in piha blato z morskega dna v cev. Na dnu pa je potapljač, ki uravnava cev ter jo premika sem ter tja, da dno dobro počistijo. Ce čisto odkrito povem, se je tudi meni zdel ta posel kaj nenavaden. Blatno vodo z morskega dna potiskajo na površino, od tod pa se blato seveda razleze na vse strani in spet počasi poda proti dnu. Oh, brez skrbi, so mi pojasnjevali. Najprej je tu morski tok. ki odnaša umazano površinsko vodo drugam, blato pa se tudi tako razredči, da ga pade na isto mesto kaj malo. Od obale je proti sredini potegnjen pontonski most, ki. veže »grad- Potapljaška »baza« sredi morja Slepo gradbišče bišče« z obalo. O tem mostu gre med našimi delavci v Kopru tale »pregovor«: Ljubi morje, drži se kopna. Most sam po sebi res ni nič posebnega: nekaj pontonskih cevi, nanje pa položeni plohi. Sprva |ih niso niti zvezali, da bi se most ob razburkanem morju ne polomil. Potlej so ga pa kar čvrsto zvezali, in kar drži tudi ob viharju. Most pa je vendar nekaj posebnega, kajti doslej pri takih gradnjah drugod niso uporabljali mostu, ampak so beton vozili z barko do mesta, kjer vgrajujejo temelje operativne obale Našim »suhozemcem« ni šlo v račun, da bi se zamujali s prekladanjem, čakanjem na to. da ladin odpelje beton in so vrne prazna, pa so si raje zgradili pot po suhem. Pri tem prihranijo ogromno časa in denarja seveda. Na obali je še nekaj položenih desk; po katerihvozijo beton z ja-panerji, 500 litrski betonski mešalec, na drugi strani pa še kompersor -— to je tudi vse, kar je moč videti na tem »gradbišču«. Slepo gradbišče? Da, slepo, saj se dela odvijajo pod vodo. Sem pa pridejo le potapljači. Kdo neki bi se potapljal 12 metrov globoko? »Če bi bil mlajši, bi si morda še nataknil potapljaško čelado«, je dejal delovodja tovariš Trampuš. »Tako me pa za noben denar ne spravijo dol. In v tem je tudi naj večja preglavica. Nič ne vidim, kaj se dogaja pod vodo. Verjeti moram vse. kar mi povedo potapljači. Res od časa do časa posnamemo dno s posebnimi sondami in potlej vidimo, kako so dela napredovala. Kako pa je delo opravljeno, kakšen je teren, vse to moram verjeti le na besedo.« Zares slepo gradbišče! Potlej bo bolje, ko bo temelj položen in ko bodo položili sklade nanj. »Takrat bomo že lahko videli, kaj delamo, ker bomo gradili nad vodo. Do takrat pa smo odvisni zgolj od pripovedovanja potapljačev.« Ob takih razmerah, zlasti pa. ker niso imeli nikakršnih izkušenj, so bili porodni krči pri tej gradnji zares hudi. Najprej: oprema je bila zelo slaba. Dva potapljača je dala na razpolago uprava pristanišča. Le ta sta vsaj nekaj vedela, kako se taki stvari streže, ker sta sodelovala pri gradnji operativne obale že prej, ko jo je gradilo pristanišče v lastni režiji. Obleke pa sta imela zelo slabe in so se vsak čas trgale. Z raztrgano obleko, ki pušča na vseh koncih in krajih, kajpak ne moreš v vodo. ker bi bilo isto kot bi ne imel obleke. Navsezadnje je vodstvu koprskega gradbišča le uspelo dobiti nove obleke, ki so jih izdelali v tovarni gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju. S tem se je tudi to naše podjetje proslavilo, saj doslej takih oblek niso izdelovali. »Vsi skupaj pa smo bili nevedne-ži«, je pripovedoval delovodja tovariš Trampuš. S potapljači so imeli v začetku velike težave. Bržčas so naše »suhozemce« gledali malo postrani, češ, kaj se pa vi razumete na podvodne gradnje in so jili včasih tudi potegnili za nos. Suhozemci pa si seveda niso vedeli pomagati, ker sami niso bili v vodi. da bi si ogledali, kako je zares v globini dvanajstih metrov. No. dobili so še dva potapljača od podjetja Brodo-spas. nakar je delo vendarle steklo. »Ko sem prišel na gradbišče — to je bilo nekako sredi junija — ni in ni šlo«, je obujal spomine delovod- ja '1 rampuš. Česar koli sem se lotil, je dobesedno splavalo po vodi. Potapljači so vedno našli kaj. da ni bilo treba v vodo. Zdaj je bila strgana obleka, zdaj kakšen ventil ni deloval, zdaj je bilo kaj drugega narobe. Odkar smo dobili nove obleke. se je stvar korenito spremenila. Nekaj pa je prav gotovo vplivalo na potek dela tudi to, da so potapljači navsezadnje le morali spoznati, da tudi mi suhozemci nismo tako od muh, saj smo uvedli precej novosti, ki jih doslej pri takih gradnjah v Kopru in tudi drugod pri nas še niso uporabljali. Naj omenim le tisti pontonski most, potlej samo betoniranje, ko smo že pri prvem betoniranju porabili polovico manj časa kot prej, ko je gradilo pristanišče v lastni režiji, zdaj pa zabetoniramo eno dolžino v največ dvanajstih urah. Včasih so potrebovali zanjo tudi po tri dni.« Da pa bo nadaljnje pripovedovanje jasnejše, moramo povedati, kaj pravzaprav delajo. Kakih 40 ali 50 metrov od obale bodo postavili obalni zid. Tako daleč v morje so pomaknili obalo pač zato, ker je šele tam morje tako globoko, da bodo ob obali lahko pristajale tudi največje ladje. Le-te pa se pogreznejo tudi po devet metrov v vodo. Dno morajo najprej očistiti ali »inainutirati«. kakor strokovno pravijo. da lahko nanj betonirajo temelje. remelji so široki po, šest metrov in visoki povprečno po dva metra. Seveda je višina različna, kakršno je pač dno, ker mora biti temelj zgoraj ves v isti višini in seveda tudi raven. Dno čistijo z bagrom, potlej ga izpirajo, odstrele zagozde pa spet spirajo itd. Potlej morajo tako kot na suhem postaviti opaže in vse luknje zamašiti, da beton ne bi uhajal iz opažev. Nato šele betonirajo temelj v dolžino osmih metrov. Ves ta proces traja en teden. Vsak teden zraste torej za osem metrov temelja. Vsakokrat vgrade po sto kubičnih metrov betona. Betonirali so ravno dan pred mojim prihodom. Delovodja pripoveduje, da teče betoniranje skraja zelo naglo. Proti koncu pa počasneje, ko potapljači beton ravnajo. To traja po tri, štiri ure, kakor pač nanese. Vsa ekipa delavcev pa mora biti pripravljena, da navozi še toliko betona, kolikor ga potapljači naroče. Dela seveda ne smejo prekiniti pa naj še tako lije ali pa je še taka burja. Za samo betoniranje so kuj velike priprave. Zvečer pripravijo odre, kontraktorje pa nameste takole okrog dveh zjutraj. Kontraktorji so nekakšni jekleni lijaki s premerom enega metra, spodaj pu je tak kontraktor širok toliko, da ga lahko privijejo na cev z vijaki. Betonirati pa začno okrog treti do štirih zjutraj. Takrat jim priskočijo na pomoč še ekipe z drugega delovišča, kjer betonirajo velike betonske kvadre, s tisočlitrskim betonskim mešalcem vred. Tam je zaposlenih 34, tu na gradbišču pa vsega 12. Betoniranja kajpak nisem videl, delovodja pa mi je pripovedoval, da je vsa reč zlasti v začetku sila zanimiva in jih je stalo precej truda, da so našli najustreznejši način. Dno kontraktorja zamaše s cementno vrečo, nanjo pa natresejo toliko betona, tla je lijak poln. Teža betona potisne vrečo v cev in sila betona iztisne vso vodo iz cevi, beton sam pa pade na dno, kjer ga potapljač uravnava, da odteka tja, kamor je potrebno. Ves »vic« je v tem, da v cevi ne sme biti vode, ko teče po njej beton, sicer bi voda sprala ves cement in bi padal na dno v temelje le opran agregat. No, stvar le ni čisto tako preprosta, kot sem jo opisal. Vmes je še dviganje in spuščanje cevi po kateri teče betonska mešanica v temelje itd., kar pa za povprečnega bralca, ki se s takimi stvarmi zlepa ne bo ukvarjal, niti ni tako pomembno. Ko bodo temelji zabetonirani, bodo nanje pokladali velike betonske bloke, ki pa jih izdelujejo v starem potniškem pristanišču druge naše skupine. Za 165 metrov obale bodo morali izdelati 178 betonskih blokov, od katerih je vsak težak po sto ton. Blokov je tri vrste in so po približnih merah po pet metrov dolgi, tri metre široki in dobra dva meira visoki. Zdaj jih nakladajo kar drugega poleg drugega na starem pristanišču, eno vrsto so jih postavili že nad drugo in so do tistega dne izdelali že 121 takih blokov. Zdaj pa jim že zmanjkuje prostora in vseh niti ne bodo mogli izdelati, če si ne bodo prej napravili prostora. Naročili so že veliki plovni žerjav »Veli Jože«, ki bi moral priti že 24. septembra, pa je medtem dobil neko nujno delo in ga pričakujejo šele okrog srede novembra. Nameravali so namreč z njim betonske kvadre že polagati na temelje in si tako pripraviti prostor. Tako pa se je načrt podrl, ker »Velega Jožeta« ne bo še tako kma-lu. Le-ta žerjav more dvigniti tolikšno težo, saj lahko dvigne tudi po 300 ton naenkrat. Zaradi tega so nastale precejšnje težave, saj bo naš žerjav, ki ga potrebujejo pri izdelavi blokov, ves ta čas stal. Demontirati pa se ga ne splača za tako kratek čas. Takšno je torej delo na našem »slepem gradbišču«. Videl nisem kaj pridu, saj jc vse na morskem dnu. Kar sem zapisal, pa sem moral tudi jaz le verjeti, kakor verjamejo organizatorji dela na gradbišču potapljačem. V. J. Potapljač je prišel po razstrelivo Morje pretakajo, bi kdo dejal. V resnici pa čistijo diMS za betoniranje temeljev POGOVOR NA CESTI Nato pravi osel užaljeno: >Lahko Srečata se osel in fičo. >E>ober bi mi rekel konj, ko sem bil že jaz dan avto,« pravi osel. tako prijazen, da sem fi rekel >Dober dan osel,« odzdravi fičo. avto!« KRIŽANKA 1 2 3 A 5 u 7 8 9 10 11 13 m 15 1& 17 18 19 S 20 m 21 22 23 m %~\ 25 26 27 28 . 1 1 IS 29 30 31 32 m 33 34 Ig 35 Zi> 37 33 39 mssm 40 I J morju, 14. kne starejše nemške filmske igralke Dietrich, 15. pripadnik evropskega naroda, 17. očka, 18. okrajšava za »primer«, 20. del Vietnama, 21. spomladanski mesec s spremenljivim vremenom, 22. zahodnoevropski veletok, 24. začetnici pisatelja »Jare gospode«. 25. osebni zaimek, 26. žensko ime, 27. enoj-ke 20. zemeljski usad, 31. predlog, ki pomeni v tujkah »k«, 32. nočne ptice, 33. seznam imen, katalog, 35. mimogrede kaj reči, 37. udeleženec kake igre, 39. človek, ki živi od naložene glavnice. 40. domače živali, Navprično: 1. priprava za pri- dobivanje stisnjenega zraka, ki ga potrebujejo za pnevmatična kladiva minerji, 2. zaporedni črki v abecedi, 3. družinski član, 4. Cankarjeva črtica (žensko ime), 5. majhna ovčica, 6 dovoljeno mi je, 7. neresnica, 8. ploskovna mera, 9. vodopad, 10. posebno izdelano blago za izdelavo plenic za dojenčke, 12 gradbeni stroji za mehanizirano nakladanje, 16. loščilo, 19. sloves, slava. 21. neimenovani pisatelj. 23. popularni angleški filmski igralec (David), 25. vzvišene pesmi, 28. stot, 29. pobeg, umaknitev, 30. glavno mesto Letonske SSR, 33. hoditi. 34. nenadna skrčitev mišic, 36. veznik, 38. okrajšan podredni veznik. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1. Rakef. 6. tvarina, 13. opeka, 14. računar, 15. polir, 16. gl., 17. meso, 18. apatija, 21. sam, 22. ss, 24. AOR (administrativno-operativni rukovodioc), 25. ari. 27. da> 28. kad, 30. nagrade, 33. atek. 35 jo, 36. beton. 39. viličar, 41. kante. 42. Trojane. 43. alarm Vodoravno: 1. gorenjsko industrij- gradbišče, 6. zelo okusen, 13. prista-sko mesto, kjer ima Gradis svoje nišče starega Rima ob Tirenskem V betonarni NEPOTREBNO RAZBURJANJE Zidarski vajenec Tunek si je pfi delu poškodoval prst. V ambulanti je vprašal zdravnika, če bo lahko še kdaj igral harmoniko. — Čez 14 dni, dečko, boš lahko tako igral, da bodo vsi strmeli, odvrne doktor. — Tega pa ne verjavem. — Kaj?, zarohni zdravnik. — Veste, mu pojasni Tunek. Jaz harmonike sploh ne znam igrati. RAZMEŠČANJE NA DELO Na stolpnicah so ustavili delo. Delavci so bili premeščeni na različna gradbišča. Tako je prišel v pisarno personalnega oddelka tovariš O. P. Razvil se je takle pogovor: — Kam boste pa mene dali? je vprašaj tov. O. P, — V bolnico. (Mislila je stavbiščd v šiški.) — Ne bi šel rad v bolnico. — No, potem vas bomo pa dali r klavnico (Trg na debelo). — Hvala lepa, za klavnico pa re« še nisem. — Kaj se pa taka režiš? — Saj se lahko, ko pa ti delaš, jaz poregnem pa denar. Dobili smo nagrade, čeprav ima gradbišče izgubo.